Istria & Kvarner - Croatia

ISTRA

2012-05-17_01_ISTRA_POS1 1

&

Kvarner

5/15/2012 2:54:15 PM

LUKA

IST

2012-05-17_02_ISTRA_POS1 2

5/15/2012 2:54:27 PM

ISTRA & Kvarner

maj 2012

Vedno kaj novega Prvomajske­praznike­sem­kot­ponavadi­preživel­na­otoku­Lošinju­ in­na­poti­tja­ter­na­samem­otoku­srečal­številne­Slovence,­zlasti­Štajerce­in­ogromno­znanih­obrazov.­Na­trenutke­sem­imel­ občutek,­kot­da­je­Slovenija­prazna­in­da­so­prav­vsi­nekje­v­Istri­ in­na­Kvarnerju.­Ob­tem­sem­razmišljal,­kaj­pripraviti­za­to­prilogo.­Je­že­tako,­Slovenci­v­ti­dve­regiji­zahajamo­množično,­in­to­ že­vrsto­let,­zato­je­priprava­takšne­priloge­vedno­znova­izziv,­saj­ se­je­treba­potruditi­in­vedno­poiskati­kaj­drugačnega,­nekaj,­kar­ večini­mogoče­v­vseh­teh­letih­še­ni­uspelo­odkriti.

LUKA ZORKO

3

Iz vsebine 4 Denis­Ivošević­-­ direktor­TZ­Istrske­ županije

6 Irena­Peršić­Živadinov­­ -­direktorica­­ TZ­Kvarnerja

8

Na­srečo­imata­Istra­in­Kvarner­tako­bogato­zgodovino­in­toliko­ ponuditi,­da­bi­lahko­brez­težav­sestavili­kar­nekaj­prilog.­Le­ malo­je­treba­zaviti­z­glavne­plaže­in­se­pogovoriti­z­domačini­ali­ lokalnimi­turističnimi­delavci,­saj­se­tudi­oni­zavedajo,­da­morajo­ dandanes­gostu­ponuditi­še­kaj­več­kot­samo­plažo­in­morje,­ čeprav­nas­večina­pride­prvotno­zaradi­tega.­Plažo­in­morje­ najdemo­marsikje­po­svetu,­z­naravnimi,­kulturnimi­in­zgodovinskimi­znamenitostmi­pa­se­ne­more­pohvaliti­vsak.­Že­če­samo­ poznamo­zgodovino­kraja,­v­katerem­smo,­dobi­marsikaj­drugačen­pomen.­

Od­koze­do­koze

12 Skrivalnica­imena:­ Novigrad

14 Kamenjak­in­Brioni­-­ naravni­oazi

16

Če­se­še­niste­odločili,­kje­boste­letovali,­lahko­izberete­kraj,­ ki­vam­po­ponudbi­najbolj­ustreza,­če­pa­imate­cilj­poletnega­ dopusta­že­izbran,­preverite,­kaj­vam­kraj­in­okolica­še­ponujata.­ Pisarne­turističnih­lokalnih­organizacij­ali­njihove­spletne­strani­ so­dober­vir­informacij­in­slednje­so­večinoma­vzorno­predstavljene.­Ne­glede­na­to,­ali­ste­športnik,­rekreativec,­ljubitelj­narave,­umetnosti­ali­kulture­-­povsod­boste­vedno­našli­kaj­novega,­ pa­četudi­v­tem­kraju­letujete­že­vrsto­let.

Glagolica

18 Opatija­-­zibelka­ turistične­tradicije

20 Krk­-­otok­okusov,­ jezikov­in­zgodovine

22 Pešpoti­na­ kvarnerskih­otokih

ISTRA

&Kvarner

ISTRA & Kvarner Pri­lo­go­izda­ja­Ča­so­pi­sno-za­lož­niško­pod­jet­je­(ČZP)­Ve­čer

OGLA­SNO­TRŽE­NJE

DI­REK­TOR

AVTORJI­BESEDIL:

Uroš SKUHALA UREDNIK­PRILOGE­

Luka ZORKO OB­LI­KO­VA­NJE­­ IN­TEH­NIČ­NO­URE­JA­NJE

Aleš DRAGAR

2012-05-17_03_ISTRA_POS1 3

Janez TOPLAK

Luka TAMBAČA, Turistično združenje Kvarnerja, Božo ZORKO

Luka ZORKO, Jadran STRLE in Božo ZORKO

NASLOV­NI­CA

FOTOGRAFIJE:­

TISK

Hrvaška turistična skupnost, Turistično združenje Istrske županije, Renco KOSINOŽIĆ, Sergio GOBBO, Milan BABIĆ,

Delo, tiskarsko središče, Ljubljana

Turistično združenje Kvarnerja

Maj­2012

5/15/2012 2:54:40 PM

4

ISTRA & Kvarner

maj 2012

Svoj dopust preživljam aktivno

DENIS IVOŠEVIĆ DIREKTOR TURISTIČNEGA ZDRUŽENJA ISTRSKE ŽUPANIJE

Turizem je v Istri zelo razvit in se razvija še naprej. Katere skrite potenciale bo Istra razvijala v prihodnosti?

Istra je idealno območje za razvoj kulturnega turizma, saj je cela regija pravzaprav muzej na prostem. Sledi preteklosti je mogoče videti praktično na vsakem koraku, zato menimo, da je ena izmed prioritet, da obiskovalcu karseda kakovostno pričaramo to bogastvo in splošno okrepimo zavest o vrednosti in pomembnosti kulturne dediščine v turizmu.

Na tem področju pričakujemo, da bomo velik del aktivnosti izvedli s sredstvi EU, kar je za nas izjemnega pomena.

Ob kulturi bomo razvijali tudi druge oblike selektivnega turizma, kot je zdravstveni turizem, ob tem pa bomo Istro "brendirali" po mesecih oziroma bo vsak mesec ali sklop mesecev svoja blagovna znamka. Nadaljevali bomo z razvojem ruralnega turizma, vinskega in "gourmet" turizma, cikloturizma in ekoturizma, saj z njimi promoviramo trajnostni razvoj turizma.

Istra je med turisti dobro znana.

Kam bi napotili nekoga, ki misli, da je doživel že vse, kar lahko Istra ponudi? Če ste željni adrenalina, lahko poskusite neverjeten let nad Pazinsko jamo. Zip line označuje 220 metrov jeklene vrvi, razpete med motelom Lovec in Hišo piscev (Quadruvium), poteka pa preko fascinantne jame, ki jo je izdolbla reka Pazinčica.

Upoštevajte, da je zip line namenjen pogumnejšim obiskovalcem, saj boste pot opravili v desetih sekundah ob hitrosti 60 kilometrov na uro.

Drugi način spoznavanja naše regije je iz ptičje perspektive, ki ga je mogoče doživeti z letom z balonom. Balon sprejme šest potnikov, upravlja ga licenciran pilot, po triurnem letu pa vsak potnik,

2012-05-17_04_ISTRA_POS1 4

ki prvič leti z balonom, dobi šampanjec in diplomo. Polete organizira agencija Gral putovanja iz Buzeta.

Ena izmed atrakcij, ki jo vsekakor priporočam letos, je Istra Inspirit.

