50 let - Sejem AGRA

fokus

sreda, 22. avgusta 2012

OGLASNA PRILOGA

50 LET - SEJEM AGRA

Prvi Pomurski sejem je odprl vrata 15. septembra 1962 (Danilo Škofič)

Uspešna gospodarstva imajo uspešne sejme Janez Erjavec je direktor družbe Pomurski sejem, d.d., ki bo letos v Gornji Radgoni organizirala že 50. Kmetijsko-živilski sejem AGRA. S sejmom je poslovno povezan že vrsto let, v mladosti ga je redno obiskoval, tudi s sestrinim kolesom, o sejmu in dogajanju na njem pa pozna tudi številne zabavne anekdote.

nam, da smo v tem poslanstvu pomembno prispevali tudi k promociji slovenskega kmetijstva in podeželja ter še posebej k promociji slovenskih proizvodov. Posredno smo prispevali k temu, da sta kmetijstvo in podeželje dobili tehniko in opremo s svetovnih tržišč, ki jima pomagata pri delu.

Kaj kmetijsko-živilski sejem pomeni za vas, kraj in regijo?

Za nas sejem pomeni življenjsko delo in poslanstvo. Sejem je dejavnost, v kateri ne proizvajaš produktov, ki bi jih lahko otipal, ampak je dejavnost, ki jo opravljamo, da lahko promoviramo na eni strani regijo, v kateri delujemo, in na drugi strani stroko, ki jo pokrivamo. Seveda smo največ pozornosti v teh 50 letih namenjali kmetijstvu, ker so Pomurje in regije, ki ga obkrožajo, najbolj povezani s kmetijstvom. To je razlog, zakaj se je kmetijsko-živilski sejem najbolj razvil. Kot sem že omenil, nam je to delo v teh letih postalo poslanstvo, saj opravljamo delo, ki ga ta stroka in ta prostor potrebujeta. Zdi se

Osnovna usmeritev sejma ostaja enaka, koliko pa se je spremenil sam sejem in sejmišče?

Sama usmeritev na kmetijstvo se res ni bistveno spremenila, čeprav smo iskali tudi sorodne dejavnosti in sorodne panoge, kot so gradbeništvo, embalaža, lov, ribolov in aktivnosti v naravi. Organizirali smo tudi sejem sadja in v zadnjih letih sejem zaščite in reševanja, ampak osnovna usmeritev je ostala skrb za kmetijstvo in vse panoge, povezane s kmetijstvom in živilstvom, recimo sadjarstvo, vinogradništvo in še druge. Seveda pa se je zelo spreminjala vsebina sejmov, ne toliko koncepti, kot vsebina razstavljavcev ter strukture raz-

stavljavcev in podjetij. Skladno z razvojem, ki je šel od preprostih strojev do elektronike in vrhunskih tehnologij, je moral tudi sejem slediti vsem trendom in razvoju. To je pravzaprav pogoj, če hoče sejem ostati aktualen v stroki.

Ima letošnji jubilejni sejem kakšno novo sporočilo ali drugačno noto?

Mogoče je to moj pogled na dogajanje, in če bi tako pogledal, bi rekel, da je imel sejem v določenem obdobju željo, da pokaže vse tisto, kar je novo iz tujine.

Mogoče je bil v zadnjem obdobju podvržen nekakšni evforiji Evropske unije, torej da je vse, kar prihaja iz Evropske unije, sveto in najboljše. Danes smo s pol stoletja sejma mogoče na prehodu v drugo polovico in v razmisleku, kako zaščititi tisto, kar imamo doma. Torej potrebujemo več samooskrbe, večjo skrb za kmetijske površine in obdelovalno zemljo ter seveda razmislek, kako zaščititi še tisti preostanek blagovnih znamk, ki jih ima živilska industrija, da bi v tem globalnem

svetu ostali prepoznavni. To bil lahko bila tista tretja faza, zavedanje, da če bo šlo tako naprej, ne bomo več imeli prepoznavnosti in blagovnih znamk, po katerih nas bodo v Evropi in po svetu prepoznali. Tako kot so na primer Švicarji znani po čokoladi ali siru, tako imamo v Sloveniji zelo veliko blagovnih znamk in izdelkov, ki bi jih lahko izvažali. Ne toliko kot sam produkt, ampak kot slovensko blagovno znamko.

