Istria & Kvarner

Istra, Kvarner 18. maj 2011

Samo malo čez mejo LUKA ZORKO Prib­li­žu­je­jo se do­pu­sti in kar ne­kaj nas bo takš­nih, ki se bo­mo odpra­vi­ li k so­se­dom, pa ne kam da­leč v Dal­ma­ci­jo, ampak kar bli­zu, le ma­lo čez me­jo. Sa­mo ne­kaj mi­nut od me­je se prič­ne­ta Istra in Kvar­ner, dva izmed naj­več­jih “i­gral­cev“ v hr­vaš­kem tu­riz­mu. Istra je sko­zi zgo­do­vi­no ver­jet­no do­ži­ve­la naj­več, a to jo je obo­ga­ti­lo. Kvar­ner je poln kon­tra­ stov, od mon­de­nih obmor­skih le­to­višč do še ved­no ne­ko­li­ko div­jih oto­kov. Je kraj, kjer sto­piš iz vo­de na pla­žo, se za­pe­lješ ne­kaj ki­lo­me­trov pro­ti hri­bom in že lah­ko v goz­du sre­čaš med­ve­da.

Vsaj po mo­jem mne­nju je naj­več­ja ško­da, če greš na do­pust v takš­ne kra­je, pa se ce­le dne­ve ne pre­mak­neš s pla­že, ne ve­doč, da se le ne­kaj me­trov stran skri­va do­sti lep­ša pla­ža ali bolj­ša re­sta­vra­ci­ja ali pa da boš v re­sni­ci bolj spo­čit, če se boš ma­lo spre­ho­dil. V teh kra­jih je pre­več za­ni­mi­vih stva­ri, da bi sa­mo po­le­ža­val na pla­ži, ra­zno­li­kost pa je tre­ba po­sku­si­ti tu­di pri hra­ni, saj je izvr­stna.

Na Lo­ši­nju vi­diš z vr­ha Te­le­vri­na ne­ver­jet­no da­leč in na obe stra­ni oto­ ka. Res je po­le­ti tre­ba vsta­ti zgo­daj, ko še ne pri­pe­ka son­ce, a je vred­no.

Ta­ko kot je vred­no ma­lo ra­zi­ska­ti kraj do­pu­sto­va­nja in lah­ko zveš kaj pre­ se­net­lji­ve­ga. Jaz grem le­tos z otro­ki iskat del­fi­ne in še kaj, upam pa, da se mi v pri­hod­no­sti uspe tu­di po­to­pi­ti do kakš­ne la­dij­ske raz­bi­ti­ne.

Iz vse­bi­ne

Istra, Kvarner Pri­lo­go izda­ja Ča­so­pi­sno-za­lož­niš­ko pod­jet­je (ČZP) Ve­čer.

DI­REK­TOR VEČERA

Uroš Skuhala ODGOVORNI UREDNIK VEČERA

Tomaž Ranc UREDNIK PRILOGE

Luka Zorko OB­LI­KO­VA­NJE IN TEH­NIČ­NO URE­JA­NJE

Sa­bi­na Ma­le OGLA­SNO TRŽE­NJE

Janez Toplak

6

Ne poležavanje - aktiven dopust!

Av­tor­ji be­se­dil

12

Kje so najboljši kampi in plaže?

Fo­to­gra­fi­je

16

Gorski kotar in Risnjak

18

Brioni - otoki užitkov

20

S psom na morje

22

Kulinarični užitki Istre in Kvarnerja

Lu­ka Zor­ko, Sa­nja Ve­rov­nik Go­ran Še­be­lić, Tu­ri­stič­no zdru­ že­nje Istr­ske žu­pa­ni­je, Đa­ni Ce­li­ja, Ren­co Ko­si­no­žić, Igor Zi­ro­je­vić, Uprav­ni odde­lek za tu­ri­zem Istr­ske žu­pa­ni­je – www.is­tria-go­ur­met.com, Tu­ri­stič­na skup­nost Kvar­ner­ja, Kam­ping zdru­že­nje Hr­vaš­ke, Tu­ri­stič­na skup­nost Ma­li Lo­šinj, Sanja Verovnik, Božo Zorko NASLOV­NI­CA

Tu­ri­stič­na skup­nost Ma­li Lo­šinj TISK

De­lo, ti­skar­sko sre­diš­če, Ljub­lja­na MAJ 2011

Istra, Kvarner

18. maj 2011

Istra – regija turizma in bogate zgodovine Rim­ske raz­va­li­ne v na­rav­nem par­ku Bri­o­ni

Istra je bi­la že od nek­daj bo­ga­ta z živ­lje­njem, o če­mer pri­ča­jo tu­di najd­be v istr­skih ja­mah, kjer so pra­ ljud­je ži­ve­li že v pa­le­o­li­ti­ku. Šte­vil­ na naj­diš­ča raz­kri­va­jo ve­li­ko na­se­ lje­nost območ­ja v bro­na­sti in že­le­ zni do­bi. Če­prav obsta­ja več te­o­rij, je Istra naj­ver­jet­ne­je do­bi­la ime po ilir­skem ple­me­nu His­trov. Rim­lja­ni so jih opi­so­va­li kot ple­me kru­tih pi­ra­tov in se dol­go bo­ri­li z nji­mi, do­kler jih ni­so po­ra­zi­li na dru­gem voj­nem po­ho­du v le­tih 178 in 177 pred na­šim štet­jem. Rim­lja­ni so Istri vla­da­li sko­raj 700 let, do pro­ pa­da svo­je­ga impe­ri­ja, in jo v tem ča­su do­do­bra raz­vi­li. Rim­lja­ni so v Pu­lju in Po­re­ču zgra­di­li ko­lo­ni­je, na otoč­ju Bri­o­ni in dru­god ob za­hod­ ni oba­li so zgra­di­li vi­le in po­sest­va ter šte­vil­ne dru­ge objek­te. Istro so s ce­sar­stvom po­ve­za­li s ce­sto Via Fla­via. Iz nji­ho­vih ča­sov je naj­bolj zna­na are­na v Pu­lju, zgra­je­na v 1. sto­let­ju v ča­su vla­da­vi­ne ce­sar­ja Ve­spa­zi­ja­na. Upo­rab­lja­li so jo predv­sem za bo­je gla­dia­tor­jev in je lah­ko spre­je­la oko­li 20.000 gle­dal­cev. Še ved­no je v do­brem

sta­nju in pri­vab­lja šte­vil­ne tu­ri­ste.

Rim­lja­ni so raz­vi­li obrt, tr­go­vi­no in kme­tij­stvo s pri­do­bi­va­njem vi­na, oljčne­ga olja in vol­ne. Tu­di vla­da­vi­ na Bi­zan­ca je v Istri pu­sti­la pe­čat.

Evfra­zi­je­vo ba­zi­li­ko v Po­re­ču so zgra­di­li v 6. sto­let­ju in je ena naj­ lep­ših zgod­nje­bi­zan­tin­skih cerk­va v Evro­pi. Na­to so se za Istro pri­če­li ča­si vpa­dov, ple­nje­nja in za­sedb Go­tov, Lan­go­bar­dov, Fran­kov in Slo­va­nov, v 12. sto­let­ju pa je priš­la pod oblast Be­neš­ke re­pub­li­ke. Do kon­ca dru­ge sve­tov­ne voj­ne so ji vla­da­li še Habs­bur­ža­ni, Na­po­le­on in Ita­li­ja.

No­tra­njost Istre je po­se­ja­na s sred­ nje­veš­ki­mi me­ste­ci in utr­dba­mi na vr­ho­vih gri­čev. Dvi­grad le­ži na hri­bu zno­traj Lim­ske dra­ge ne­da­ leč od Kan­fa­nar­ja in je naj­več­je ru­še­vin­sko me­sto, ki sa­me­va od epi­de­mi­je ku­ge v 17. sto­let­ju. V bli­ži­ni sta bi­la ne­koč dva gra­do­va (od tod tu­di izvi­ra ime Dvi­grad), to­da ohra­ni­le so se ru­še­vi­ne sa­mo ene­ga. Dvi­grad je da­nes kul­tur­ni spo­me­nik. Iz obdob­ja be­neš­ke vla­

da­vi­ne je naj­bolj znan Mo­to­vun, obi­ska vred­na pa sta še Grož­njan in Hum, med­tem ko je La­bin tu­ri­ stič­no manj znan. Cer­kev sv. Bla­ ža v Vod­nja­nu je naj­več­ja istr­ska cer­kev, njen 60-metr­ski zvo­nik je naj­viš­ji v Istri. Po­memb­na je tu­di za­ra­di te­ga, ker so v njej mu­mi­ fi­ci­ra­na te­le­sa treh svet­ni­kov, hra­ni pa tu­di naj­bo­ga­tej­šo istr­sko zbir­ko sa­kral­ne umet­no­sti s 730 umet­niš­ki­mi de­li in pred­me­ti.

Is­tra je tu­di de­že­la vi­na (predv­ sem mal­va­zi­je) in oljčne­ga olja, v zad­njem ča­su pa tu­ri­stič­ni de­lav­ci da­je­jo ve­lik po­u­da­rek tu­ri­stič­nim kme­ti­jam (a­gro­tu­ri­zem), ki po­nu­ ja­jo bi­va­nje in prist­no do­ma­čo hra­no. Kljub po­se­lje­no­sti je Istri na­mreč uspe­lo obdr­ža­ti raz­me­ro­ ma či­sto in ne­okr­nje­no na­ra­vo z bo­ga­tim rast­lin­skim in ži­val­skim sve­tom. Edi­ni istr­ski na­rod­ni park se na­ha­ja na otoč­ju Bri­o­ni, pla­nin­ski ma­siv Učke z naj­viš­jim vr­hom Istre (Vo­jak, 1396 me­trov) pa skri­va pra­vo bo­gast­vo zaš­či­te­ nih rast­lin­skih in ži­val­skih vr­st in

je za­to raz­gla­šen za na­rav­ni park.