To je nov kulturno-turistični proizvod, ki z devetimi kulturnimi programi na devetih lokacijah z uprizoritvijo istrskih mitov in legend oživlja različna zgodovinska obdobja. Projekt bo potekal od 17. junija do septembra, predvideno pa je 27 izvedb. V puljskem zgodovinskem in pomorskem muzeju bo potekal dogodek Mitološka bitja Istre, v interaktivnem programu pa bodo skeči, delavnice in igralnice z mitološkimi bitji in legendami Istre. Na medulinskem arheološkem najdišču Vižule je predvidena predstava Crispo, ki govori o svetu rimskih spletk in intrig, v starem mestnem jedru Rovinja pa se bo pletla zgodba o ribičih z naslovom Spacio. V gradu Grimani v Svetvinčentu bodo oživili zgodbo o čarovnici Mari, ki je bila zažgana na grmadi, Savudrija bo prizorišče Svetilnika ljubezni, v starem mestnem jedru Poreča pa bodo turisti poslušali zgodbo o zloglasnem razbojniku Domeniku Furlanu. V pazinskem Kaštelu bodo v zgodbi Rudarska republika oživeli liki iz romana Julesa Verna Matias Sandorf, Buzet po starinsko pa je naslov dogodka, v katerem bodo turisti, kot pove že ime, lahko občutili vonje, okuse, zvoke in glasbo minulih časov.

Ob navedenem bi obiskovalcem priporočil, naj obiščejo naše kulturne, zgodovinske in naravne poti, ki jih najdejo opisane v novi brošuri Istra Culture. Med njimi bi izpostavil Pot istrskih fresk, ki obiskovalcu predlaga 20 cerkvic po Istri. Za celovito doživetje je najbolje obiskati starodavno mestece Roč, kjer vas bo pričakal vodič v kostumu in vas vpeljal v zgodbo o srednjeveški Istri, glagolici in freskoslikarstvu. Po tem si

lahko obiskovalci pod strokovnim vodstvom akademskega slikarja naredijo svojo lastno fresko in ta unikatni spominek odnesejo domov ali ga poklonijo komu bližnjemu.

Ena od zanimivosti je tudi Ribiška akademija Sardela v Fažani, ki organizira tečaj soljenja sardel, naučili se boste, kolikšno količino rib uporabiti ter nekaj o soli, olju in začimbah. To je izredna priložnost, da osvojite stara znanja iz "kleti in kuhinje", ki se prenašajo iz roda v rod. Obiščete lahko tudi istrski Hollywood – mestece Draguć, o katerem pravijo, da nima znamenitosti, saj je samo po sebi znamenitost. Slikovito mestece je gostilo mnoge filmske zvezde in služilo kot kulisa v številnih znanih filmih. Draguć ima kar štiri zgodovinske cerkve, fontano z vodnjakom v središču mesta ter enega najlepših istrskih razgledov, posebno proti vasi Grimalda in akumulacijskem jezeru Butoniga.

Kot vrhunski poznavalec Istre, katera so mesta, kjer se vi spočijete v prostem času?

Svoj dopust preživljam aktivno, rad predvsem kolesarim in hodim na dolge sprehode in pohode, za kar je Istra idealna. Pot, ki jo imam najraje, je stara železniška proga Parenzana, ki s številnimi viadukti in predori povezuje slikovita mesta in vasi ter me popolnoma regenerira. Ob tem rad opazujem ptice (birdwaching) v ornitološkem parku Palud pri Rovinju in v dolini reke Mirne. Drugače sem ljubitelj družinskih hotelov visoke kategorije, tako da pogosto obiščem hotel Vela vrata v Buzetu in hotel San Rocco v Brtonigli. Rad imam podeželski tip namestitve in agroturizem, ki ga je v Istri obilica, tako da je velik izbor. Še posebno rad obiščem kulinarične dogodke, ki so vezani na tartufe, švoje (morski list), sardele, vino, žganje in oljčno olje.

5/15/2012 2:54:54 PM

vnim arja n jo

biška ki el, čino olju loja iz šajo

tece a mo o mske števila kar tano a ter edov, in niga.

e, poči-

o, odim , za mam oga dukti mesta eneice

olini itelj eem otel am agro, tako rad , ki orski oljčno

2012-05-17_05_ISTRA_POS1 5

5/15/2012 2:55:04 PM

6

ISTRA & Kvarner

maj 2012

Raznolikost je lepa Turizem je v Kvarnerju zelo razvit. Katere skrite potenciale boste razvijali v prihodnosti?

Možnosti vidimo v kulinariki in gastronomskem turizmu, ki ga bomo razvijali še naprej v okviru projekta Kvarner Gourmet. Naš cilj je vrhunska gastronomska ponudba in predvsem, da bi se v naših restavracijah ponujala domača kvarnerska hrana, tu pridelana.

IRENA PERŠIĆ ŽIVADINOV DIREKTORICA TURISTIČNEGA ZDRUŽENJA KVARNERJA

2012-05-17_06_ISTRA_POS1 6

Drugi potencial je zdravstveni turizem, ki je pravzaprav tisti, s katerim se je naša tradicija tudi začela. Konkretneje tu govorimo predvsem o Opatiji in njeni okolici. Naravni park Učka je v zadnjih letih na tem področju naredil velik korak naprej, saj ima zelo dosti dobro označenih sprehajališč, pešpoti in tematskih poti. To moramo veliko več promovirati, saj ljudje za to pogosto ne vedo.

Zadnje čase je veliko povpraševanje po tej vrsti "outdoor" turizma

in tu imamo velik potencial, ki doslej ni bil dobro izkoriščen. V vsakem primeru je doživljajski turizem tisto, za kar se moramo truditi.

Ker slovenski turisti dobro poznajo Kvarner, kam bi napotili nekoga, ki misli, da je doživel že vse, kar lahko Kvarner ponudi?

Turizem ni samo videti destinacijo, ampak jo predvsem doživeti.

Imamo ogromno prireditev in dogodkov, ki jih je vredno obiskati. Recimo Glagoljaške steze, kot je Baščanska steza na Krku, ali Vinodolski zakonik. Mogoče mnogi poznajo prireditev Rabska fjera, manj pa ekocenter Beli.

Potem so tu doživetja za družino, recimo delfini pri Lošinju ali družinski hoteli na Malem Lošinju.

Pozimi recimo se lahko sankate v Gorskem kotarju. Ali pa sprehodi po zaščitenih naravnih območjih, kot so Zeleni vir, Vražji prolaz ...

To so resnično biseri, ki so premalo znani in lahko veliko ponudijo.

Kot vrhunska poznavalka Kvarnerja, kje se vi spočijete v prostem času?

Imam veliko družino, tako da radi doživljamo in vidimo nove stvari.

Recimo na Lošinju imamo hotele, ki so zelo primerni za družine in kjer lahko otroci počnejo dosti stvari, od gledanja delfinov do prireditev. Tudi kampi na Krku so prilagojeni družinam, imajo vodno zabavo in podobno. Drugače gremo pogosto v naravo na sprehode in na pohode v Gorski kotar ter na prej omenjene kraje v naravi. Pogosto združimo to z obiskom kakšne prireditve. Nekako živimo s sloganom Kvarnerja raznolikost je lepa in poskušamo doživeti nekaj od vseh možnosti, ki jih imamo. Mislim, da je ta raznolikost tudi naša največja prednost.

5/15/2012 2:55:25 PM

emadijo. v

radi vari. otele, e in ti o prio prino

rski raje v z obiako amo osti,

a

2012-05-17_07_ISTRA_POS1 7

5/15/2012 2:55:39 PM

8

ISTRA & Kvarner

maj 2012

Od koze do koze BOŽO ZORKO Kozo kot simbol te pokrajine so sicer uporabili že Rimljani, današnji grb pa izvira iz 19. stoletja. V grboslovju ima vse svoj pomen, a malo v šali bi lahko zapisali, da si boljšega simbola skorajda niso mogli izbrati. Seveda če modro vzamemo kot simbol za morje, ki s turizmom prinaša tako dobre zaslužke, da je celo koza postala zlata.