Upam, da bo tudi politika, ne glede na barvo ali usmeritev, v naslednjih letih znala narediti nekakšno strategijo, kaj je tisti nacionalni interes, ki ga mora imeti država in ne nazadnje vsak posameznik. Nacionalni interes ni neko podjetje ali kaj podobnega, vsak posameznik mora čutiti, kaj je nacionalni interes. To je mogoče tisto, kar bi bilo dobro za prihodnost te države.

Kakšna je prihodnost sejma?

Kot sem že rekel uvodoma, je sejem dejavnost, ki je zelo odvisna od stanja gospodarstva v nekem prostoru, in samo

Janez Erjavec, direktor Pomurskega sejma gospodarsko uspešne države imajo tudi uspešne sejme. Če bo Slovenija znala biti gospodarsko uspešna država, bo lahko imela tudi uspešne sejme.

Mi smo prepričani, da bo vsaj kmetijstvo tisto, ki bo v prihodnosti v Sloveniji uspešno, in

da bomo mi odslikavali uspešnost kmetijstva pri nas in v tej širši regiji. Prehrana bo strateška surovina, brez katere ne bo mogoče preživeti, in menim, da bo sejem znal izkoristiti ta strateški pomen v korist nadaljnjega razvoja sejma.

50 LET - SEJEM AGRA

2

sreda, 22. avgusta 2012

50 let mednarodnega kmetijsko-živilskega Začetki mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma segajo v leto 1962, čeprav je prva pisna omemba Radgone kot sejemskega mesta že iz leta 1401, ob koncu 15. stoletja pa so imeli v Radgoni en tedenski sejem in štiri letne V 19. stoletju so iz semnjev nastali sejmi, prireditve v pravem pomenu te besede. Septembra 1877 je bila v Radgoni velika kmetijska razstava, časnik Slovenski gospodar pa je 11. oktobra 1877 zapisal, da jo je v treh dneh obiskalo kar 15 tisoč ljudi.

Po drugi svetovni vojni sta gospodarski razcvet pomurske regije in njen na novo opredeljeni pomen v mednarodnem prostoru rodila potrebo po sodobnih sejemskih prireditvah.

Bogata industrijska in kmetijska ponudba je potrebovala možnosti predstavitve domačim in tujim odjemalcem, slednji so prihajali predvsem iz sosednjih Avstrije in Madžarske. Vse večje je bilo tudi povpra ševa nje po izdel k i h za reprodukcijo in široko potrošnjo in v začetku šestdesetih let je dozorela zamisel o nadaljevanju sejemske tradicije v Gornji Radgoni.

na je pivska dvorana, grajena vsa iz ločja. Ob vhodu na sejmišče stoji na pletenem podstavku velika majolika – nekak simbol Pomurja. Organizatorji so poskrbeli, da so vse stojnice in paviljoni lepo opremljeni, celoten razpored na sejmišču pa deluje privlačno in domače.« Po dveh potrošniških prireditvah je Pomurski sejem leta 1964 našel svoj pravi cilj v usmeritvi v kmetijstvo. V ta k rat ni h poroči li h la h ko beremo, da je bilo samo v prvih dveh dneh več kot 15.000 obiskovalcev, mnogi med njimi so prišli tudi iz sosednje Avstrije, trgovska podjetja pa so prodala za več kot 18 milijonov dinarjev blaga. Sejem so popestrili številni dogodki, med njimi modna revija in konjske dirke, posebno dobro pa so bili sprejeti sejemski popusti, ki so jih trgovci ponudili zadnji dan sejma.