Zaš­či­te­na po­kra­ji­na naj­juž­nej­še­ga istr­ske­ga r­ta, Ka­me­nja­ka, je za­ni­ mi­va ne sa­mo za­ra­di svo­jih sko­raj 500 rast­lin­skih vr­st, tem­več tu­di za­ra­di le­pih za­li­vov, či­ste­ga mor­ja in pod­mor­ske­ga sve­ta. Moč­vir­je Pa­lud pri Ro­vi­nju je orni­to­loš­ki re­zer­vat, v ka­te­rem ži­vi več kot 200 ptič­jih vr­st, med­tem ko je Lim­ski ka­nal za­ra­di svo­je­ga 11 ki­lo­ me­trov dol­ge­ga use­ka v kop­no ena naj­lep­ših istr­skih zaš­či­te­nih po­kra­jin. Za­ra­di bo­ga­te mor­ske fav­ne je nje­gov pod­mor­ski del raz­gla­šen za po­se­ben re­zer­vat v mor­ju.

Is­tra ima kar 445 ki­lo­me­trov oba­le (sko­raj 700 ki­lo­me­trov z oto­ki), za­to je se­ve­da naj­bolj raz­ vit obmor­ski tu­ri­zem. V tu­ri­stič­ni po­nud­bi ta­ko naj­de­mo 135 več­jih ho­te­lov, 34 majh­nih in dru­žin­skih ho­te­lov, 40 tu­ri­stič­nih na­se­lij, 50 kam­pov, 12 ma­rin, 6658 za­seb­nih odda­jal­cev sob in apart­ma­jev, 24 kon­gre­snih cen­trov, 4 sve­til­ni­ke, 16 vel­neš­kih cen­trov in 2 host­la.

Istra, Kvarner

18. maj 2011

Kvarner – kraj najdaljše turistične tradicije

Kraj Baš­ka na oto­ku Kr­ku Kvar­ner­ski za­liv je naj­več­ji hr­vaš­ki za­liv, Kvar­ner kot re­gi­ja pa se­ga od opa­tij­ske ri­vie­re na se­ve­ro­za­ ho­du do oto­ka Pa­ga na ju­gu in za­je­ma oto­ke Krk, Cres, Lo­šinj in Rab ter Gor­ski ko­tar. Kvar­ner je bil ved­no kri­žiš­če šte­vil­nih na­ro­dov in ci­vi­li­za­cij, ki so vsak na svoj na­čin pu­sti­li ne­iz­bri­sen pe­čat v zgo­do­vi­ ni re­gi­je.

Ob­moč­je Kvar­ner­ja je bi­lo po­se­lje­ no že v pra­dav­ni­ni, pr­vi za­be­le­že­ni pre­bi­val­ci pa so bi­li Li­bur­ni. Li­bur­ ni so bi­li antič­no indoe­vrop­sko ljud­stvo, ki je ži­ve­lo na območ­ju od Istre do se­da­nje Dal­ma­ci­je.

Ukvar­ja­li so se pre­tež­no s kme­tij­ stvom, ži­vi­no­re­jo, ri­bar­je­njem, tr­go­vi­no in pi­rat­stvom. Ta­ko kot nji­ho­vi so­se­di His­tri v Istri so bi­li red­no v konf­lik­tih z Rim­lja­ni. Ti

konf­lik­ti in spo­pa­di so se stop­nje­ va­li od le­ta 302 do 35 pr. n. št., ko so jih Rim­lja­ni pod­jar­mi­li in prik­lju­ či­li ce­sar­stvu. O moč­nem vpli­vu Rim­lja­nov še da­nes pri­ča­jo šte­vil­ni zgo­do­vin­ski spo­me­ni­ki na ce­lot­ nem območ­ju, me­sto Se­nia (Senj) pa je bi­lo nji­ho­vo naj­bolj po­memb­ no pri­sta­niš­če v teh kra­jih. Ka­sne­ je je re­gi­ja spa­da­la pod Be­neš­ko re­pub­li­ko, o pri­ho­du Hr­va­tov v Istro in na Kvar­ner pa pri­ča eden pr­vih in naj­po­memb­nej­ših spo­ me­ni­kov hr­vaš­ke­ga je­zi­ka - Baš­ka ploš­ča. To je kam­ni­ta ploš­ča z vkle­sa­nim na­pi­som v hr­vaš­či­ni in s pi­smen­ka­mi gla­go­li­ce, na­sta­la je oko­li le­ta 1100, naš­li pa so jo oto­ku Kr­ku.

je med nje­no vla­da­vi­no na tem območ­ju za­čel raz­vi­ja­ti tu­ri­zem.

Le­ta 1884 je v Opa­ti­ji zra­slo pr­vo le­to­viš­če Vi­la Angi­o­li­na, sle­di­li so pr­vi ho­te­li, ko­pa­liš­ča in zdra­vi­liš­ča.

Kma­lu je Opa­ti­ja po­sta­la mon­de­ no sre­diš­če in zdra­vi­liš­če za ari­sto­ kra­ci­jo in bo­ga­ta­še, ki so pri­ha­ja­li iz vse Evro­pe ter gra­di­li po­let­ne hi­še in vi­le. Obe­nem se je tu­ri­zem za­čel raz­vi­ja­ti tu­di na crik­ve­niš­ki, vi­no­dol­ski in reš­ki ri­vie­ri ter na Ma­lem Lo­ši­nju, Re­ka pa je po­sta­la po­memb­no pri­sta­niš­če. Ta­ko se lah­ko Kvar­ner da­nes po­na­ša z naj­ dalj­šo tra­di­ci­jo v tu­riz­mu na hr­vaš­ kem Ja­dra­nu. V ča­sih Ju­go­sla­vi­je je mon­de­ni blišč si­cer zble­del, a po­ča­si in vztraj­no se vra­ča.

Ve­lik vpliv na re­gi­jo je ime­la avstro-ogr­ska mo­nar­hi­ja, saj se

Kvar­ner da­je s svo­jo ra­zno­li­kost­jo in bo­ga­to po­nud­bo na­rav­nih in

kul­tur­nih zna­me­ni­to­sti ne­skonč­ne mož­no­sti odkri­va­nja in pre­živ­lja­ nja do­pu­sta, ta­ko ob mor­ju in na oto­kih kot v po­pol­no­ma dru­gač­ nem sve­tu, ki se ime­nu­je Gor­ski ko­tar. Gre za po­gor­je nad Kvar­ ner­skim za­li­vom in z na­rod­nim par­kom Ris­njak.

Kvar­ner kot re­gi­ja ima 278 zaš­ či­te­nih kul­tur­nih do­brin, izmed ka­te­rih je 117 zgo­do­vin­skih ce­lot ter 161 zgo­do­vin­skih zgradb in komp­lek­sov. Pre­mo­re kar 113 več­jih ho­te­lov, 30 manj­ših in dru­žin­skih ho­te­lov, 42 kam­pov, 14.600 za­seb­nih na­me­sti­tev, 30 kon­gre­snih cen­trov, 19 vel­neš­kih cen­trov, 2 host­la, 29 pri­sta­nišč, 16 ma­rin, 25 ja­dral­nih klu­bov, 58 po­tap­ljaš­kih klu­bov, 2 šport­ni le­ta­ liš­či in 1 smu­čar­ski cen­ter.

Istra, Kvarner

18. maj 2011

že­le­ne aktiv­no­sti. Po­tap­lja­či bo­do ver­jet­no izbra­li bli­ži­no do­brih mest za po­top ali bli­ži­no kakš­ne po­top­lje­ne lad­je, sur­far­ji pa kra­je z naj­moč­nej­šim in naj­bolj­šim ve­trom. Če na­me­ra­va­te na do­pu­ stu ri­ba­ri­ti, ne po­za­bi­te pre­bra­ti za­ko­nov, ki ure­ja­jo to po­droč­je, in se­ve­da ku­pi­ti do­vo­lil­ni­ce.

Od spre­ho­dov do re­sne­ga pla­ni­nar­je­nja Kjer­ko­li bo­ste, se vam po­nu­ja­jo ču­do­vi­te mož­no­sti za spre­ho­de, nor­dij­sko ho­jo ali pla­ni­nar­je­nje, saj so tu­ri­stič­ni de­lav­ci le­po raz­ de­la­li po­ti in pri­pra­vi­li vod­ni­ke, le po­za­ni­ma­ti se je tre­ba v najb­ liž­jem tu­ri­stič­nem ura­du. To­krat naš­tej­mo le ne­kaj naj­bolj za­ni­mi­ vih ozi­ro­ma pri­ljub­lje­nih po­ti, ki se jih še lah­ko lo­ti­te brez ve­li­kih pred­hod­nih izku­šenj, opre­me ali vr­hun­ske kon­di­ci­je.

E­na izmed njih je pot Bu­je-Bu­zetŽbev­ni­ca, ki vas s šti­ri­ur­no ho­jo po­pe­lje mi­mo me­ste­ca Grož­njan pre­ko Opr­tlja do Istr­skih top­lic.

Na po­ti so ure­je­na me­sta za po­či­ tek, na tri­naj­stih me­stih pa je mo­go­če pre­no­či­ti. Ze­lo atrak­tiv­na in naj­bolj obi­ska­na istr­ska pot po­te­ka iz Br­gu­ca do Ko­ri­ta, po že­lji pa se lah­ko na­da­lju­je do Či­ča­ ri­je. Atrak­tiv­na je tu­di pot od La­bi­ na do tu­ri­stič­ne­ga Rab­ca. Ste­za je raz­me­ro­ma krat­ka, a po­se­ben čar ji da­je prep­le­ta­nje s po­to­kom, ki ustvar­ja sla­po­ve in je­zer­ca. Pot je naj­lep­ša ma­ja, ko cve­ti­jo ci­kla­me.

Ne poležavanje aktiven dopust!