Istra je pri razvoju turizma prednjačila že v jugoslovanskih časih in še danes je vodilna turistična regija na Hrvaškem. A kot za mnoge druge kraje je razvoj po drugi svetovni vojni pomenil tudi v Istri opuščanje kmetijstva in selitev ljudi s podeželja v mesta. Tisti, ki poznate te kraje že dalj časa, se boste spomnili, da je ob turistično razvitem Poreču in industriji v Pulju notranjost Istre bila videti bolj klavrno. Polja so se zaraščala, mnoge stare hiše in kmetije propadale.

Pa so v Istri kaj kmalu ugotovili, da za turizem nista dovolj plaža in postelja. Vodilno turistično podjetje v takratni Jugoslaviji Plava laguna iz Poreča je v sedemdesetih letih veliko vlagalo v razvoj kmetijstva. Imeli so svoje rastlinjake, vinograde in sami vzgajali cvetje za svoje potrebe. Žal temu ni sledil razvoj malih kmetij, ki so bile nekoč hrbtenica celotnega gospodarstva pokrajine.

K sreči se je nekje konec devetdesetih let in na začetku tega stoletja vendarle obrnilo na bolje.

Mladi so se pričeli vračati na kmetije, kar je morda še pomembneje, s sabo so prinesli tudi drugačno razmišljanje. Zato danes lahko zapišemo, da sta dve tradicionalni kmetijski panogi v Istri, to sta vinogradništvo in pridelava oljčnega olja, dobili precej drugačno podobo, tej pa se je v zadnjih letih pridružil še boškarin.

Ekstra deviško Eden takšnih “povratnikov” je tudi Sandi Chiavalon iz Vodnjana.

2012-05-17_08_ISTRA_POS1 8

“Še kot otrok sem z dedkom odhajal v naš mali nasad oljk in vzljubil ta čudovita drevesa. Vedno so me navduševali njihova počasna rast, lepota in darovi, ki nam jih dajejo.

Potem je dedek zbolel in nasada ni nihče več obdeloval. Ko so se moji vrstniki naokoli vozili s kolesi in zbirali sličice nogometašev, sem za hobi obdeloval nasad oljk in prideloval olje. Hobi je postopoma prerasel v družinsko podjetje. Ampak samo ljubezen ni dovolj, zato sem končal kmetijsko šolo v Poreču, trenutno pa sem absolvent na agronomski fakulteti.”

Oljka potrebuje veliko časa, preden sploh rodi. To je delo na dolgi rok, bi lahko rekli. “Šele danes se vidijo rezultati dela izpred desetih let. Trenutno imam nasajenih 1600 oljk, sodelujem pa še s tremi kooperanti, ki imajo okoli dva tisoč dreves. Zadnja leta je vsako pomlad enako: zberemo se družina in prijatelji in skupaj gremo sadit nova drevesa.”

Oljar

posod stopin velike perat

Istra je najsevernejše področje na svetu, kjer se goji oljka.

Proda Ex alb avtoh va pa ska čr le 800 da je naše najbo

“To je naša prednost. Zaradi nižjih temperatur ima oljka skrajšano vegetacijo in zbiranje olja v plodu se začne pozneje kot drugje. Šele takrat, ko so visoke poletne temperature že mimo. V bolj južnih krajih je v poletni suši olje že v plodovih, visoke temperature pa občutno zmanjšajo njegovo kakovost. Zato je naše olje zelo kakovostno, ima močan okus in vonj. Poleg tega oljke zelo zgodaj obiramo, ko šele tretjina ploda spremeni barvo, in jih predelamo še isti dan s hladnim stiskanjem v kontrolirani atmosferi. Rezultat je, da je olje natančno takšno kot v plodu: neoksidirano, z nizkim delom prostih maščobnih kislin in visokim deležem polifenolov, ki so izraziti antioksidanti. Zato pravimo, da naše olje ni samo hrana, ampak tudi zdravilo. Do polnjenja v manjše stekleničke ga hranimo v naši kleti v neprodušno zaprtih

Kako dobro

“Poku le da ogret temp kozar potem ustih. je ško

Zarad lave n večin Lahko doma vse o

5/15/2012 2:55:55 PM

ISTRA & Kvarner

maj 2012

Oljar Sandi Chiavalon posodah pri stalni temperaturi 16 stopinj. Olivno olje ima namreč tri velike sovražnike: svetlobo, temperaturo in kisik.

Prodajamo dve vrsti olivnega olja.

Ex albis dobimo z mešanjem štirih avtohtonih vrst oljk, ex albis riserva pa je olje samo sorte vodnjanska črnica in lani smo ga pridelali le 800 stekleničk. Ponosen sem, da je italijanska revija za oljarje naše olje ex albis uvrstila med 15 najboljših oljčnih olj na svetu.”

Kako pa vemo, katero olje je res dobro?

Vinar Marino Markežić

Večna malvazija Trta malvazija je iz velike družine.

Takšno, kot jo poznajo danes v Istri, so preko otokov južnega Jadrana v 13. stoletju prinesli s Peloponeza. Dobro se je prilagodila različnim vrstam istrske zemlje, sadijo pa jo ob morju, v notranjosti, tudi na višjih hribih z belo glineno zemljo. Zato je tudi vino s sicer skupnim imenom malvazija zelo različno in precej bolj nežno in manj aromatično od malvazij iz drugih krajev.

“Pokušamo ga podobno kot vino, le da ga moramo pred pokušnjo ogreti v roki približno na telesno temperaturo. Natočimo ga v velik kozarec, da se sprosti vonj, in potem ga nekaj časa zadržimo v ustih. Dobrega popijemo, ker ga je škoda zavreči.”

Karakter malvazije je precej odvisen tudi od načina kletarjenja. Če jo pridelujejo “na belo”, kot pravijo, torej če mošt odtočijo od tropin pred fermentacijo, je bolj sveža in polna sadnih arom. Če fermentacija poteka na tropinah, je, odvisno od dolžine postopka, manj aromatična, a bolj polna in dalje jo lahko hranimo.

Zaradi razmeroma majhne pridelave njegovih olj ni v trgovinah, večino pokupijo restavracije.

Lahko pa ga kupite pri njem doma, kjer vam z veseljem pove vse o olju in njegovi pridelavi.

Pridelovalcev dobrih vin je v Istri kar nekaj, med bolj znanimi je Marino Markežić. Njegovi vinogradi in klet so na severozahodu, pri Momljanu. Večina njegova vina pozna po skupnem imenu Kabola.

2012-05-17_09_ISTRA_POS1 9

9

5/15/2012 2:56:14 PM

10

ISTRA & Kvarner

maj 2012

na po dom Ostal Istran upora več. N nov s razvo ustan

Edmo da je njihov

“Oživ sort in razvo Boška župan pono pome pogod za pro no, da okoli druge klavn ja, kje za pro tistim pogod

Ma

-d

Sončna lega na okoli 250 metrih nadmorske višine in kraji, kjer se mešata rdeča in siva istrska zemlja, so skoraj idealni za rast različne vinske trte, iz grozdja pa pridelujejo muškat, refošk, teran, merlot, cabernet sauvignon in seveda malvazijo, ki jo z različnimi postopki kletarjenja pridelujejo v treh vrstah. V preteklosti so vino iz teh krajev vozili tudi na dunajski dvor.

Marino Markežić že tretjo generacijo nadaljuje družinsko vinogradniško tradicijo, le na sodobnejši način. Velika razlika je predvsem v kletarjenju, ki je danes enako kot v vseh sodobnih kleteh po svetu.