Prvi povojni začetki

Prvič kmetijska mehanizacija in sadjarska razstava

Leta 1962 so v Gornji Radgoni organizirali prvo sejemsko prireditev, ki je potekala od 15. do 23. septembra 1962 pod imenom Pomurski sejem.

Sejem so pripravili na športnem igrišču v središču mesta, odprl pa ga je Joško Slavič, predsednik združene Okrajne zbornice za Pomurje. Čeprav je bil prvi sejem predvsem predstavitev regionalnega gospodarstva in potrošniškega značaja, so opazovalci že prvo leto opozarjali na prednost in možnost sodelovanja s sosednjim območjem in da bo Pomurski sejem odigral pomembno vlogo tudi pri krepitvi izmenjave v okviru maloobmejnega blagovnega prometa med Jugoslavijo in Avstrijo. O tem je pričala tudi številna delegacija iz Avstrije, ki je prišla na otvoritev sejma. Tega si je ogledalo več kot 35.000 obiskovalcev, med katerimi so mnogi prišli tudi iz sosednje Avstrije. V Večerovem poročilu z otvoritve lahko preberemo: »V treh velikih, izredno lično izdelanih lesenih paviljonih so se predstavila pomurska podjetja in trgovci, drugi del sejmišča pa zavzemajo samostojne okusno urejene stojnice, zabaviščni in gostinski prostori. Izredno domiselna in izvir-

Leta 1965 sejma ni bilo, na četrtem sejmu leta 1966 je bilo prvič mogoče kupiti kmetijsko mehanizacijo in osebne avtomobile, organizirana pa je bila tudi prva razstava in prodaja plemenskih govedi. To leto je sejem obiskalo že okoli 37.000 ljudi.

Peti sejem po vrsti (1967) je že imel dvakrat večje prostore za kmetijsko mehanizacijo in ponudil možnost izmenjave idej in informacij o tehnologiji.

Velika sadjarska razstava, ki jo je organiziral Kmetijski zavod Maribor, je dala sejmu novo podobo. Razstave so se poleg domačih udeležili tudi proizvajalci iz sosednje Madžarske. To leto pomeni pomembno prelomnico v usmeritvi sejma in njegovem mednarodnem značaju, saj je bilo 14 odstotkov razstavljavcev iz tujine. Ob razstavi je bilo organizirano tudi prvo mednarodno posvetovanje o obrambi pred točo, kjer so dali svoj prispevek poleg domačih tudi avstrijski, južnotirolski in madžarski sadjarji. To posvetovanje je dalo pravo pobudo za organiziranje obrambe pred točo v severovzhodni Sloveniji.

V sedemdesetih letih se je sejem še močneje usmeril v

Utrinek s prvega Pomurskega sejma leta 1962 (Danilo Škofič)

Že na prvem sejmu je bilo poskrbljeno tudi za zabavo. (Danilo Škofič)

Pestro dogajanje in anekdote Sejem v Gornji Radgoni je od nekdaj veljal tudi za družabni dogodek, kjer se je zgodilo marsikaj. Obiskovalci so prihajali od vsepovsod, da so si ogledali novosti in se sproščeno družili. Včasih so krave kar na sejmu skotile in takšnemu teličku ali telički so poiskali botra, navadno med ministri, sekretarji ali podjetniki, ki so bili prisotni na sejmu. Pogosto so bili ti telički in teličke tudi poimenovani po svojem botru oziroma botri.

Dostikrat je na sejmu deževalo, tako da so imeli včasih največ prometa trgovci z gumijastimi škornji in dežniki. Zgodilo se je tudi, da je poplavilo parkirišče, tako da ljudje niso mogli do svojih avtov in oditi domov.

Veliko zgodb, še posebno v tistih prvih obdobjih, pa je bilo povezanih z žlahtno kapljico. Ker še ni bilo toliko avtomobilov, so ljudje na sejem prihajali z avtobusi, kolesi ali celo peš in se zadržali dalj časa. V tistih časih je bilo ob sejmu dosti dogodkov, tudi večernih, kot je bil recimo izbor »zgoraj brez« ali Miss topless, in takrat se je pogosto tudi kar nekaj spilo. Včasih kdo potem ni našel svojega avtomobila in niso bili redki, ki so ponoči tavali okoli oziroma sploh niso vedeli, kako so prišli na sejem, pogosto pa so koga tudi preprosto pozabili tam.