Le­ža­nje na pla­ži in ko­pa­nje je glav­ na do­pust­niš­ka aktiv­nost, a to lah­ko kaj kma­lu po­sta­ne dol­go­ča­ sno. Na sre­čo se tu­ri­stič­ni de­lav­ci za­ve­da­jo, da je go­stom tre­ba da­ti več, in za­to v Istri in Kvar­ner­ju ne manj­ka mož­no­sti za aktiv­no pre­živ­lja­nje do­pu­sta. Za­ra­di mi­le kli­me pa te aktiv­no­sti ni­so ome­

je­ne le na po­let­je, ampak jih je ve­či­no mo­go­če izva­ja­ti sko­raj ce­lo le­to ozi­ro­ma so ce­lo bolj pri­jet­ne v ka­te­rem dru­gem let­nem ča­su, kot je vro­če po­let­je.

Vod­ni špor­ti in ri­bo­lov Se­ve­da ve­či­na pri­de na mor­je uži­ vat v vod­nih špor­tih in te po­nud­

be v Istri in Kvar­ner­ju res ne manj­ ka, za­to ni­ti ni­ma smi­sla naš­te­va­ti vseh cen­trov, kjer si lah­ko izpo­so­ di­te opre­mo ali se vpi­še­te v te­čaj, pa naj bo to po­tap­lja­nje, sur­fa­nje, ki­te­bo­ar­ding, wa­ke­bo­ar­ding ali kak­šen drug vod­ni šport. Mo­go­če si pred izbi­ro kra­ja le po­gle­da­te, ka­te­ri bo naj­bolj pri­me­ren za va­še

Po­ti v oko­li­ci Pu­lja ni­so zah­tev­ne in so pri­mer­ne tu­di za re­ha­bi­li­ta­ ci­jo sr­čnih bol­ni­kov, saj ve­či­no­ma po­te­ka­jo ob mor­ju ali po goz­do­ vih. Osem po­ti je dol­gih oko­li 40 ki­lo­me­trov in jih je mo­go­če pre­ho­di­ti v de­ve­tih urah. Pa­zin­ska ja­ma je zaš­či­te­na kra­ji­na, sko­zi ka­te­ro po­te­ka 1050 me­trov dol­ga pot, na ka­te­ri je kar 252 stop­nic in de­vet mo­stov, ki so zgra­je­ni iz ma­te­ria­la, naj­de­ne­ga v ja­mi, ta­ko da se le­po skla­da­jo z na­ra­vo.

Med spre­ho­dom sko­zi ta na­rav­ni mu­zej bo­ste na sed­mih infor­ma­ tiv­nih tab­lah naš­li za­ni­mi­ve po­dat­ ke o le­gen­dah, flo­ri, spe­le­o­lo­gi­ji in zgo­do­vi­ni Pa­zin­ske ja­me.

Ce­lo­ten ma­siv Učke ima 17 ozna­če­ nih po­ti, z vr­ha Učke pa se odpi­ra ne­ver­je­ten raz­gled. Se­ve­da pla­nin­

Istra, Kvarner

18. maj 2011

Pla­ža Li­do v Opa­ti­ji

skih in spre­ha­jal­nih po­ti ne manj­ka v Gor­skem ko­tar­ju, kjer bo­do na svoj ra­čun priš­li tu­di re­sni pla­nin­ci.

Med bolj za­ni­mi­vi­mi pot­mi tu­di za otro­ke je ned­vom­no Pot del­fi­nov na Lo­ši­nju, ki po­te­ka od Ma­le­ga Lo­ši­nja pro­ti ju­gu oto­ka in se vra­ ča po dru­gi stra­ni. Ker ima­jo na Lo­ši­nju na­rav­ni re­zer­vat za del­fi­ne - oce­nju­je­jo, da jih v teh vo­dah ži­vi oko­li 160 - jih je med spre­ho­dom po tej po­ti po­go­sto vi­de­ti. Pla­nin­ ska trans­ver­za­la Osorš­či­ca-Ne­re­ zi­ne je dol­ga 10 ki­lo­me­trov, povz­ pe­ti pa se je tre­ba na 588 me­trov vi­so­ki vrh Te­le­vrin. Pot je ne­ko­li­ko bolj zah­tev­na, a na vr­hu to pop­la­ ča ču­do­vit raz­gled da­leč v da­lja­ve.

Na Lo­ši­nju je ozna­če­nih kar 220 ki­lo­me­trov raz­lič­nih po­ti.

Na Cre­su lah­ko pre­ho­di­te eko­ ste­zo in mo­go­če ce­lo ugle­da­te red­ke­ga be­lo­gla­ve­ga jas­tre­ba, za ohra­ni­tev ka­te­re­ga se bo­ri­jo v creš­ kem eko­loš­kem cen­tru.

Ko­le­sar­je­nje - ver­jet­no naj­bolj pri­ljub­lje­na aktiv­nost Ko­le­sar­ske ste­ze in po­ti so kra­je v Istri in Kvar­ner­ju prep­let­le kot paj­

ko­va mre­ža. Ver­jet­no ni pre­ti­ra­no re­či, da je prav ko­le­sar­je­nje naj­bolj pri­ljub­lje­na obli­ka aktiv­ne­ga pre­ živ­lja­nja do­pu­sta, se­ve­da na kop­ nem. Za vsa­ko­gar se kaj naj­de, od laž­jih do ze­lo re­snih ko­le­sar­skih pod­vi­gov.

V Istri je ozna­če­nih 60 po­ti, ki ima­ jo skup­no kar 2600 ki­lo­me­trov, ne­kaj pa jih je še ne­vri­sa­nih in v ure­ja­nju.

Oko­li 70 odstot­kov stez po­te­ka po pe­sku in polj­skih ali goz­dnih po­teh, za­to so pri­mer­ne za gor­ sko ko­le­sar­je­nje. Na hri­bo­vi­tem se­ve­ru je kar ne­kaj zah­tev­nih po­ti, med nji­mi so tu­di takš­ne, ki jih ne pri­po­ro­ča­jo re­krea­tiv­cem.

Bolj ko se spuš­ča­mo pro­ti oba­li ali ju­gu Istre, manj str­me in laž­je po­sta­ja­jo po­ti, a manj­ša je tu­di na­gra­da - raz­gled, ki ga do­ži­vi­mo po vzpo­nu.

V osred­nji Istri je v oko­li­ci Pa­zi­na se­dem po­ti, ki vas po­pe­lje­jo sko­zi sta­ra sred­nje­veš­ka me­ste­ca in osam­lje­ne va­si, v ka­te­rih do­bi­te obču­tek, kot da se je čas usta­vil.

Naj­laž­je po­ti so na ju­gu, po­seb­no pri­ljub­lje­na pa je pot, ki vo­di na rt Ka­me­njak.

Istra, Kvarner

Po­seb­ne ste­ze so ure­je­ne oko­li mest Vr­sar, Po­reč, Svet­vin­če­nat in Ro­vinj. Oko­li Vr­sar­ja po­te­ka­jo tri ko­le­sar­ske ste­ze. Krat­ka je dol­ga pet ki­lo­me­trov, krož­na jih ima 18, naj­dalj­ša pa 27. Vso pot lah­ko uži­va­te v na­ra­vi, na de­lu ste­ze pa se vam odpre pre­ču­do­vit po­gled na Lim­ski ka­nal. Oko­li Po­re­ča sta dve ste­zi s po 45 ki­lo­me­tri, a ni­sta zah­tev­ni, za­to ju bo­do zmo­gli tu­di re­krea­tiv­ci. Svet­vin­če­nat je sre­diš­ če šti­rih stez, od teh ima naj­dalj­ša 15 ki­lo­me­trov, na njej pa ni go­ste­ ga pro­me­ta, pa tu­di za okrep­či­lo je pos­kr­blje­no s šte­vil­ni­mi go­stiš­či ob po­ti.

V Kvar­ner­ju je ozna­če­nih več kot 1300 ki­lo­me­trov ko­le­sar­skih po­ti, ki omo­go­ča­jo vož­njo po raz­lič­nih te­re­nih in po­kra­ji­nah. Nad Opa­ti­jo lah­ko s hri­bov opa­zu­je­te sti­čiš­če Istre in Kvar­ner­ja ali pa se po­da­te v za­led­je Crik­ve­ni­ce. Po dol­gem in po­čez lah­ko pre­vo­zi­te oto­ke v Gor­skem ko­tar­ju, pa vam ne bo zmanj­ka­lo po­ti.

Te­nis, golf in ja­ha­nje Pred le­ti je pri nas te­nis ve­ljal za

18. maj 2011

šport po­slov­ne­žev in eli­te, zdaj je to me­sto prev­zel golf, a tu­di golf že izri­va­jo dru­gi pre­stiž­ni špor­ti.

Te­nis lah­ko igra­te prak­tič­no kjer­ko­ li, saj ga sko­raj ni ho­te­la, na­se­lja ali kam­pa, ki ne bi pre­mo­gel te­nis igriš­ča. Golf je mo­go­če igra­ti na Bri­o­nih, kjer pa je igriš­če ma­lo pri­ re­je­no, saj so “ze­le­ni­ce“ peš­če­ne. Še eno igriš­če za golf je zra­slo le stre­ljaj od na­še me­je, v Sa­vu­dri­ji, in si­cer je to Golf Club Adria­tic.

Eden izmed špor­tov, ki gol­fu odvze­ma sta­tus, je ned­vom­no ja­ha­nje, in šte­vil­ni ran­či obi­sko­ val­cem po­nu­ja­jo vse od za­čet­nih te­ča­jev do tre­nin­gov ali izle­tov s ko­nji. Prav sled­nje je lah­ko ze­lo za­ni­mi­vo.

Ple­za­nje, ja­mar­stvo in ja­dral­no pa­dal­stvo Ple­zal­ci ved­no zno­va odkri­va­jo ska­le, še po­seb­no če so v takš­ nem pod­neb­ju, ki omo­go­ča ple­ za­nje, ko je drug­je mr­zlo. Naj­bolj znan v tem de­lu je Zla­ti rt pri Ro­vi­nju, si­cer pa je v Istri de­vet ozna­če­nih ple­za­lišč, še ne­kaj pa jih naj­de­mo v kvar­ner­skem po­gor­

Na­rod­na no­ša na oto­ku Su­sak ju in na oto­kih. Če ste si že­le­li ra­zi­sko­va­ti pod­zem­ne ja­me, je tež­ ko naj­ti bolj pri­me­ren kraj, saj je sa­mo v Istri oko­li 1500 jam, ki so zna­ne, med nji­mi naj­bolj Pa­zin­ska ja­ma. Za ti­ste, ki si že­li­jo le­te­ti, je na vo­ljo kar ne­kaj šol ozi­ro­ma klu­bov, v ka­te­rih je mo­go­če pla­ ča­ti skok v tan­de­mu z izku­še­nim vo­di­te­ljem.