Markežić je še zlasti ponosen na malvazijo, ki jo pridobivajo iz trte, ki raste na sivi glineni zemlji, zori

2012-05-17_10_ISTRA_POS1 10

pa na tropinah v amforah vse do pomladi. Po prešanju dozoreva v lesenih sodih, da dobi jantarjevo barvo. Na prodajnih policah jo boste našli pod imenom Amfora malvazija. Kot pravi Markežić, je to vino s 14 volumenskimi odstotki alkohola namenjeno zmernemu pitju in uživanju ob vsakem požirku.

Drugi ponos kleti Kabola je močno aromatičen muškat, ki je primeren za uživanje ob sladicah ali kot aperitiv. Kot dokaz dolge družinske vinogradniške tradicije hranijo steklenico njihovega muškata iz leta 1891.

Govedo, ki je dobilo status Boškarina, značilno istrsko govedo, so nekoč uporabljali za delo

5/15/2012 2:56:50 PM

Kult je bi dest od M Mon hote in um (Bea Gost teles zlato tem kvad imaj mo` obra stek izde Nasp naha pri~n amb finsk vpliv pri~a baze

ki je cah lge icije

atus

oveelo

na polju in vleko vozov. S prihodom traktorjev je izginilo s kmetij.

Ostalo jih je le nekaj, in če si Istrani ne bi umislili njegove nove uporabe, ga verjetno ne bi bilo več. Nalogo oživitve reje boškarinov so zaupali agenciji za ruralni razvoj Istre, ki jo je leta 2003 ustanovila Istrska županija.

Edmondo Šuran iz agencije pravi, da je to do zdaj najpomembnejši njihov projekt, ne pa edini.

“Oživljanje starih avtohtonih sort in načinov pridelave je del razvojne politike v naši županiji.

Boškarin bi gotovo izumrl, če županija ne bi podprla njegove ponovne reje, predvsem pa je pomembno, da imajo rejci z nami pogodbo in da mi poskrbimo tudi za prodajo mesa. Ni nepomembno, da meso rejcem plačujemo okoli 30 odstotkov bolje kot meso druge govedi. Imamo celo lastno klavnico, ki jo je postavila županija, kjer meso ustrezno pripravimo za prodajo restavracijam. A samo tistim, ki so z nami podpisali pogodbo in opravili izobraževanje

11

o pripravi jedi iz mesa boškarina.

Te morajo imeti tudi oznako, da gostje vedo, za kaj gre.”

Po nekajletnih izkušnjah že lahko ocenite, ali je bil načrt oživljanja vreden truda in denarja.

“Gotovo. Zadovoljni so vsi, najpomembneje pa seveda je, da so zadovoljni tudi potrošniki, turisti.

Zato že delamo na oživljanju reje avtohtone pasme ovac in oslov.

Načrt je podoben kot pri oživljanju reje boškarina. Trenutno imamo le še okoli 250 glav istrskih oslov, povpraševanje po njihovem mesu pa je že zelo veliko.

Nekaj podobnega bomo naredili z rejo koz. Žal je avtohtona pasma istrskih koz izumrla, ker je rejo prepovedal že Mussolini, prepoved je veljala tudi v Jugoslaviji.

Zato bomo skušali razvijati samo avtohtoni način reje.”

Glede na to, kako so se lotili oživljanja kmetijstva, bodo morda tudi te koze postale zlate.

Malvazija, oljčno olje in boškarin so že.

Maistrini Wellness & SPA centri

- do`ivetje za dušo in telo

Oglasno sporocilo

e do va v evo o fora ć, je stotnem

ISTRA & Kvarner

maj 2012

Kultura uravnote`enosti duha in telesa sega v Istri še v anti~ne ~ase, prav Rovinj pa je bil zaradi svoje blage mikroklime in blagodejnosti sredozemskega rastlinja kot destinacija znan po celem svetu. O resni~nosti te trditve se lahko prepri~ate v enem od Maistrinih wellness centrov, od katerih se tisti najbolj luksuzen nahaja v hotelu Monte Mulini, prvem boutique hotelu s petimi zvezdicami v Istri. Wellness center hotela Monte Mulini, ki `e s samim vizualnim do`ivetjem sugerira relaksacijo telesa in uma, se razlega na 1000 kvadratnih metrih in je tematsko razdeljen na tri cone (Beauty, Zen Spa in Active cona), od katerih ima vsaka svojo vsebino in ponudbo.

Goste wellnessa ~aka bogata izbira blagodejnih kopeli in tretmajev obraza in telesa, ki so pripravljeni posebej za `enske, moške in pare. ^okolada, kaviar, vino in zlato so samo nekatere od sestavin luksuznih tretmajev, ki pa so na voljo samo v tem wellness centru. Od tega leta se wellness ljubitelji lahko sprostite v 1700 kvadratnih metrih wellness centra prvega design hotela v regiji, pri Lone. Gostje imajo dostop do klasi~ne wellness ponudbe centrov; "poplavi sobo", ki ponuja mo`nost vzgona in sprostitve na masa`nih le`iš~ih in stolih, medtem ko nega obraza in telesa potekata v osmih ve~namenskih prostorih, katerih del je s steklenimi stenami s pogledom na naravo, uporabo najnovejših tehnologij in izdelkov svetovno priznanih kozmeti~nih hiš.

Nasproti hotela Monte Mulini pri Lone, deset minut prijetne vo`nje z ladjico, se nahaja otok Sv. Andrija in wellness center "Otok" hotela Istra. Tukaj se sproš~anje pri~ne pod jasnim nebom, v sredozemskem vrtu z vitality napitkom in ob zvokih ambientalne glasbe ter ob šumenju valov, nadaljuje pa se z masa`ami ali s turško in finsko savno, aromatizirano z ekstrakti sredozemskega rastlinja, ki bo blagodejno vplivalo na vaše dihalne poti, medtem ko bo vaša ko`a kon~no nagrajena z dolgo pri~akovanim po~itkom. Za ljubitelje aktivnega sproš~anja pa so tu fitness, notranji bazen in whirlpool.

2012-05-17_11_ISTRA_POS1 11

5/15/2012 2:57:26 PM

12

ISTRA & Kvarner

maj 2012

Skrivalnica imena: Novigrad zgodovino ljudi, ki so živeli na tleh današnje - Ljubljane.

Ljubljanska kotlina je bila poseljena že v prazgodovini - verjetno je prvi večji naselitveni val dosegel bregove tedanjega Ljubljanskega jezera. Kultura koliščarskih ljudstev je cvetela v bronasti dobi, ki se je bohotila v 13. in 12. stoletju

pred našim štetjem. Že tedaj je bila kotlina pomembna postaja trgovskih poti, kasneje znane Jantarne poti iz Baltika proti današnji severni Italiji. Arheološki ostanki tedanjega življenja koliščarjev in trgovcev pričajo, da je bil Grajski grič današnje Ljubljane poseljen v daljšem časovnem

obdobju; šele s presihanjem Barjanskega jezera so se ljudje naseljevali tudi na drugem bregu današnje Ljubljanice, na vzpetinah okrog današnjega Mestnega muzeja pa vse tja do Kongresnega trga. Ko je rimska vojska porazila ljudstva na tleh današnje Primorske in Istre in predvsem zaradi kvalitetne železove rude priključila keltsko deželo Tavriskov in Norikov, je na poti do Ogleja zakoličila vojaški tabor, kjer je bila nameščena XV. Legija Apolinaris.

Tudi najnovejša arheološka izkopavanja so potrdila razkošno rimsko - Colonia Iulia Aemona naselbino na tem prostoru.