Toda ni bilo vse v veseljačenju, sejem je omogočal tudi srečevanja mladih iz različnih krajev in veliko se jih je tam spoznalo, mnogi med njimi so postali prijatelji, nekateri pa tudi pari, ki so se kasneje poročili.

Razstave plemenitih živali so bile vedno pomemben del sejma. (Boris Vugrinec)

sreda, 22. avgusta 2012

50 LET - SEJEM AGRA

3

sejma AGRA kmetijskega ter se uveljavljal kot tržna priložnost, strokovne razstave in posvetovanja pa so postali pomembna stalnica.

Na devetem sejmu leta 1971 je sejemski prostor v središču mesta postal površinsko premajhen za razstavljavce in obiskovalce, saj se jih je zbralo okoli 40.000. Deseti sejem naslednje leto (1972) je bil z okoli 50.000 obiskovalci zadnji na lokaciji v središču mesta.

Selitev sejma na novo lokacijo in širitev

Del zunanjih razstavnih prostorov z najnovejšimi produkti, ki so bili na voljo leta 1971 (Danilo Cvetnič)

Brez dobre pijače in hrane na sejmu pač ne gre. (Arhiv Večera)

Leta 1973 se je sejem preselil na novo lokacijo na Tratah, kjer je bilo sprva 35.000 m2 površin.

S preselitvijo na novo lokacijo so se končale nekaj let trajajoče diskusije, ali bo sejem še naprej v Gornji Radgoni ali pa naj se preseli v Mursko Soboto. Sejem se je še bolj izrazito usmeril v kmetijstvo, spremenili pa so mu tudi ime, saj se je iz Pomurskega sejma preimenoval v Kmetijsko-živilski sejem. Leta 1974 so tudi prvič organizirali uradno strokovno ocenjevanje vin.

Leta 1975 se je sejem združil s tedanjim Gospodarskim razstaviščem Ljubljana. Izkušeni radgonski organizatorji so v sodelovanju s številnimi strokovnimi ustanovami pripravili program osrednjega slovenskega kmetijsko-živilskega sejma, ki je bil podlaga za ustanovitev Samoupravne interesne skupnosti sejma, tej pa so se pridružili takratna ugledna slovenska kmetijo-živilska podjetja in ustanove. Med drugimi zanimivimi poročili s trinajstega sejma tisto leto lahko zasledimo, da so na ocenjevanju plemenske živine močno pohvalili napredek v kakovosti živine ter da je v ocenjevanju krav zmagala krava Lena iz hleva kombinata Gornja Radgona, ki je v eni laktaciji dala 6326 litrov mleka. »Trgovina cvete, prodajalci in verjetno tudi kupci so zelo zadovoljni. Prva dva dneva obiskovalci bolj tipajo, kaj vse imamo in kaj se da dobiti, potem se sprostijo. Čez dan je bolj živo okoli strojev, zvečer pa na zabaviščnem prostoru,« je takrat povedal tehnični direktor sejma Ivo Holc.

Prvič 100.000 obiskovalcev Štirinajsti sejem leta 1976 je prvič dosegel številko 100.000 obiskovalcev, sejmišče pa je pridobilo tudi novo, 2400 kvadratnih metrov veliko razstavno dvorano, medtem ko so drugo še gradili. To leto se je dosti govorilo tudi o politiki odprtih meja in sodelovanju s tujino, splošno mnenje pa je bilo, da je radgonski kmetijsko-živilski sejem dokončno prerasel »republiške« (slovenske) okvire in postal pomemben obmejni sejem.

Prelomnica v strokovnem programu sejma je bila izgradnja govejega hleva v letu 1977, ki je omogočila stalne kakovostne razstave goveje živine.