Si­cer pa ta­ko za ple­za­nje kot za ja­mar­stvo ve­lja, da se te­ga ni­ka­ kor ne lo­te­vaj­te sa­mi, če ni­ste izur­je­ni.

Pa tu­di si­cer na do­pu­stu ne pre­ti­ ra­vaj­te z aktiv­nost­mi prek svo­jih spo­sob­no­sti, pre­hi­tro se lah­ko zgo­di poš­kod­ba ali ne­sre­ča, ki pok­ va­ri do­pust.

Raznolikost je lepa

turistična skupnost kvarnerja hr-51410 opatija, nikole tesle 2, t +385 (0)51 272 988, 272 665, f +385 (0)51 272 909, e kvarner@kvarner.hr “kvarner info - vrata jadrana”, t +385 (0)51 623 333, 628 888, F +385 (0)51 623 334, e info@kvarner.hr www.kvarner.hr

Oglasno sporoèilo

VE^ KAKOR ODDIH

Najve~ji polotok Jadranskega morja, vse leto obdarjen z milim podnebjem, svojo ble{~e~o raznolikost pokrajine in izku{enj uokvirja v obliko majhnega trikotnika: od odtisov dinozavrov, rimskih amfiteatrov in bizantinskih bazilik do globokih zelenih zaliv~kov in podzemnih votlin. Obalo krasijo obi~ajni sredozemski biseri: kristalno ~isto morje, prodnate pla`e, razko{ni zeleni parki in obmorska zgodovinska mesteca. Notranjost Istre ponuja {e ve~: gri~e, prekrite z vinogradi, olj~ne nasade, travnike, zvrhane {pargljev, gozdove, bogate s tartufi, in srednjeve{ka mesteca.

Istra - destinacija za gurmane

Ugledni avstrijski vodnik Gault Millau je v svojo izdajo za leto 2011 uvrstil 21 istrskih restavracij, pri ~emer so najbolje ocenjene Monte in Wine Vault (Rovinj), Milan in Valsabbion (Pulj), San Rocco (Brtonigla), Damir & Ornella in Pepenero in ^ok (Novigrad).

Zalo`ba Touring Club Italiano v svojem vodniku Vinibuoni prvi~ doslej predstavlja Istro. Dele`na je posebnega poglavja ob {tevilnih cenjenih italijanskih vinorodnih obmo~jih. Od 16 uvr{~enih istrskih vinarjev so trije osvojili drugo nagrado - to so Coronica, Veralda in Vivoda - medtem ko so najpresti`nej{o nagrado Corona dobili Franc Arman, Giorgio Clai in Benvenuti.

Najpomembnej{i italijanski vodnik po svetu ekstra devi{kih olj~nih olj Flos olei pa je med 15 najbolj{ih na svetu uvrstil tudi istrsko olje Klaudija Ip{e z obmo~ja Buj in olje dru`ine Belci iz Vodnjana. Istra je v tem vodniku osvojila visoko drugo mesto, za italijansko Toskano, pri ~emer ta publikacija zajema 42 dr`av s petih celin.

Ne spreglejte!

@elite odkriti kar 22 vrst orhidej, med katere sodi tudi tista endemska Serapias istriaca, videti tako imenovani oto~ek kro`nik, ki hrani odtis dinozavrove stopinje, ali pa naleteti na ostanke razko{nih starorimskih vil rustic? Potem se odlo~ite za Pot orhidej in odrinite s kolesom iz anti~ne Mutile oziroma sedanjega Medulina in se peljite vzdol` razko{no raz~lenjene obale na jugu Istre. Vo`nja poteka po deloma asfaltni deloma {e makadamski cesti, za 43 kilometrov dolgo pot pa potrebujete okoli tri ure. Vodila vas bo ~ez polotok Vi`ula, v Pomer, Kamik, Banjole, Monte Kopo in Premanturo. Pravi biser slednje je dolgi in ozki polotok Kamenjak: varovana krajina s {tevilnimi zalivi in prekrasnimi miniaturnimi belimi pla`ami, ob kateri nih~e ne bo ostal ravnodu{en.

V pritli~ju in kleti stavbe sedanjega Narodnega muzeja Labin je stalna rudni{ka zbirka, dolga okoli 150 metrov in dostopna javnosti. Rudarska avantura pomeni pravo pustolov{~ino za vso dru`ino in obiskovalce popelje v malce pozabljeno podzemlje istrskih rudarjev.

12

Istra, Kvarner

18. maj 2011

Kje so najboljši kampi in plaže?

Ne­ka­te­ri ni­so za kam­pi­ra­nje, dru­gi pra­vi­jo, da lah­ko sa­mo ta­ko uži­ je­jo obču­tek svo­bo­de in na­ra­ve.

Ka­kor­ko­li, kam­pi­ra­nje je izjem­no po­pu­lar­no in v Istri in Kvar­ner­ju naj­de­mo šte­vil­ne kam­pe z dol­go­ let­no tra­di­ci­jo, tu­di nu­di­stič­ne, kar dru­god ni rav­no po­go­sto.

Po­gle­da­li bo­mo naj­bolj­še kam­pe po mne­nju Hr­vaš­ke­ga zdru­že­nja za kam­pi­ra­nje in naj­bolj pri­ljub­lje­ ne pla­že v re­gi­ji po mne­nju tu­ri­stič­ nih po­nud­ni­kov.

Na se­zna­mu naj­bolj­ših kam­pov v Istri je 19 kam­pov. Pr­va izmed njih sta sko­raj so­sed­ska kam­pa Ze­le­na la­gu­na in Bi­je­la uva­la (Po­reč), ki sta ena naj­bolj ure­je­nih in oprem­lje­nih kam­pov, del pla­že pa ima­ta na­me­njen nu­di­stom.

Kamp Lan­ter­na se na­ha­ja med No­vi­gra­dom in Po­re­čem in spa­da med naj­več­je kam­pe. V njem je mo­go­če na­je­ti tu­di mo­bil­ne hi­ši­ ce, kamp pri­ko­li­ce ali šo­to­re. Naj­ več­ji kamp v Istri je Park Umag, ki ima kar 2060 par­cel za kam­pi­ra­ nje. Na se­zna­mu naj­bolj­ših v Istri naj­de­mo še kam­pe Veš­tar, Po­la­ri (o­ba Ro­vinj), Val­ka­ne­la, Orse­ra (o­ba Vr­sar), Fi­ni­da, Stel­la Ma­ris (o­ba Umag), Ma­ri­na (Ra­bac), Pi­ne­ ta (U­mag/Sa­vu­dri­ja) in Bi-Vil­la­ge (Fa­ža­na).

Pr­va evrop­ska de­že­la, ki je za­če­la odpi­ra­ti nu­di­stič­ne ozi­ro­ma FKKkam­pe, je bi­la Hr­vaš­ka, ka­mor so nemš­ki tu­ri­sti pri­ne­sli ide­je FKK-gi­ba­nja. Naj­sta­rej­ši urad­ni FKK-kamp na Hr­vaš­kem je istr­ska

Ko­ver­sa­da, med­tem ko se lah­ko (ma­lo v ša­li) z naj­dalj­šo tra­di­ci­jo nu­diz­ma poh­va­li otok Rab. Tam se je kon­tro­ver­zni angleš­ki kralj Edvard VI­II. že le­ta 1936 s svo­jo že­no gol ko­pal v mor­ju ob pla­ži Kan­da­ro­la, ki je od ta­krat zna­na kot “an­gleš­ka pla­ža“. Med naj­bolj­ ši­mi kam­pi Istre se na­ha­ja tu­di kar ne­kaj nu­di­stič­nih, in si­cer na­tu­ri­stič­ni re­sort So­la­ris, na­tu­ ri­stič­ni kamp Uli­ka (o­ba Po­reč), na­tu­ri­stič­ni kamp Ka­ne­gra (U­mag), kamp Va­lal­ta (Ro­vinj), na­tu­ri­stič­ni park Ko­ver­sa­da (Vr­sar) in na­tu­ri­stič­ni kamp Istra (Fun­ta­na).

Pr­vi na se­zna­mu naj­bolj­ših kam­ pov Kvar­ner­ja je kamp Ko­va­či­ne, ki se na­ha­ja le ma­lo iz me­sta Cres.

Nu­di­stom je na­me­njen del kam­pa s svo­jo pla­žo. Kamp Sla­ti­na se prav ta­ko na­ha­ja na oto­ku Cre­su, po­seb­no pa naj bi bil pri­me­ren za go­ste s psi. Kamp Po­lja­na se na­ha­ ja ma­lo pred me­stom Ma­li Lo­šinj in je eden naj­bolj zna­nih v tem območ­ju. V bli­ži­ni me­sta Krk se na­ha­ja­ta dva kam­pa s se­zna­ma, in si­cer na­tu­ri­stič­ni kamp Po­li­tin, ki se na­ha­ja na osam­lje­nem de­lu oto­ka, odda­ljen oko­li 1,5 ki­lo­me­ tra iz me­sta, in kamp Je­že­vac, ki se na­ha­ja ob me­stu Krk, na istem oto­ku pa le­ži še kamp Pi­la pri me­stu Pu­nat. Tu­di na­tu­ri­stič­ni kamp Bun­cu­lu­ka se na­ha­ja na Kr­ku, in si­cer v bli­ži­ni Baš­ke sre­di ne­okr­nje­ne na­ra­ve. Zad­nji na se­zna­mu je kamp Pa­do­va III, ki

Istra, Kvarner

18. maj 2011

Kamp Park Umag

V ne­ka­te­rih kam­pih lah­ko na­ja­me­te tu­di mo­bil­no hi­ši­co

se na­ha­ja v bo­ro­vem goz­dič­ku, do­bra dva ki­lo­me­tra odda­ljen od me­sta Rab. Po­dob­no kot pri pla­žah, o ka­te­rih bo­mo go­vo­ri­li ka­sne­je, je tu­di ta lest­vi­ca na­re­je­na po me­ri­lih, ki upoš­te­va­jo predv­sem ure­je­nost in oprem­lje­nost kam­pa. Se­ve­da pa so ti kam­pi tu­di naj­več­ji, in če ne po­tre­bu­je­te vse do­dat­ne po­nud­be ve­li­kih kam­pov, vam bo ned­vom­no bolj pri­jet­no v kakš­ nem manj­šem kam­pu, ki jih ne manj­ka.