Leta 14/15 pred našim štetjem je torej nastalo rimsko mesto (municipia) Emona na tleh današnje Ljubljane. Mesto je živelo in cvetelo skoraj pol tisočletja - do propada rimskega imperija, ki je takrat obvladoval ves znani svet Evrope, Azije in Afrike. Rimske vojske so podjarmile številna ljudstva, ki pa so v 3. in 4. stoletju že začela vračati udarce: Rimski imperij se je sesuval pod orožjem bojevnikov barbarskih ljudstev. In čeprav je bila Emona na zunanji strani obrambnega limesa (Claustra Alpium Iuliarum), je rušilni val barbarskih ljudstev prišel razmeroma pozno. Šele v 5. stoletju - natančneje 452 n. št. so Huni, ta “bič božji”, kot so radi zapisali kronisti, zavzeli Emono, jo izropali in požgali. Od tedaj je kruti Atila, njihov vodja, del našega zgodovinskega ustnega izročila, predvsem v Posočju.

Prebivalstvo - arheologi ocenjujejo, da jih je bilo verjetno okrog 5 do 6 tisoč - se je razbežalo, vsak se je reševal po svojih močeh.

Nekateri so se zatekli v oddaljene in očem skrite podeželske vile (ville rusticae), drugi so se povzpeli na višinska pribežališča (refugiae) - ena skupina Emoncev pa se je z ladjo prebila do Nauportusa (Vrhnike), se prebila čez Postojnski prelaz in se ustavila

2012-05-17_12_ISTRA_POS1 12

5/15/2012 2:57:22 PM

šele n blizu v Jadr sever bila še tje) st pravij iz pož Neap sedež

Pravij Cittan omen z Emo Aemo Neap požig pa se na oto je "No različn bizan nasled

M

Oglasno sporoèilo

Slovani so svoje naselbine najpogosteje poimenovali po značilnostih okolice - bodisi po oblikovanosti terena bodisi po rastlinstvu ali živalstvu, ki je rastlo oziroma se podilo naokrog. Nekateri kraji pa so dobili ime po drugačnih dogodkih. Istrsko mestece Novigrad skriva v sebi viharno

La gre rob hi{ po Ka pri ~as in { Le sod eta Sir ljud pa ba

e egu etinega snega a-

m de iskov ja e bila aris.

šno a-

m

anao in do i je vet e

šele na otočku ob istrski obali, blizu izliva tedaj pitne reke Mirne v Jadransko morje. Malo dlje proti severu je v zalivu današnje Dajle bila še iz rimskih časov ( 5. stoletje) starokrščanska bazilika. Viri pravijo, da se je tja zatekel škof iz požgane Emone. Novigrad/ Neapolis je bil vse do leta 1831 sedež krščanske škofije.

Pravijo, da je tedaj nastal NovigradCittanova. Najstarejši pisni viri omenjajo novo naselbino v zvezi z Emono - pojavljajo se imena Aemona, Emonia, kasneje tudi Neapolis. Že nekaj generacij po požigu "stare" Emone, leta 599, pa se pojavi zapis novega naselja na otoku - Civitas Nova. Od takrat je "Nova Emona" bila pod oblastjo različnih vladarjev - najprej pod bizantinsko oblastjo, vzhodno naslednico rimskega imperija,

potem so čez Istro drveli Franki, tudi Germani so roparsko pobirali "davke", za skoraj tisoč let postanejo gospodarji trgovci iz Benetk, dokler jih ne uniči Napoleon, njega pa Habsburžani, slednje Italijani, njih pa jugoslovanski partizani.

Novi naseljenci Civitas Nove so s seboj prinesli tudi nekaj neotipljivega - danes bi dejali svojo dediščino. Prinesli so svoja verovanja, svoje bogove, svoja božanstva.

V vdolbinice pred vhodnimi vrati so postavljali zaščitnike domačij, v lararijih so prižigali kadila, v templjih so častili svoja, poganska božanstva, a tudi vse bolj enega krščanskega boga. Nič od prejšnjih časov se ni ohranilo, nova vera je prekrila prostor in ljudi mnogih generacij. Novi časi in novi gospodarji so zaznamovali arhitekturne stile mesteca, ki so

bolj ali manj ohranjeni do danes. Še najbolj mogočno in vidno je mestno obzidje iz 13. stoletja, ki daje mestnemu jedru pridih srednjeveških časov. Nekdaj čaščeno božanstvo stare Emone, Equrna, pa je utonilo v močvirjih širnega barja, ki je še vedno namakalo prostrane ravnice okrog požgane Emone. Če morda kakšen kipec kakšnega hišnega lara iz Emone še ždi pod zemljo v zalivu Dajle, pa tu zagotovo ne najdemo več spomina na mitološke ( ali resnične?!) Jazonove pomorščake z ladje Argo - argonavte. Po pisnih virih starih kronistov je grški heroj Jazon na begu iz Kolhide, skupaj s čarovnico Medejo, ki se je vanj na smrt zaljubila, ukradel zlato runo in po Donavi (Histru) in Savi pribežal vse do današnje Ljubljane ter ustanovil naselbino (Emono).

To naj bi se bilo zgodilo še pred

13

koliščarji. V Novigradu je ta mit (ali legenda?) utonil v pozabo skupaj s pribežniki. Le na isti poti, po kateri so tudi argonavti - kot pred Huni bežeči Emonci - prišli do Jadranskega morja, je v ustnem izročilu pričevanje o Jazonu: na izviru Ljubljanice, v Močilniku pri Vrhniki, rimskemu Nauportusu (Novemu pristanišču).

Danes Novigrad oblegajo sodobni nomadi, miroljubni turisti. In v mestecu vlada mir, za katerega se zdi, da nima nič z burno preteklostjo teh krajev. Le občasno zagrmi za kakšno hordo motoristov, teh sodobnih konjenikov na starodavni poteh, ki še vedno vodijo proti morju. A na teh poteh je le še malo tistega, ki je divjalo in vladalo skozi tisočletja in udarjalo pečat krajem in ljudem, ki so želeli preživeti vsak dan vojne in miru.

Mobilne hišice v Novigradu v Istri

Oglasno sporoèilo

-

od ih ona a um), ev ev . št. radi no, jo kruti a la,

ISTRA & Kvarner

maj 2012

Laguna Novigrad ponuja v svojih dveh kampih razli~ne storitve in do`ivetja. Naj gre za veliko parcelo tik ob morju, prostor v senci, pridih nedotaknjene robinzonske divjine v {otoru ali pa za bolj luksuzno namestitev v novih mobilnih hi{icah bosta kampa Sirena in Mareda uspe{no zadovoljila razli~ne zahteve in posebne potrebe {irokega spektra gostov.

Kampiranje v mobilnih hi{icah zagotavlja ve~je udobje, kot bi to lahko pri~akovali v kampu, pri ~emer ohranja vse atribute kampiranja – pre`ivljanje ~asa v naravi, morje in sonce na dosegu roke in {tevilne mo`nosti za rekreacijo in {port.

Letos boste imeli enkratno prilo`nost, da poletje pre`ivite v popolnoma novih in sodobnih mobilnih hi{icah, ki so pred kratkim pripeljane v Sireno, kar je {e ena etapa v njenem razvoju. Name{~ene so v novem delu kampa pod imenom Sirena Village. Gre za hi{ice s povr{ino 32 m2, z mo`nostjo namestitve za pet ljudi in s pogledom na morje. Vsaka ima pokrito teraso in parkirni prostor na svoji parceli. V Sireni Village sta na voljo tudi dva bazena s povr{ino 24 m2 in dva bazena s povr{ino 14 m2.