Sicer pa je vtise o ponovno rekordnem 15. sejmu in njegovem razvoju takrat najbolje strnil Leopold Krese, direktor Gospodarskega razstavišča v Ljubljani, pod katerega je takrat sodil sejem: »Formalnopravno je sejem v Gornji Radgoni eden od kmetijskih sejmov Jugoslavije, ki je dobil položaj mednarodne prireditve. Tako daleč smo, da je konec improviziranja. Prireditev v Gornji Radgoni se je toliko uveljavila, da jo bomo že prihodnje leto bistveno razširili, postavili več novih razstavnih dvoran, uredili nove asfaltne površine, zelenice in poti. Sejem ni več samo radgonski, gospodarskega razstavišča ali slovenske zadružne zveze, je slovenska in jugoslovanska prireditev.« V začetku osemdesetih let je prišla naslednja pomembna prelomnica v razvoju sejma in sejemske dejavnosti v Gornji Radgoni. Leta 1979 je bila ustanovljena Poslovna enota Pomurski sejem Gornja Radgona, v kateri je začela tričlanska ekipa v sodelovanju s številnimi strokovnimi sodelavci načrtno širiti sejemsko dejavnost, hkrati pa tudi sejemski prostor in infrastrukturo.

To leto je sejem ponovno porušil rekord prejšnjih let, saj si ga je ogledalo več kot 150.000 obiskovalcev, organizirano je prišlo več kot 60 avtobusov, po sejmu pa so si bili vsi enotni, da je bil najbolj uspešen doslej.

Razcvet ocenjevanja izdelkov Naslednja leta na kmetijsko-živilskem sejmu spremlja razcvet ocenjevanj izdelkov, s katerim želi sejem načrtno spodbujati rast kakovosti. Ocenjevanju slovenskih vin, ki je leta 1980 potekalo že šestič, se je tega leta pridružilo ocenjevanje kakovosti mesa in mesnih izdelkov, leto dni kasneje pa še mednarodno ocenjevanje kmetijske mehanizacije. Leta 1987 se prične tudi ocenjevanje mleka in mlečnih izdelkov.

Deset let kasneje, leta 1997, začnejo ocenjevati še sadne sokove in brezalkoholne pijače ter embalirane vode, istega leta pa se prične tudi ocenjevanje slovenskega medu, ki po prekinitvi od 2003 do 2008 ponovno zaživi, tokrat z mednarodno udeležbo.

Cvetoča osemdeseta leta V osemdesetih letih je sejem cvetel in redno dosegal številke okoli 150.000 obiskovalcev.

Na sejmu so bila prisotna vsa pomembnejša slovenska in jugoslovanska podjetja ter številna podjetja iz tujine. Mnoga med njimi so ravno na sejmu sklenila posle za zakupe večine letnih proizvodnih zmogljivosti oziroma največje letne posle.

V članku iz leta 1981 lahko tako zasledimo, da so obiskovalci tega leta na sejmu kupili 250 traktorjev in 70 osebnih vozil ter skupno samo na sejmu opra-

Na sejmu »spočet« tudi Maraton treh src

Obiskovalci so si vedno z zanimanjem ogledovali najnovejše stroje in kmetijsko mehanizacijo. (Igor Napast)

Med mnogimi zgodbami o sejmu je tudi ta, da je ideja o Maratonu treh src nastala prav na Pomurskem kmetijskem sejmu leta 1980. Ob dobrih radgonskih vinih naj bi se bila »botrom« maratona Feriju Horvatu (takratni generalni direktor Radenske), Gustiju Grofu (generalni direktor ABC Pomurke), Florijanu Regovcu (generalni direktor Gospodarskega razstavišča Ljubljana) in Alojzu Hvali (generalni direktor Agrokemije Ljubljana in takratni predsednik odbora za množične tekaške prireditve pri Atletski zvezi Slovenije) porodila zamisel o maratonu. Po stisku rok je ta zaživel že naslednje leto..