Mo­dra za­sta­va ozna­ču­je ure­je­no in či­sto pla­žo V Evro­pi se že tri­naj­st let uspeš­ no izva­ja pro­gram zaš­či­te oko­lja mor­ja in obal­ne­ga pa­su pod na­zi­

vom Mo­dra za­sta­va za pla­že in ma­ri­ne. No­si­lec in med­na­rod­ni vod­ja pro­gra­ma je Evrop­ska fun­ da­ci­ja za oko­lje­var­stve­no vzgo­jo in izo­bra­že­va­nje (Fo­un­da­ti­on for Envi­ron­men­tal Edu­ca­ti­on in Eu­ro­pe - FE­EE), ki je bi­la le­ta 1981 usta­nov­lje­na pri Sve­tu Evro­pe.

Akci­ja se je za­če­la kot spod­bu­da lo­kal­nim obla­stem za po­ve­ča­nje var­no­sti in či­sto­če plaž in ma­rin, da­nes pa po­me­ni do­dat­ni var­ nost­ni de­jav­nik ta­ko za lo­kal­no pre­bi­val­stvo kot tu­di za tu­ri­ste.

Da­nes je v ta pro­gram vklju­če­nih več kot dvaj­set dr­žav, ki jim je tu­ri­zem eden izmed stra­teš­kih ci­ljev. Mo­dra za­sta­va sim­bo­li­zi­ra ohra­nje­no, var­no in pri­jet­no oko­ lje, na­me­nje­no po­čit­ku, za­ba­vi in re­krea­ci­ji, ter do­bro raz­de­lan si­stem go­spo­dar­je­nja z obal­nim območ­jem in traj­nost­ni­raz­voj v tu­riz­mu. Do­bi­ti mo­dro za­sta­vo za pla­žo in ma­ri­no po­me­ni vr­hun­sko tu­ri­stič­no pro­mo­ci­jo, ki te­me­lji na vi­so­ki ka­ko­vo­sti sto­rit­ve, či­sto­či mor­ja in oba­le ter oprem­lje­no­sti in ure­je­no­sti plaž. Pre­stiž­no ozna­ ko “mo­dra za­sta­va“ na Hr­vaš­kem no­si že več kot sto plaž.

13

14

Istra, Kvarner

18. maj 2011

Na­tu­ri­stič­ni kamp Bun­cu­lu­ka na Kr­ku

Naj­bolj pri­ljub­lje­na pla­ža v Istri je peš­če­na pla­ža v Me­du­li­nu, ki je pri­po­roč­lji­va predv­sem za dru­ži­ne z majh­ni­mi otro­ki, sle­di pa ji pla­ža v Rab­cu. Pla­ža v Po­re­ču je pri­ljub­ lje­na tu­di za­ra­di šte­vil­nih šport­nih aktiv­no­sti, ki jih je tam mo­go­če izva­ja­ti. Za­ra­di ure­je­no­sti in di­na­ mič­ne­ga do­ga­ja­nja so pri­ljub­lje­ne

tu­di pla­ža v Uma­gu ter vr­sar­ski pla­ži Val­ka­ne­la in nu­di­stič­na Ko­ver­sa­da. V Kvar­ner­ju se je med naj­bolj­ših pet plaž uvr­sti­la baš­ka pla­ža, ki ji sle­di Raj­ska pla­ža na Ra­bu. Lo­šinj za­sto­pa pla­ža Ve­spe­ ra, na se­zna­mu so še pla­že v Moš­ će­nič­ki Dra­gi in osem ki­lo­me­trov plaž v Crik­ve­ni­ci.

To­da po­zor, na se­zna­mu so naj­bolj pri­ljub­lje­ne pla­že, kar po­me­ni tu­di pla­že, na ka­te­rih bo naj­več lju­di. Če vas ljud­je ne mo­ti­ jo in od pla­že predv­sem pri­ča­ku­ je­te, da vam je na vo­ljo pes­tra do­dat­na po­nud­ba v obli­ki bi­fe­jev ali re­sta­vra­cij ter šport­nih aktiv­ no­sti, se bo­ste na pla­žah s te­ga

se­zna­ma po­ču­ti­li odlič­no. Če pa ste člo­vek, ki ima na pla­ži rad predv­sem mir in pro­stor, po­tem ta se­znam obrav­na­vaj­te rav­no obrat­no in na te pla­že ne ho­di­te.

Na ne­kaj ti­soč ki­lo­me­trih oba­le, ko­li­kor je ima­ta Istra in Kvar­ner, se bo že naš­la pla­ža po oku­su vsa­ko­gar.

Bučanje na otoku Lošinj

16

Istra, Kvarner

Skriti biser Gorski kotar

18. maj 2011

Istra, Kvarner

18. maj 2011

Ver­jet­no bi mar­sik­do za­ču­de­no po­gle­dal, če bi ga kje na oba­li vpra­ šal, kje je Gor­ski ko­tar. Mi­mo te po­kra­ji­ne ali sko­zi njo se tru­mo­ma vo­zi­mo na mor­je, pa v mr­zli­ci čim prej pri­ti na cilj sploh ne opa­zi­mo svo­je oko­li­ce, ker smo z mi­sli­mi ta­ko osre­do­to­če­ni na cilj - mor­je.

17

Pot na Risnjak (1528 m)

Gor­ski ko­tar je del Pri­mor­skogo­ran­ske žu­pa­ni­je in obse­ga hri­bo­vi­to goz­dna­to območ­je med Kar­lov­cem in Re­ko, ka­te­re sre­diš­ če je me­sto Del­ni­ce. Gor­ski ko­tar je eden red­kih skri­tih na­rav­nih bi­se­rov kon­ti­nen­tal­ne Evro­pe, kjer je na­ra­va še takš­na, kot je bi­la ne­koč. Tu še ved­no lah­ko vi­di­te vol­ka, div­je­ga pra­ši­ča in je­le­na v nji­ho­vem na­rav­nem pre­ bi­va­liš­ču, pa tu­di med­ve­da, div­jo ko­zo ali ri­sa. Div­jad, ki ji dru­god pre­ti izumr­tje, tu še ne­o­gro­že­no ži­vi v za­vet­ju sto­let­nih goz­dov in mo­goč­nih pla­nin. Na se­ve­ro­za­ hod­ni stra­ni Gor­ske­ga ko­tar­ja se na­ha­ja na­rod­ni park Ris­njak, ime je do­bil po ri­su, ogro­že­ni vr­sti div­ je mač­ke, ki tu­kaj uži­va po­seb­no zaš­či­to. Upra­va je v na­se­lju Cr­ni Lug, NP Ris­njak pa je od Del­nic odda­ljen sa­mo 12 ki­lo­me­trov, od mor­ja pa v zrač­ni čr­ti le 15 ki­lo­me­ trov, kar po­me­ni, da je ze­lo bli­zu oba­li, a obe­nem sta po­kra­ji­ni či­sto dru­gač­ni, kot da sta sto­ti­ne ki­lo­me­trov na­ra­zen. Park obse­ga 6350 hek­tar­jev, naj­viš­ja toč­ka je 1528 me­trov vi­so­ki vrh Ris­njak, naj­niž­ja pa do­li­na Kol­pe z 290 me­tri nad­mor­ske vi­ši­ne. Na spe­ ci­fič­no kli­mo vpli­va­ta ta­ko kon­ti­ nen­tal­no pod­neb­je kot Ja­dran­sko mor­je, za­to so po­let­ja umir­je­na s pov­preč­no tem­pe­ra­tu­ro oko­li 20 °C, med­tem ko sta po­mlad in je­sen na­vad­no de­žev­ni, zi­me pa dol­ge, hlad­ne in z obi­li­co sne­ga.

To območ­je je ti­soč­let­ja izpo­ stav­lje­no stal­nim kli­mat­skim in ge­o­loš­kim spre­mem­bam in je eno red­kih, kjer še lah­ko naj­de­mo pra­ gozd. Ne­ra­zi­ska­ne po­ti, goz­dna pros­tran­stva in ču­do­vi­to rast­li­nje so po­gla­vit­ne zna­čil­no­sti na­rod­ ne­ga par­ka. Ven­dar Ris­nja­ka ne po­zna­mo sa­mo po zgod­bah o red­ kem ri­su, po ka­te­rem je do­bil ime, ali r­ja­vem med­ve­du, ki bi­va tod, ampak tu­di po izvi­ru re­ke Kol­pe.

ti do­lo­če­no ži­val. Ris­njak in tu­di pre­o­sta­li del Gor­ske­ga ko­tar­ja lah­ko po­nu­di kar ne­kaj pla­nin­skih in ko­le­sar­skih po­ti, kjer se lah­ko do­do­bra na­u­ži­je­mo na­ra­ve in raz­ mi­ga­mo. Če se vra­ča­te z oba­le, se lah­ko v par­ku ohla­di­te in odpo­ či­je­te ter se na­u­ži­je­te tu­kajš­njih ku­li­na­rič­nih spe­cia­li­tet. Ob je­deh iz div­ja­či­ne do­ma­či­ni pri­prav­lja­jo tu­di slad­ko­vod­ne ri­be, reč­ne ra­ke in žab­je kra­ke. Lo­kal­na hra­na je zna­na tu­di po su­hem me­su, ze­le­ nja­vi in ki­slem ze­lju. Za do­stop do par­ka lah­ko upo­ra­bi­te ze­lo sli­ko­vi­ to ce­sto, ki se od sta­re ce­ste Re­kaDel­ni­ce v Gor­njem Je­le­nju odce­pi pro­ti Mr­zlim Vo­di­cam in Cr­ne­mu Lu­gu. Po kon­ča­nem obi­sku lah­ko pot na­da­lju­je­te pro­ti Pre­zi­du, Loš­ ki do­li­ni in Cerk­ni­ci.