Del kampa Mareda je organiziran kot Istrian Village Mareda in ima 46 mobilnih hi{ic s povr{ino 32 m2. Stilizirani elementi na fasadah mobilnih hi{ic spominjajo na staro arhitekturo istrskih hi{, okolje pa je urejeno po vzoru na okolja v ruralnih delih Istre – tam je {terna, prostor za dru`enje in vrt z za~imbnimi rastlinami.

Zaradi tako privla~ne ponudbe so mnogi `e zdaj rezervirali namestitev v mobilni hi{ici. Tudi vi ste lahko pionir novega na~ina kampiranja, obogatenega z etnodimenzijo. Ohrabrite se za druga~no, bogatej{e in bolj kompleksno do`ivetje – prepri~ani smo, da vam ne bo `al.

Posebne ponudbe: poletje `e od 53 evrov po dnevu.

Promo code: VECER Laguna Novigrad, d.d. tel. +385 52 858 690, faks +385 52 757 314 e-mail: camping@laguna-novigrad.hr www.camping-novigrad.com

jujeg5 sak . ke e šča ncev

bila tavila

2012-05-17_13_ISTRA_POS1 13

5/15/2012 2:57:36 PM

14

ISTRA & Kvarner

maj 2012

Kamenjak in Brioni – naravni oazi

name ki so j nih dr skritih

Za pe na Ka želeli boste in se p polnih od pa zakup nico.

Kame

Brio

Dobri Kame izhod narod Narav rinajs od ko širok

Naj najjužnejšem delu Istre, rtu Kamenjak, je imela že avstroogrska vojska svoje oporišče. Iz teh časov je tudi svetilnik Porer, ki so ga Avstrijci leta 1846 zgradili na otočku dobra dva kilometra od Kamenjaka. Tudi jugoslovanska vojska je tam malo gradila, predvsem pa ga uporabljala kot poligon. Ni čudno, da je bil tako vojaško zanimiv, saj je s hribčka na rtu čudovit razgled po morju, vse od kvarnerskega zaliva proti zahodu in severu Istre. Če so hoteli videti, kdo po tem morju pluje, je bil Kamenjak idealna razgledna točka.

Verjetno sta tudi prisotnost vojakov in zaprtost dela polotoka za druge obiskovalce prispevali, da se je na dobrih devetih kilometrih dolžine in 400 do 1600 metrih širine polotoka ter skoraj 30 kilometrih obale ohranilo več kot

2012-05-17_14_ISTRA_POS1 14

550 vrst rastlin, med njimi tudi veliko orhidej. Pet vrst orhidej raste samo na Kamenjaku. Vojske rožice pač niso zanimale, hotelov in počitniških hiš pa se ni smelo graditi.

Od leta 1996 je rt naravni park, ki spomladi bolj spominja na botanični vrt, vonjave pa so tako močne, kot da bi bili v parfumeriji. Vsako leto ga obišče okoli pol milijona obiskovalcev. Večina poleti, ko se mnogi obiskovalci Premanture in drugih bližnjih bolj turističnih krajev odpravijo na kopanje v številne zalivčke. Na svoj račun bodo prišli tudi surfarji in kajakaši, številne visoke in razčlenjene pečine pa so kot ustvarjene za skoke v vodo in plezanje brez varovanja. Zaradi vročine in suše poletje ni pravi čas za odkrivanje lepot Kamenjaka, je pa zanimivo za potapljače, tudi

takšne bolj amaterske. Pod vodo okoli rta je namreč več jam, kakšnih trideset razbitin ladij, ki so bile potopljene med prvo in drugo svetovno vojno, veliko zarjavelih sider, starih potapljaških skafandrov in kosi potopljenih letal. Pestro podvodno življenje pa s svojim obiskom občasno popestrijo tudi delfini in celo sredozemska medvedka, za katero je veljalo, da v Jadranskem morju ne živi že več kot 40 let.

Med enajstimi neposeljenimi otoki okrog Kamenjaka je najzanimivejši otoček Fenoliga, ki je od zahodne obale Kamenjaka oddaljen vsega 300 metrov, a močni morski tokovi so med poskusom plavanja na otok preko ožine odnesli že marsikaterega avanturista. Na njem je eno najbolj slavnih najdišč odtisov stopal dinozavrov v Evropi. Znanstveniki

pravijo, da naj bi se bilo tu pred 90-110 milijoni let po šestih različnih stezah premikalo več vrst dinozavrov, na otoku pa so pustili trajen pečat z več kot 100 odtisi stopal, ki so v beli skali jasno vidni še danes. Če ste bolj za potepanje po suhem, je pravi čas za obisk Kamenjaka zdaj. Poleg številnih cvetic na polotoku rastejo tudi fige, grozdje, jabolka, olive, mandlji in slabo znano sadje žižula, ki sicer najbolje uspeva precej južneje od Istre. V parku je tudi botanični rezervat, v katerem rastejo ene najbolj redkih rastlin na Hrvaškem. Zaprašeno grmičevje obletavajo številne vrste dnevnih in nočnih metuljev. Za kolesarje je urejena steza vzdolž celotne obale polotoka, tistim, ki jih zaprašeni kolovozi pod žgočim soncem ne navdušujejo, pa so

5/15/2012 2:58:02 PM

nih di mana, j udi m tlin mie Za olž m, ki očim o

namenjene številne tekaške steze, ki so jih speljali skozi mir zimzelenih dreves in pripeljejo do najbolj skritih kotičkov polotoka.

Za pešce in kolesarje vstopnine na Kamenjak ni. Tisti, ki boste želeli na polotok z avtom, pa boste morali plačati nekaj kun in se potem po prašnih cestah, polnih lukenj, prebijati do enega od parkirišč. Poleti boste morali v zakup vzeti še čakanje pred zapornico. Zato, če se le da, pojdite na Kamenjak spomladi in s kolesom.

Brioni - otoki užitkov Dobrih 25 kilometrov od Kamenjaka leži kraj Fažana, ki je izhodišče za izlet v edini istrski narodni park– otočje Brioni.

Naravni park Brioni obsega štirinajst otokov in otočkov, ki jih od kopnega loči le dva kilometra širok Fažanski kanal. Največja

otoka sta Veliki Brion in Mali Brion.

Brione so ljudje poselili že v bronasti dobi, še mnogo pred njimi pa so na otoku prebivali čisto pravi dinozavri. Ti so na otokih živeli v obdobju krede, torej pred 145 do 65 milijoni let, in v skalah celo zapustili odtise nog. Otoke so dokončno poselili Rimljani, ki so jih uporabljali predvsem kot počitniško in zabaviščno območje za vojake iz Pietas Julie, ki jo danes poznamo kot Pulj. V drugi polovici 19. stoletja je Brione kupil avstrijski industrialec Paul Kupelwieser in jih preuredil v luksuzni turistični center. V drugi svetovni vojni so bili otoki poškodovani v bombardiranju, po koncu vojne pa so jih obnovili in na njih uredili rezidenco za verjetno najbolj znanega "dopustovalca" na otoku: Josipa Broza – Tita. Ta je na otok

pripeljal eksotično floro in živali, ki se še danes prosto sprehajajo po otokih. Mnoge vrste živali, ki jih je Tito dobil v dar od tujih državnikov, je še danes mogoče videti v safariparku.

V zadnjem času Brione spet oživljajo in nanje privabljajo turiste.

Izhodišče za obisk Brionov je glavni pomol v Fažani, od koder dokaj pogosto pluje turistična ladjica do otokov, nanje pa je seveda mogoče pripluti tudi s svojim plovilom.