50 LET - SEJEM AGRA

4 vili za več kot 15 milijonov dinarjev nakupov. Še bolje je to leto šlo šempetrskemu SIP-u, ki je sklenil za kar 2 milijardi dinarjev poslov. S prometom so bili zadovoljni tudi madžarski razstavljavci, ki so prodali za 80.000 ameriških dolarjev izdelkov, izredno zadovoljni pa so bili tisto leto tudi gostinci, je še poročal Večer.

Naslednje leto (1982) je jubilejni, 20. kmetijsko-živilski sejem privabil že 180.000 obiskovalcev, ki so na 52 tisoč kvadratnih metrih odprtih in pokritih razstavnih površin občudovali ponudbo 750 domačih (jugoslovanskih) in 140 tujih razstavljavcev iz dvanajstih držav. Poslov je bilo sklenjenih še več, najbolj zadovoljni pa so bili Madžari, ki so domov odšli z 1,65 milijona dolarjev vrednimi pogodbami. Sejme je vseskozi spremljalo tudi obsežno dodatno dogajanje v obliki strokovnih posvetov in pestre zabavne ter gostinsko-turistične ponudbe.

Sejem je vsako leto rastel in postavljal nove rekorde v številu obiskovalcev in razstavljavcev. Leta 1985 so se organizatorji lahko pohvalili z okoli 1000 razstavljavci, od tega 90 tujimi iz 14 držav, ter prvič s številko 200.000 obiskovalcev. Množični obisk so pripisali tudi nedeljski tomboli, za katero so razstavljavci prispevali okoli 200 nagrad. Sicer so to leto slovenske in madžarske organizacije podpisale 1,9 milijona dolarjev vredno kompenzacijsko pogodbo, sozd Agros je prodal za 12 milijard dinarjev kmetijske mehanizacije, zemunski Zmaj pa je prodal vse razstavljene stroje v vrednosti 10 milijonov dinarjev. Seveda tudi ta sejem, kot nobeden pred njim, ni minil brez obiskov političnih veljakov.

Tudi naslednje leto je sejem rasel, ob njem so pripravili kar 20 strokovnih posvetovanj in predavanj, toda vedno bolj se je zaostrovala težava s prostorom, tako da so se nekateri domači proizvajalci udeležbi celo odpovedali zaradi preskromnih površin, ki so jim bile na voljo.

Leta 1987 je sejem še naprej nizal rekorde, poročevalcem pa sta v oči padli predvsem dve stvari, in sicer, da je sozd ABC Pomurka na sejmu prodal kar vseh 40 plemenskih telic kupcem iz Srbije, ter izredno dobro obiskana povorka kmečkih običajev in opravil. V že tradicionalni prireditvi je sodelovalo na stotine nastopajočih, gledalcev pa je bilo po ocenah več tisoč. Tudi sicer je povorka v teh letih postala vrhunec dogajanja, ki je tisti dan (kot je razbrati iz časopisnih poročil) na jezo nekaterih domačinov popolnoma ohromila Gornjo Radgono. Kljub krizi v kmetijstvu je v naslednjih letih sejem uspeval in rasel, čeprav so se pojavljala vedno nova opozorila, da kljub novim investicijam v razstavne prostore in infrastrukturo počasi ni več kos velikosti, ki jo je dosegel.

Leta 1990 še zadnjič rekordno Zadnji sejem v nekdanji skupni državi je bil obenem tudi največji. V devetdnevnem dogajanju je 28. kmetijsko-živilski sejem obiskalo kar 220.000 ljudi, razstavljalo pa je 1200 razstavljavcev. Ob koncu sejma je 27. avgusta 1990 Vlado Paveo v Večeru zapisal: »Lepo je, kadar se razstavljavci, obiskovalci in prireditelji poslavljajo od sejma in si obljubljajo vnovično snidenje. Radgonski sejmarji bodo gotovo tudi v prihodnje imeli veliko težav, da bodo lahko sprejeli vse, ki bodo želeli sodelovati na kmetijskem sejmu.