Ris­njak je ide­al­na izlet­niš­ka toč­ka za spre­ho­de po na­ra­vi, lah­ko pa se tu­di načr­tno na­po­ti­te opa­zo­va­

Se­ve­da pa park ni za­ni­miv le po­le­ ti, za­ra­di obil­ne­ga sne­ga je pri­me­ ren tu­di za zim­ske špor­te.

18

Istra, Kvarner

18. maj 2011

Brioni – otoki užitkov Na­rav­ni park Bri­o­ni obse­ga šti­ ri­naj­st oto­kov in otoč­kov, ki jih od kop­ne­ga lo­či le dva ki­lo­me­tra ši­rok Fa­žan­ski ka­nal, naj­več­ja oto­ka pa sta Ve­li­ki Bri­on in Ma­li Bri­on. Bri­o­ni so nam naj­bolj zna­ni po re­zi­den­ci Jo­si­pa Bro­za - Ti­ta, a za uži­va­nje so jih upo­rab­lja­li že mno­go prej.

Na Bri­o­ne je člo­veš­ka no­ga sto­pi­la že v bro­na­sti do­bi, a še mno­go prej so na njih kra­lje­va­li di­no­za­vri.

Odti­si v ska­lah in dru­ge najd­be ka­že­jo, da so bi­li oto­ki v kre­di (pred 145 do 65 mi­li­jo­ni let) po­se­ lje­ni s te­mi fas­ci­nant­ni­mi praz­go­ do­vin­ski­mi po­šast­mi. Oto­ke so ljud­je do­konč­no po­se­li­li v rim­ski do­bi in he­do­ni­sti Rim­lja­ni so jih upo­rab­lja­li predv­sem kot po­čit­ niš­ko in za­ba­višč­no območ­je za

vo­ja­ke iz Pie­tas Ju­li­je, ki jo da­nes po­zna­mo kot Pulj.

O­to­ke je v dru­gi po­lo­vi­ci 19. sto­ let­ja ku­pil avstrij­ski indus­tri­ja­lec Pa­ul Ku­pel­wie­ser ter jih pre­u­re­dil v luk­su­zen tu­ri­stič­ni cen­ter in ta­ko je naj­bolj za­slu­žen za nji­ho­vo se­da­njo po­do­bo. V dru­gi sve­tov­ni voj­ni so oto­ke poš­ko­do­va­li oku­pa­ tor­ji in bom­bar­di­ra­nje za­ve­zni­kov.

Po kon­cu voj­ne je ju­go­slo­van­ska oblast Bri­o­ne obno­vi­la, Jo­sip Broz - Ti­to pa si je na njih ure­dil svo­jo re­zi­den­co ter jo obo­ga­til z ekso­tič­ no flo­ro in ži­val­mi, ki se še da­nes pro­sto spre­ha­ja­jo po oto­kih.

Mno­ge vr­ste ži­va­li, ki jih je Ti­to do­bil v dar od tu­jih dr­žav­ni­kov, je še da­nes mo­go­če vi­de­ti v sa­fa­ ri­par­ku. Za­ra­di ču­do­vi­te na­ra­ve in rast­lin je naj­pri­mer­nej­ši čas za

Naj­bolj­ši na­čin za ogled oto­ka je izpo­so­ja ko­le­sa

Istra, Kvarner

18. maj 2011

19

Po­ča­si bo­do na Bri­o­nih vsi ho­te­li za­si­ja­li v nek­da­njem si­ja­ju

vi­ni otoč­ja. To so sto­pi­nje di­no­za­ vrov in fo­si­li, raz­lič­na arhe­o­loš­ka naj­diš­ča iz bi­zan­tin­skih in rim­ljan­ skih ča­sov ter za­puš­či­na oče­ta mo­der­nih Bri­o­nov Pa­u­la Ku­pel­ wie­ser­ja. Ogle­da­te si lah­ko cer­kev sv. Ger­ma­na, arhe­o­loš­ki mu­zej in raz­lič­ne raz­sta­ve, med nji­mi je na­jo­pa­znej­ša fo­to­graf­ska raz­sta­ va “Jo­sip Broz - Ti­to na Bri­o­nih“.

Lju­bi­te­ljem gol­fa je na vo­ljo tu­di igriš­če, ki ima to po­seb­nost, da na njem ni tra­ve, ampak je peš­če­no.

obisk otoč­ja ko­nec po­mla­di ali na za­čet­ku je­se­ni.

V zad­njih le­tih se to ču­do­vi­to otoč­ je spet oživ­lja in pri­vab­lja tu­ri­ste.

Ne­kaj vil hr­vaš­ka oblast še ved­no upo­rab­lja za pro­to­ko­lar­ne objek­ te, vse dru­go je tu­ri­stom pro­sto do­stop­no. Izho­diš­če za obisk Bri­ o­nov je glav­ni po­mol v Fa­ža­ni, od tam do­kaj po­go­sto vo­zi tu­ri­stič­na lad­ji­ca do oto­kov, se­ve­da pa lah­ko prip­lu­je­te tu­di sa­mi. Za ogled oto­ kov se lah­ko pri­dru­ži­te vo­de­nim ogle­dom s tu­ri­stič­nim vlak­cem, lah­ko na­ja­me­te ko­lo ali elek­trič­ni golf­ski avto­mo­bil­ček, se­ve­da pa se lah­ko na ra­zi­sko­va­nje po­da­te tu­di peš.

Med obi­skom si je tre­ba ogle­da­ti ne­kaj kra­jev, ki go­vo­ri­jo o zgo­do­

Na Bri­o­nih so na za­čet­ku 20. sto­let­ja le­to­va­le šte­vil­ne okro­na­ ne gla­ve in pri­pad­ni­ki sve­tov­ne umet­niš­ke eli­te, med nji­mi Franc Jo­žef in nje­gov pre­sto­lo­na­sled­nik Fer­di­nand, nemš­ki ce­sar Vi­ljem II., čr­no­gor­ski kralj Ni­ko­la Pe­tro­ vić Nje­goš in knji­žev­nik Ja­mes Joy­ce. Jo­sip Broz - Ti­to je na Bri­ o­nih go­stil sve­tov­ne vo­di­te­lje in naj­več­je zvez­de ta­krat­ne­ga ča­sa, na pri­mer So­fio Lo­ren, Eli­za­beth Tay­lor, Gi­no Lol­lo­bri­gi­do in Ric­har­ da Bur­to­na. Ob obno­vit­vi, ki še po­te­ka, so v pre­te­klih le­tih Bri­o­ne obi­ska­li tu­di mo­naš­ka prin­ce­sa Ca­ro­li­na, ki je bi­la ta­ko nav­du­še­na nad le­po­ta­mi te­ga otoč­ja, da je po­sta­la red­na gost­ja, sve­tov­ni te­no­rist Pla­ci­do Do­min­go, ita­li­ jan­ski pre­mi­er Sil­vio Ber­lus­co­ni, ame­riš­ki igra­lec hr­vaš­ke­ga ro­du John Mal­ko­vich, mod­ni obli­ko­va­

lec Otta­vio Mis­so­ni in ma­ne­ken­ka Na­o­mi Camp­bell.

Ta­ko se Bri­o­ni po­ča­si, a vztraj­no vra­ča­jo na zem­lje­vid sve­tov­nih

mon­de­nih le­to­višč, za­to je zdaj ver­jet­no pra­vi čas za obisk, do­kler ne po­sta­ne­jo ta­ko mon­de­ni, da bo­do pre­dra­gi za pov­preč­ne­ga tu­ri­sta.

20

Istra, Kvarner

18. maj 2011

S psom k sosedom na morje V ne­ka­te­rih dr­ža­vah Evrop­ske uni­je, predv­sem v Avstri­ji, Nem­či­ji, Ita­li­ji, Fran­ci­ji in na Ni­zo­zem­skem, so šti­ri­nož­cem (ra­zen ne­ka­te­rih pa­sem, ki so v teh dr­ža­vah pre­po­ve­da­ne) na­klo­nje­ni ta­ko v ho­te­lih, apart­ma­jih kot v go­stin­skih in tr­gov­skih cen­trih. Te­ga pa ni mo­go­če re­či za na­še juž­ne so­se­de, kjer je ho­te­le, pri­ja­zne do­ma­čim ži­va­lim, sko­raj­da mo­go­če preš­te­ti na pr­ste ene ro­ke. Še naj­bolj sta psom na­klo­nje­na Istra in Kvar­ner. Še zla­sti če na­me­ ra­va­te bi­va­ti v za­seb­nih so­bah ali apart­ma­jih. Ho­te­le, kjer je bi­va­nje psov do­vo­lje­no, je mo­go­če preš­ te­ti na pr­ste ene ro­ke. Pa še tam vas ku­ža ne bo smel sprem­lja­ti v re­sta­vra­ci­jo ali na ho­tel­sko pla­žo.

Psom pri­ja­zna sta predv­sem oto­ka Krk in Pag. Na Kr­ku, de­ni­mo, kar 70 odstot­kov za­seb­nih apart­ma­ jev omo­go­ča po­čit­ni­ko­va­nje s šti­ri­nož­cem ob ustre­znem dop­la­či­ lu, se­ve­da. V ce­nej­ših apart­ma­jih

vam bo­do za bi­va­nje manj­še­ga kuž­ka ra­ču­na­li od tri do pet evrov na dan, v draž­jih tu­di do de­set, za več­je pa­sme pa bo­ste mo­ra­li pla­ča­ ti ne gle­de na ce­no apart­ma­ja od osem do 12 evrov na dan. Ve­či­na na­je­mo­da­jal­cev je bolj na­klo­nje­na manj­šim pa­smam. Last­ni­ki ne­ka­ te­rih apart­ma­jev pa vam bo­do kot alter­na­ti­vo po­nu­di­li ce­lo pes­jak.