Za ogled otokov se lahko pridružite vodenim ogledom s turističnim vlakcem, najamete kolo ali električni golfski avtomobilček, seveda pa se lahko na raziskovanje podate tudi peš. Ljubiteljem golfa je na voljo igrišče, ki ima to posebnost, da na njem ni trave, ampak je peščeno. Med obiskom si je treba ogledati nekaj krajev, ki govorijo o zgodovini otočja. To so

15

stopinje dinozavrov in fosili, različna arheološka najdišča iz bizantinskih in rimljanskih časov ter zapuščina očeta modernih Brionov Paula Kupelwieserja. Ogledate si lahko cerkev sv. Germana, arheološki muzej in različne razstave.

Z obnavljanjem vil in hotelov ter obiski svetovno znanih imen iz sveta filma, glasbe, politike in gospodarstva se Brioni počasi, a vztrajno vračajo na zemljevid svetovnih mondenih letovišč. Kaj lahko se zgodi, da bodo kmalu postali tako mondeni, da bodo predragi za povprečnega turista, zato je verjetno zdaj pravi čas za obisk. Tako kot na Kamenjaku je tudi na Brionih najbolj priročno sredstvo za raziskovanje kolo.

Zaradi čudovite narave in rastlin je najprimernejši čas za obisk otočja konec pomladi ali na začetku jeseni.

Obnovljen hotel Istra NACIONALNI PARK BRIONI BRIONI, HRVAŠKA Namestitev - 00385/52/525807 Izleti - 00385/52/525882 www.brijuni.hr brijuni@brijuni.hr

NARAVNA IN KULTURNOZGODOVINSKA DEDIŠÈINA, HOTELI & VILE, IZLETI, GOLF & TENIS, INCENTIVE/MOTIVACIJSKI PROGRAMI, TEAM BUILDING 2012-05-17_15_ISTRA_POS1 15

bENè

ed azrst ustili tisi vidni

ISTRA & Kvarner

maj 2012

5/15/2012 3:45:44 PM

16

ISTRA & Kvarner

maj 2012

Glagolica Vsaka beseda, ki jo izrečemo, ima najmanj dve razsežnosti: pokaže naš odnos do sveta in našo razlago sveta. Zapisana beseda pa razkazuje še svojo zgodovinsko “starost”: pisava je najjasnejši vpogled v zgodovino in glagolica je polna zgodovinskih zgodb. Glagolica jih dobesedno govori.

glagoljaškim zapisom tega kraja.

In ta dediščina je na Hrvaškem vse bolj spoštovana in varovana.

Verjetno je prav nacionalno oblikovana država Hrvaška tisti kulturni prostor, ki najbolj ustrezno ceni in varuje svoj del dediščine, ki ji pripadajo jugovzhodni slovanski narodi: od Makedoncev in Hrvatov do Slovencev in Slovakov.

Glagolica danes

Glagolica se je razlila povsod tam, kjer sta Ciril in Metod skušala med tedanja poganska ljudstva vpeljati krščansko vero z vso ikonografijo boga, svetnikov in likov, ki tvorijo (takratno) krščansko razlago sveta in človekovega življenja. Toda nekateri germanski in frankovski krščanski svečeniki so ju prav zaradi jezika zatožili pri papežu, da širita krivo vero. Papež Hadrijan pa ni v tem delu našel nobenega krivoverskega dokaza. Iz zgodovinskih virov vemo, da je bil prvi hrvaški knez Višeslav krščen okrog leta 800, v stoletju, ko so Franki na zahodu in Bizanc na vzhodu pokristjanjevali mnoga ljudstva. Morda je to oživljanje zgodovinskega spomina in spoštovanja kulturne dediščine še najbolj očitno na krajih, kamor pride veliko obiskovalcev - in otok Krk je prav gotovo eden izmed njih. Ko sem se z družino kmalu po krvavih in zločinskih jugoslovanskih vojnah potepal po Krku, sem ves dan namenil obisku Baške: kraj, kjer je slovita glagoljaška Baščanska ploča. Toda takrat je bil kraj kot od boga zapuščen.

Cerkvica nad cesto zanemarjena, zaprta, nekakšen kratek napis je spominjal na zgodovino, ljudje so bili tihi, zaprti vase. Občutki so bili tedaj podobni zapisu popotnika Alberta Fortisa iz 18. stoletja, ko je v knjigo Pot po Dalmaciji (po takih krajih velja imeti kakšno knjigo s seboj!) leta 1774 zapisal: “V Vrbniku sem naletel na duhovnika, ki veliko bolje od svojih bratov iz teh krajev razume staroslovanski sveti, glagoljaški jezik; pokazal mi je rokopis, spisan s to pisavo, toda bil mi je bolj malo koristen. Danes morajo glagoljaške knjige ležati

Že takoj pod Črnim Kalom, na poti do morja in na samih “vratih” v kulturno bogat in razgiban istrski prostor, vstopimo v prostor glagoljašev. Cerkvica v Hrastovljah, znana po svojih freskah, ki jih je slikar Ivan iz Kastava ustvaril ob koncu 15. stoletja, razkazuje tudi pisavo v glagolici. Glagolica je segla tudi v slovenski prostor; kar nekaj krajev ima sledi teh cerkvenih prizadevanj. Ena izmed takih sledi, sicer zelo posvetna, s spoštljivim spominom na slovanske prednike, je še živa v Semedeli pri Kopru, v glasbeni družini Batistovih. Dedek Slavo je v spomin na prednike pograbil knjige in se naučil glagoljaške pisave. Odločilen je bil obisk v Vremski dolini in vstop v zapuščeno cerkvico nad Vremami, kjer je zagledal neznano mu pisavo. Njegov prijatelj Magajna ga je podučil, da je to glagolica, pisava naših prednikov.

Od tedaj je v Batistovi družini marsikaj zapisano v glagolici: ko si sporočajo, kaj kupiti v trgovini, to zapišejo v glagolici ... In še mnogo drugega.

A glagolica je v naši bližini odločilen zgodovinski pečat udarila in pustila na tleh Istre in Dalmacije.

Tega so se zavedli tudi naši hrvaški sosedje, današnji skrbniki kulturne dediščine. Zvedavi turist, ki posega po dodani, kulturni turistični ponudbi, bo po zgodovinskih poteh glagolice odkril svet, ki ga pozna le malo ljudi: a ta svet se odpira obiskovalcu. Že na vstopu v marsikatero vas ali večje mesto se poleg prometne table z imenom mesta dviga kamniti blok z

2012-05-17_16_ISTRA_POS1 16

v knjižnicah kot čisto nenavadni predmeti. Le malo se jih najde, ki bi jih znali tekoče brati, in to celo tak, kjer se božja služba odvija v tem jeziku. Če pa se že kdo najde, ki jih zna brati, zagotovo ni nikogar, ki bi razumel njihov pomen.”

Pa verjetno ne zato, ker sta jo Ciril in Metod že v začetku 9. stoletja (tja do 863 n. št.) oblikovala na osnovi slovanskega govora v okolici Soluna, marveč iz razlogov živega, govorjenega jezika. Zgodovina glagolice kot cerkvenega obrednega jezika je polna vzponov in padcev, sprejemanja in zavračanja, od navadnih ljudi do papežev in škofov! Včasih zanesenjaško versko gibanje, potem spet zaton skoraj v pozabo.

Vse drugačen pa je bil obisk pred leti: Baščanska ploča - replika,

seveda! - se je razkošno bohotila pred obiskovalcem, z razlago v hrvaškem in drugih jezikih, ki obiskovalca - če je le toliko radoveden, kaj sploh je (bilo) s to glagolico, požene naprej na pot glagoljašev, kot je simbolno prikazana tudi v današnji kulturni (in turistični) “prestolnici” glagolice - v istrskem Humu.