Vsi so ga namreč zapuščali zares zadovoljni. Kmetje in kmetijski delavci zaradi njegovega bogatega strokovnega programa, razstavljenih novosti kmetijske mehanizacije in razstav živine; poslovneži, ker so sklenili obilico poslov, proizvajalci kmetijske mehanizacije in prodajalci avtomobilov naj bi po ocenah iztržili na sejmu za prodano blago 150 milijard dinarjev, torej še za polovico več, kot so imeli na njem razstavljenih proizvodov, obiskovalci pa so videli mnogo zanimivega in so se na prireditvi lepo imeli.« Kako drugačna slika bo naslednje leto, pač še ni slutil nihče.

Sejem po osamosvojitvi Leta 1991, samo šest tednov po osamosvojitveni vojni v Sloveniji, je odprl vrata 29. kmetijsko-živilski sejem. Nova država pomeni nov izziv za še kakovostnejšo sejemsko dejavnost in za posodobitev sejmišča v Gornji Radgoni. Na vprašanje, kako nedavna vojna vihra in spopadi na jugu vplivajo na sejem, so organizatorji odgovarjali: »Mogoče bo manj razstavljenih strojev in naprav, sicer pa se pozna, da je po lanskem sejmu nastalo ogromno novih podjetij, zastopništev, trgovin in malih izdelovalnih firm, ki se bodo še razvijale. V tem pogledu je celo več razstavljavcev kot lani s komercialnimi interesi in motivacijami.« Leta 1992, ko je sejem praznoval tridesetletnico, smo lahko v Večeru prebrali, da je sejem »na stičišču zahoda in vzhoda« ob novi celostni podobi »postal novodobna Meka trženja v kmetijstvu, ki je s tem vsaj devet sejemskih dni enakovredna gospodarska panoga in več kot le primarna dejavnost v strukturi delitve gospodarstva na primarne, sekundarne, terciarne, kvartarne in še višje uvrščene sektorje«.

Leta od 1991 do 1993 v razvoju Pomurskega sejma pome n ijo t r et jo p ome mbno prelomnico, saj v ospredje stopita trdna volja in odločnost, začne pa se tudi poslovna osamosvojitev Pomurskega sejma.

Pomurski sejem se osamosvoji in si leta 1993 kot delniška družba zastavi nove vizije sejemske dejavnosti v Gornji Radgoni. 30 avgusta 1993, ob zaprtju devetdnevnega sejma, Jože Rakuša v Večeru zapiše,

Ob dvajseti obletnici Po drugi svetovni vojni so se na Slovenskem in tako tudi v Pomurju udomačili t. i. okrajni sejmi oziroma okrajne gospodarske razstave, ki so bili demonstrativen prerez doseženega razvoja v povojnem gospodarstvu. Na teh sejmih se je razvijalo tudi družabno življenje, ki je v svojem bistvu pomenilo jedro kasnejših turističnih prireditev. Sredi petdesetih let, ko so se z novo lokalno ureditvijo združili razdrobljeni okraji, je namesto več prireditev v Pomurju nastala ena sama osrednja okrajna gospodarska razstava s sedežem v Murski Soboti. Po odprtju državne meje z Republiko Avstrijo se je porodila zamisel, da bi se okrajni sejem lahko ustalil v Gornji Radgoni, kjer bi hkrati z razstavno opravljal tudi funkcijo obmejnega sejma. Cilj je torej bil, da se poleg osnovne dejavnosti razvije tudi maloobmejno sodelovanje. (Bogomir Verdev, Dvajseta obletnica Pomurskega sejma v Gornji Radgoni)

da je sejem obiskalo 150 tisoč obiskovalcev in da si ga zaradi obsega ni več mogoče ogledati v enem dnevu, zapis pa okrona z naslovom Na meji zmogljivosti.