Na Kr­ku tu­di ne bo­ste ime­li no­be­ nih te­žav pri iska­nju pri­mer­ne pla­že za pse. Ve­či­na mest­nih in

ho­tel­skih plaž je ozna­če­nih s tab­la­ mi, na ka­te­rih je pes prečr­tan, kar po­me­ni, da tam šti­ri­nož­ci ni­ma­jo kaj iska­ti. To pa še ne po­me­ni, da je psom in nji­ho­vim last­ni­kom one­mo­go­če­no brez­skr­bno čo­fo­ ta­nje v mor­ju. V ve­či­ni le­to­viš­kih kra­jev so pla­že za pse po­se­bej ozna­če­ne in so v za­li­vih ali na bolj odmak­nje­nem de­lu me­sta. Na teh pla­žah vas nih­če ne bo gr­do gle­dal, če bo se bo ku­ža ko­pal in ra­zi­sko­val po oko­li­ci. V enem od naj­bolj zna­nih le­to­višč na oto­ku

Kr­ku, v Baš­ki, je ta pla­ža na skraj­ nem kon­cu ve­li­ke mest­ne pla­že.

Na­me­nje­na ni sa­mo psom in nji­ho­vim last­ni­kom, tem­več tu­di nu­di­stom. V po­čit­niš­kih kra­jih po Istri so pla­že, re­zer­vi­ra­ne za pse, bolj ali manj red­kost. Tam se je mest­nim pla­žam, kjer je čez po­let­no se­zo­no ve­li­ko ko­pal­cev, bo­lje izog­ni­ti. Ve­li­ko bolj pri­mer­ne za dru­že­nje s ko­sma­tin­ci so pla­že v kam­pih ali v bolj odmak­nje­nih za­li­vih, do ka­te­rih pri­de­mo peš, s ko­le­som ali avto­mo­bi­lom.

Istra, Kvarner

18. maj 2011

21

do­bro­do­šel, od bli­ži­ne mor­ja ne bo­mo ime­li nič, kveč­je­mu bo­mo za­ra­di ugod­ne le­ge pla­ča­li ve­li­ko več za na­me­sti­tev.

Ti­sti, ki že dol­ga le­ta po­čit­ni­ku­je­ jo s psom, ve­do po­ve­da­ti, da so ži­va­lim naj­bolj pri­ja­zni kam­pi. V Istri in Kvar­ner­ju je do­ma­ča ži­val do­vo­lje­na do­ma­la v vsa­kem kam­ pu, za­njo se pla­ča le pri­stoj­bi­na. V bo­lje oprem­lje­nih kam­pih je naj­ti po­seb­ne smet­nja­ke z vreč­ka­mi za pas­je iztreb­ke. Tu­di pla­že, kjer so psi do­bro­doš­li gost­je, so ure­je­ne, bo­di­si ozna­če­ne, bo­di­si na njih ni­ma­mo te­žav.

Ker brez go­stiln, ka­var­nic in slaš­či­čarn na do­pu­stu ne gre, je do­bro ve­de­ti, ali nas lah­ko pri tem sprem­lja tu­di naš ko­sma­ti­nec. V ve­či­ni go­stiln, kjer stre­že­jo na pro­ stem - v vr­tu ali na te­ra­si, te­žav s tem, da go­sta sprem­lja pes, ne bo. To vsaj ve­lja za ti­sta le­to­viš­ča v Istri in Kvar­ner­ju, kjer so kam­pi in je ve­li­ko apart­ma­jev. Tu­di v tr­go­vi­ne s spo­min­ki, obla­či­li in obut­vi­jo vas bo­do brez te­žav spu­ sti­li. Tu­di na tr­žni­ci ne bo te­žav, vas pa ku­ža ne bo smel sprem­lja­ti v tr­go­vi­ne z ži­vi­li, v poš­to, ban­ko ali le­kar­no.

Po­za­ni­ma­ti se je tre­ba pred odho­dom Go­to­vo ne bo odveč nas­vet, da se pred re­zer­va­ci­jo do­lo­če­ne­ga ho­te­ la ali apart­ma­ja po­za­ni­ma­mo, ka­ko je z na­sta­nit­vi­jo psa. Na­je­mo­ da­jal­ca pov­pra­šaj­mo, ali bo ku­ža lah­ko spal v apart­ma­ju ali ne, ali ima apart­ma bal­kon oz. te­ra­so, ko­li­ko apart­ma­jev je v zgrad­bi (pes bi uteg­nil mo­ti­ti osta­le na­jem­ ni­ke), ali so v bli­ži­ni ure­je­ne spre­ ha­jal­ne po­ti, ali so psom na­klo­ nje­ni so­se­di (do­ma­či­ni) in - kar je mo­re­bi­ti naj­bolj po­memb­no - ali je v bli­ži­ni apart­ma­ja pla­ža, kjer se pes lah­ko ko­pa, in kje ni za­že­len.

To vpra­ša­nje je tre­ba za­sta­vi­ti predv­sem last­ni­kom apart­ma­jev, ki so v ne­po­sred­ni bli­ži­ni mor­ja. Če naš ku­ža na tej pla­ži ne bo

U­poš­te­vaj­te pra­vi­la V ve­či­ni tu­ri­stič­nih kra­jev ve­lja­jo za šti­ri­nož­ce do­lo­če­na pra­vi­la.

Ko pri­spe­te na cilj, se v re­cep­ci­ji naj­prej po­za­ni­maj­te, kakš­na so pra­vi­la za pse, in jih tu­di upoš­te­ vaj­te. Po­zor­ni bo­di­te predv­sem na spre­ha­ja­nje psa, ki mo­ra bi­ti na po­vod­cu, last­nik mo­ra tu­di po­bra­ti pas­je iztreb­ke in jih odvre­ či v sme­ti. V tu­ri­stič­nih na­se­ljih, kjer je do­vo­lje­no ime­ti psa, so po na­va­di smet­nja­ki z vreč­ka­mi za iztreb­ke. Tu­di me­sta za ko­pa­nje psa ni­so pov­sod, naj­manj bo pes v nad­le­go dru­gim tu­ri­stom na manj obi­ska­nih pla­žah. Pred odho­dom na do­pust pre­ve­ri­te, ali ima vaš pes oprav­lje­na vsa po­treb­na cep­lje­nja, ki mo­ra­jo bi­ti vpi­sa­na v mo­dri pot­ni list. Hr­vaš­ ki ca­rin­ski pred­pi­si so uskla­je­ni s stan­dar­di dr­žav Evrop­ske uni­je.

Hiš­ni ljub­ljen­ci (psi, mač­ke in dru­ ge ži­va­li) v sprem­stvu last­ni­ka, ki po­tu­je­jo sko­zi Hr­vaš­ko ali v njej za­ča­sno bi­va­jo, mo­ra­jo bi­ti pred vsto­pom v dr­ža­vo ozna­če­ni z mi­kro­či­pom ali s čit­lji­vo te­to­vi­ra­

A­gre­siv­ni psi naj ra­je osta­ne­jo do­ma Ka­ko ve­mo, da je naš ku­ža pri­me­ren za po­to­va­nje, smo pov­pra­ša­li pas­je­ga psi­ho­lo­ga in ki­no­lo­ga Mar­ti­na Si­mon­či­ča iz pas­je pos­ve­to­ val­ni­ce Ga­li. “Za po­to­va­nje je pri­me­ren zdrav, cep­ljen in vzgo­jen pes, s ka­te­rim nam bo v vseh oko­ljih pri­jet­no, ker ne bo pov­zro­čal nev­šeč­no­sti.“ Če po­čit­ni­ku­je­mo v ho­te­lu ali apart­ma­ju, kjer so kuž­ ki do­bro­doš­li, mo­ra­mo do­sled­no upoš­te­va­ti pra­vi­la, psa več­krat vo­di­ti na spre­hod, za njim pos­pra­vi­ti iztreb­ke, pa­zi­ti, da v so­bi ali v dru­gih pro­sto­rih ne uni­ču­je opre­me ter da z la­je­žem ne mo­ti dru­gih go­stov in ni nad­le­žen. “Na pla­ži po­iš­či­mo ma­lo odmak­njen ko­ti­ček s sen­co, kjer ne bo­mo mo­ti­li dru­gih ko­pal­cev. Psa imej­mo na vr­vi­ci, da ne bo te­kal na­o­ko­li, pri­na­šal pred­me­te dru­gih lju­di ali se igral z nji­mi, ta­cal po nji­ho­vih bri­sa­čah in bla­zi­nah ter jih nad­le­ go­val. Tu­di v vo­do in iz nje ga vo­di­mo na vr­vi­ci ter po ko­pa­nju pos­ kr­bi­mo, da se ne bo otre­sal ne­po­sred­no v bli­ži­ni lju­di.“ Si­mon­čič je ned­vo­u­men, da ne­vod­lji­ve, nevz­go­je­ne in agre­siv­ne pa­sme, ki ni­so na­klo­nje­ne lju­dem in dru­gim ži­va­lim, ne so­di­jo na po­to­va­nje.

“Do­ma ra­je pu­sti­mo tu­di ti­ste, ki se tež­ko pri­la­go­di­jo no­ve­mu za­ča­sne­mu oko­lju in brez te­žav ne mo­re­jo bi­ti sa­mi več kot pol ure. Z nji­mi bi bil do­pust ena sa­ma te­ža­va - ta­ko za nas kot za­nje.“ no šte­vil­ko, ki mo­ra bi­ti vpi­sa­na v med­na­rod­ni do­ku­ment (cer­ti­ fi­kat), izdan v skla­du z ve­ljav­no za­ko­no­da­jo Re­pub­li­ke Hr­vaš­ke.

Pri pr­vem cep­lje­nju pro­ti ste­kli­ni, ki mo­ra bi­ti oprav­lje­no pri treh me­se­cih sta­ro­sti, mo­ra­jo bi­ti ži­va­li cep­lje­ne naj­manj šest me­se­cev in ne več kot le­to dni pred po­to­ va­njem, pri nak­nad­nih (bo­o­ster) cep­lje­njih pa ne več kot le­to dni pred po­to­va­njem.