Med pomembnimi gosti sejma leta 1995 je bil takratni prvi človek Evropske unije za kmetijstvo dr. Franz Fischer, komisar za kmetijstvo pri Evropski uniji. V pogovoru s slovenskimi živilci in kmetijci ni varčeval s pohvalami, predstavil pa je tudi kmetijsko politiko EU. V letu 1996 je Pomurski sejem pričel širiti vinsko kulturo in prepoznavnost slovensk ih vin tudi s projektom Vinska kraljica Slovenije, ki uspešno poteka še danes.

Uspešno delo pri organizaciji sejmov družbi Pomurski sejem d.d. omogoči, da leta 1999 uresniči še enega od svojih pomembnih poslovnih ciljev, to je odkup sejmišča od družbe Gospodarsko razstavišče Ljubljana. Leta 2000 družbi s sejemskimi prireditvami uspe včlanitev v zvezo mednarodnih sejmov UFI, leta 2008 pa je Pomurski sejem sprejet v evropsko zvezo organizatorjev kmetijskih sejmov Eurasco.

Vse to ga uvršča ne le med najbolj uveljavljene, temveč tudi med najuspešnejše organizatorje specializiranih sejmov v Sloveniji.

40. sejem leta 2002 Janez Erjavec, direktor Pomurskega sejma, po zaključku oceni tako: "Letošnji kmetijsko-živilski sejem v Gornji Radgoni lahko ocenim kot uspešnega, celo nad vsemi pričakovanji. Ob 1480 razstavljavcih iz 21 držav velja omeniti številne strokovne prireditve, ocenjevanja in posvete ter množičen obisk, saj si je sejem po naših podatkih ogledalo približno 145 tisoč ljudi. Sejem služi promociji države, regije in mesta in verjamem, da so sejem izkoristili prav vsi, čeprav se radgonska občina mogoče še najmanj zaveda pomena sejma." Omeniti je treba, da je to leto na sejmu prisotna tudi močna delegacija iz Srbije z njihovim ministrom za kmetijstvo na čelu. Počasi se ponovno vzpostavljajo vezi med podjetji in državami, ki so nekdaj, tedaj še kot republike skupne Jugoslavije, že sodelovali. V letih 2002 in 2003 je na sejmu dosti govora tudi o skorajšnjem vstopu Slovenije v Evropsko unijo in spremembah, ki jih bo to povzročilo v kmetijstvu.

sreda, 22. avgusta 2012

Predvsem v osemdesetih so bila na sejmu razstavljena tudi osebna vozila. (Arhiv Večera)

Leta 2004 je na sejmu krava povrgla bikca, ki so ga krstili za Soerja. (Oste Bakal)

Sejem v Evropski uniji 42. mednarodni kmetijsko-živilski sejem v Gornji Radgoni leta 2004 je prvi po vstopu Slovenije v Evropsko unijo in odprtju mej. Predstavilo se je 1410 razstavljavcev iz 21 držav, med njimi tudi mnogi takšni, ki so se vrnili po večletnem premoru. Prireditev si je ogledalo okoli 130.000 ljudi, na strokovnih posvetih, ki so bili predvsem v znamenju evropskih tem, pa je sodelovalo več kot 2500 ljudi. V naslednjih letih je sejem zmerno rastel s povprečno nekaj več kot 1500 razstavljavci in okoli 130 do 135 tisoč obiskovalci.

Leta 2009 je mednarodni kmetijsko-živilski sejem dobil še okrajšano ime AGRA, tega leta pa je Pomurski sejem soorganiziral tudi 56. svetovno prvenstvo v oranju v Moravskih Toplicah. V zadnjih letih se je sejem ustalil pri povprečno 120.000 obiskovalcih in okoli 1700 razstavljavcih iz okrog 30 držav, v ospredju pa so trenutno aktualne teme, kot so kakovost in varna hrana, ekološko kmetovanje, pomen samooskrbe ter strategije kmetijstva v prihodnosti.

Buča velikanka iz leta 2003 je tehtala kar 141 kilogramov (Oste Bakal)

Tudi za prihodnost sejma in kmetijstva nam očitno ni treba skrbeti. (Sašo Bizjak)