Pes med vož­njo Med vož­njo z avto­mo­bi­lom lah­ko psi se­di­jo na zad­njih se­de­žih ali v zad­njem de­lu vo­zi­la s tre­mi vra­ti ali ka­ra­va­na. Majh­ne pse mo­ra­te

pre­va­ža­ti v po­seb­nih ko­ša­rah ali bok­sih za pse. Naj­bolj­še so klet­ke ali pla­stič­ne ko­ša­re, ki jih lah­ko prip­ne­te na se­dež ali na dno vo­zi­la. Če pes po­tu­je na se­de­žu, ga mo­ra­te pritr­di­ti z va­ro­val­nim pa­som, ki se na­me­sti na avto­mo­ bil­ske var­nost­ne pa­so­ve. Ta pas po­ma­ga pre­pre­če­va­ti poš­kod­be pri psu in pot­ni­kih. Z ve­te­ri­nar­jem se pred odho­dom pos­ve­tuj­te, ka­te­ra zdra­vi­la vze­ti s se­boj in ka­te­ri zdrav­stve­ni po­dat­ki so po­treb­ni. Po­za­ni­maj­te se tu­di, ali je v kra­ju va­še­ga oddi­ha ve­te­ri­nar.

Naj­bo­lje je o tem pov­pra­ša­ti v ho­te­lu ali last­ni­ka apart­ma­ja, kjer ste re­zer­vi­ra­li aranž­ma.

22

Istra, Kvarner

18. maj 2011

Kulinarični užitki Istre in Kvarnerja Ku­li­na­rič­no po­nud­bo Istre in Kvar­ ner­ja moč­no za­zna­mu­je­jo mor­je in mor­ske spe­cia­li­te­te, če­prav to še zda­leč ni vse, kar lah­ko po­nu­di ta re­gi­ja.

Pri­mor­ska ku­hi­nja in ku­hi­nja kvar­ ner­skih oto­kov te­me­lji­ta na ri­bah, školj­kah, ra­kih in gla­vo­nož­cih ter me­di­te­ran­ski ze­le­nja­vi. Ne­po­greš­ lji­ve so za­čim­be, kot so lo­vor, ba­zi­ li­ka, ti­mi­jan ali rož­ma­rin, ter se­ve­ da oli­ve in oliv­no olje. Od me­sa se upo­rab­lja­ta še jag­nje­ti­na in koz­li­ če­vi­na, po mož­no­sti pe­če­ni izpod pe­ke. To­da ta del ku­li­na­rič­ne po­nud­be je do­kaj do­bro po­znan, med­tem ko v tem območ­ju osta­ja še do­sti za­ni­mi­ve in manj zna­ne ku­li­na­rič­ne po­nud­be.

O­liv­no olje in vi­no Po­go­ste ra­zi­ska­ve zad­njih let ne­neh­no potr­ju­je­jo, da je “me­di­ te­ran­ski tip“ pre­hra­nje­va­nja, ki te­me­lji na oljčnem olju, naj­bolj zdrav. Oljčno olje je osno­va vse ku­hi­nje te­ga območ­ja in obe­nem naj­sta­rej­še po­zna­no olje. Ta­ko kot oljčno olje je v Istri in Kvar­ner­ju že od ča­sa Gr­kov in Rim­lja­nov ze­lo raz­šir­je­no vi­no. Brez vi­na ne gre ni­ti pri ku­ha­nju, edi­ni pra­vi kis pa je vin­ski. Naj­bolj ti­pič­na in naj­po­ memb­nej­ša istr­ska sor­ta je istr­ska mal­va­zi­ja, ki se odlič­no kom­bi­ni­ra

z mor­sko hra­no. Pro­ti­u­tež mal­ va­zi­ji je te­ran s pod­vr­sto re­fošk, oba ve­lja­ta za sta­ri in avtoh­to­ni istr­ski vi­ni. Sta odli­čen do­da­tek k bolj ka­lo­rič­nim je­dem, do­ma­čim go­la­žem in div­ja­či­ni. Iz mla­de­ga te­ra­na se pri­prav­lja istr­ska su­pa, vr­sta tra­di­ci­o­nal­ne je­di s pe­če­nim kru­hom v vr­ču r­de­če­ga vi­na. Ob tem naj ome­ni­mo še mom­jan­ski in po­reš­ki muš­kat, ki je odli­čen sprem­lje­va­lec sla­dic, ter de­sert­no vi­no pro­šek. Na oto­ku Kr­ku lah­ko naj­de­te po­seb­no avtoh­to­no sor­to be­le­ga vi­na – “vr­bnič­ku žlah­ti­nu“, na oto­ku Su­sku pa r­de­če vi­no tro­jiš­ći­na.

Mi­neš­tra – pre­pro­sta spe­cia­li­te­ta Mi­neš­tra je osno­va istr­ske ku­hi­ nje, pri­prav­lja se ze­lo eno­stav­no in je ne­koč ve­lja­la za jed rev­nih lju­di, za­to se je v njej le red­ko naš­ lo me­so. Nje­na ka­ko­vost izvi­ra iz dol­ge­ga ku­ha­nja ze­le­nja­ve na rah­lem ognju. Be­ni­to Mi­ho­vi­lo­vić, znan po­reš­ki ku­li­na­rič­ni stro­kov­ njak, ta­ko po­ve zgod­bo o pre­bo­ju mi­neš­tre v go­stin­stvo: “To je bi­lo v za­čet­ku šest­de­se­tih let, tu­ri­zem je bil še v po­vo­jih. Na Po­reš­ti­no je na lov pri­šel Ita­li­jan ple­me­ni­te­ga po­re­kla. Po do­brem lo­vu smo ku­har­ji pri­pra­vi­li lov­sko ve­čer­jo

za go­ste. V teh le­tih div­ja­či­na za nas ni bi­la ni­kakr­šna po­seb­na spe­cia­li­te­ta, za­to smo za svoj uži­tek pri­pra­vi­li mi­neš­tro. Ra­do­ ved­ni ba­ron je pri­šel v ku­hi­njo in za­pro­sil, da mu po­nu­di­mo hra­no, ki jo pri­prav­lja­mo za­se. Po­je­del je dva krož­ni­ka mi­neš­tre. Na pre­ se­ne­če­nje vseh pri­sot­nih se med urad­no ve­čer­jo sploh ni za­ni­mal za div­ja­či­no. Ta­ko smo mi, sra­mež­ lji­vi Istra­ni, pri­do­bi­li sa­mo­za­vest, da kot pred­jed v du­naj­ski ku­hi­nji po­nu­di­mo mi­neš­tro.“ Dra­go­ce­ni tar­tu­fi, pr­šut in špar­glji Gas­tro­no­mi se stri­nja­jo le v enem – tar­tuf je vr­hu­nec gas­tro­no­mi­je, istr­ski be­li tar­tuf pa je eden naj­ bolj ce­nje­nih v sve­tu. To je ču­den, pod zem­ljo skrit go­molj, ki ga lah­ ko naj­de­mo le s po­moč­jo po­seb­ no dre­si­ra­nih psov. Na obron­kih gri­čev ob re­ki Mir­ni ra­ste čr­ni tar­tuf, ki se ide­al­no do­pol­nju­je z be­lim. Tar­tu­fe pri­prav­lja­jo sve­že, po­su­še­ne, na­mo­če­ne v oliv­no olje ali zmle­te in po­su­še­ne, pri pri­prav­lja­nju pa upo­rab­lja­jo ze­lo majh­ne ko­li­či­ne, saj ima­jo inten­ ziv­no aro­mo in ne na­zad­nje vi­so­ ko ce­no. Pr­šut je sta­tu­sni sim­bol istr­ske in otoš­ke ku­hi­nje, ki se je je­del red­ko, izje­me so bi­le slav­ja,

po­ro­ke ali obi­ski go­stov. Nje­go­vo ka­ko­vost za­go­tav­lja­ta pra­vil­na pri­pra­va in su­še­nje v edin­stve­nih vre­men­skih raz­me­rah. K pr­šu­tu se se­ve­da pri­le­že tu­di zna­či­len do­mač sir, ki ga v teh kra­jih ne manj­ka. Spo­mla­di se na je­dil­ni­ku po­go­sto znaj­de­jo špar­glji, gre za sa­mo­ra­slo rast­li­no, ki ra­ste v goz­do­vih, na po­ljih in vlaž­nih kra­ jih. Meh­ki de­li steb­la z gren­kim pri­o­ku­som so ze­lo oku­sni, ko se pri­pra­vi­jo z jaj­ci. Ob tem špar­glji učin­ku­je­jo kot blag di­u­re­tik, laj­ša­ jo pre­ba­vo, po­ma­ga­jo pri de­lo­va­ nju je­ter ter zbu­ja­jo tek.

Div­ja­či­na in goz­dni sa­de­ži V Kvar­ner­skem po­gor­ju na­le­ti­mo na po­pol­no­ma dru­gač­no hra­no, kjer prev­la­du­je­jo ze­le­nja­va, su­še­ no me­so, div­ja­či­na, mleč­ni izdel­ki, slad­ko­vod­ne ri­be in goz­dni sa­de­ži.

Med spe­cia­li­te­te te­ga območ­ja spa­da­jo je­di iz div­ja­či­ne, eno­lonč­ ni­ce, žab­ji kra­ki ter sla­di­ce z goz­ dni­mi sa­de­ži.

Ker je ku­li­na­rič­na po­nud­ba Istre in Kvar­ner­ja res pes­tra, je za spo­ zna­va­nje naj­bolj­še vze­ti v ro­ke kak ku­li­na­rič­ni vod­nik in obi­ska­ti ka­te­ro izmed šte­vil­nih ku­li­na­rič­nih te­mat­skih po­ti (olj­čna pot, vin­ska pot ...) ali ku­li­na­rič­ne do­god­ke (dne­vi špar­gljev, dne­vi tar­tu­fov ...)