Hum - hrvaška prestolnica glagoljašev Eden najbolj prijetnih popotovanj po Istri se skoraj obvezno konča v Humu, pol ure vožnje od slovensko-hrvaške meje blizu Buzeta.

Tako prikupnega mesteca, estetsko urejenega - od stavbne dediščine do kamnitega obzidja, izborne kulinarične ponudbe pod obzidjem in seveda vsakoletne osrednje slovesnosti - predaje

5/15/2012 2:58:17 PM

mest širom Še tis se sti izžare janstv davni Slova Čepra z njo ši nar Kopit glago vse d v sred Slova

Toda ški na v bog Huma od vs unive

otila

s to pot prini (in ice

v

ovanj nča v venta.

bne dja, pod ne e

ISTRA & Kvarner

maj 2012

17

→ Kipci na aleji glagoljašev →↓ Slovita Baščanska plošča ↓ Mestece Hum je najmanjše mestece na svetu

mestnega ključa - ne najdete širom pokrajin na tem delu sveta! Še tista trgovinica s spominki, ki se stiska v ozki ulici izza cerkve, izžareva zgodovinsko dostojanstvo, ki ga v sebi nosi tisti davni poskus iz 9. stoletja - dati Slovanom svojo liturgično pisavo. Čeprav jo je Trubar zavračal in se z njo niso poistovetili niti kasnejši narodovi možje (Prešeren, Kopitar, Miklošič ...), je nekaj glagolice le ostalo tudi pri nas, vse do Rezije in Benečije. Takrat, v srednjem veku, smo pač bili še Slovani, predniki Slovencev.

Toda najpomembnejši glagoljaški napori ohraniti ljudski jezik v bogoslužju sodijo v območje Huma in Roča. Glagolica se je od vsega začetka “spopadala” z univerzalno cerkveno latinščino; v

2012-05-17_17_ISTRA_POS1 17

Humu in Roči še vedno odzvanjajo glagoljaške molitve, pridige ... nekdanjih duhovnikov iz drugih časov.

V narodnostno burnem 19. stoletju se je v Istri boj za narodnostne pravice poistovetil s prizadevanjem za ohranitev glagolice; glagolica se je postavila v bran zoper latinizacijo oziroma italijanizacijo Istre. V Kopru so leta 1806 ukinili samostan glagoljašev, Habsburgi pa so leta 1819 prepovedali glagoljaške zasebne šole. Malo je znanega, kaj vse je glagolica pomenila našim bližnjim prostorom, ki jih danes lahko temeljito zgodovinsko spoznavamo. Še glagolskega jezika se lahko naučimo: v Zagrebu obstaja društvo za oživljanje tega jezika, v Buzetu je še vedno duhovnik, ki odlično bere in piše glagolico in zelo temeljito pozna vso to zgodovino. Pa tudi kakšna

učiteljica se še najde, ki zna glagolico ...V Roču, pomembnemu središču glagoljaške književnosti od 13. stoletja dalje, boste lahko srečali ljudi, ki znajo brati in pisati to starodavno, nič kaj enostavno pisavo. Če ne drugje, povsod tam, kjer hranijo izjemno dragoceno književno in zgodovinsko dediščino glagoljašev, od Pazina do Zadra in Zagreba. Obisk v cerkvici sv.

Ane v Roču obiskovalcu razgrne zapis najstarejšega ohranjenega glagoljaškega abecedarija iz začetka 13. stoletja, v Roču pa so pripravili za tisk prvo hrvaško knjigo že leta 1483, prav tako v glagolici. Iz Roča vas Aleja glagoljaša - kamnita obeležja v glagolici, ki opozarjajo na pomemben del hrvaške zgodovine - pripeljejo v Hum, najmanjše mesto na svetu. Ta sloves si je pridobilo zaradi mestnega obzidja,

ki je stisnilo “mesto” na vsega skupaj 100 metrov dolžine in 35 metrov širine! Poleg kulturnega pomena in stavbne dediščine dovoljšen razlog, da zaseda častno mesto med mesti in na seznamu Unescove svetovne kulturne dediščine.

Odkrivanje te jezikovne, kulturne dediščine po istrskih pa tudi po dalmatinskih krajih današnje Hrvaške ponuja obiskovalcu neznano, a pogumno in edinstveno kulturno gibanje, ki je že v tedanji fevdalni Evropi skušalo uveljaviti slovanski jeziki (takrat še dokaj nerazvejan) kot enega izmed enakopravnih evropskih jezikov. Ko se s takega obiska vrnete domov, ostane v duši občutek epopeje in ponosa. In tudi to je del Istre.

5/15/2012 2:58:45 PM

18

ISTRA & Kvarner

maj 2012

Opatija - zibelka turistične tradicije

A k

O pl de Ak po Ev s Vo

Go tr do (d je Ho sr no Op

Opatija, mesto ob vznožju gore in del naravnega parka Učka, ima odlično lego, saj je od Maribora oddaljena manj kot tri ure vožnje in vse leto obiskovalcem ponuja blago mediteransko podnebje ter blagodejno kombinacijo morskega in gorskega zraka.

Začetki turizma na Jadranu izvirajo prav iz Opatije, kjer je leta 1844 reški patricij Iginio Scarpa zgradil prvo letovišče Vila Angiolina in ga poimenoval po svoji preminuli soprogi. Velik vpliv na Kvarner je imela avstro-ogrska monarhija in prav med njeno vladavino se je tem območju razcvetel turizem. Leta 1884 je bil zgrajen prvi hotel, hotel Quarnero, sledile so mu številne vile, hoteli, kopališča in zdravilišča.

Opatijo so reklamirali kot klimatsko zdravilišče in "avstrijsko Nico", sem so prihajali najuglednejši zdravniki monarhije in tu odpirali svoje sanatorije. Kmalu je postala eno najbolj mondenih središč in zdravi-

2012-05-17_18_ISTRA_POS1 18

lišč devetnajstega in prve polovice dvajsetega stoletja, obiskovali so jo aristokrati in bogataši iz vse Evrope. Ob cesarju Francu Jožefu in drugih kronanih glavah Evrope so v Opatijo zahajali tudi vsi pomembnejši umetniki, filozofi, književniki, pesniki in glasbeniki. Anton Pavlovič Čehov, James Joyce, Gustav Mahler in Giacomo Puccini je le nekaj imen, ki jih je bilo mogoče takrat srečati v Opatiji. Videti in biti viden – zato se je prišlo v Opatijo.

V času Jugoslavije je mondeni blišč nekoliko zbledel, saj se je turistična ponudba bolj orientirala na poletno sezono in kongresni turizem, a Opatija se s svojo več kot 160-letno tradicijo spet vrača na zemljevid mondenih turističnih krajev. Za to poskrbijo številne obnovljene vile in hoteli, bogata velneška ponudba in navsezadnje vrhunska gastronomija ter kulturni dogodki in zabave.

Obiskovalci se lahko podnevi

sprostijo na čudovitih prodnatih plažah, v skritih zalivih, na izletih z ladjico na bližnje otoke ali na sprehodih po znanem opatijskem obalnem sprehajališču Lungo mare, ki je dolgo dvanajst kilometrov in poteka od Voloskega preko Opatije do Lovrana. V bližini Opatije poteka gozdna sprehajalna pot Carmen Sylve. Njen nastanek je povezan z zanimivo zgodbo, in sicer naj bi se bil romunski kralj Karel I. leta 1896 med jutranjim jahanjem izgubil v gozdu. Ko je drugo jutro besen odšel do mestnih oblastnikov in protestiral, ker poti niso urejene in označene, so mu diskretno povedali, da za to nimajo denarja. Karel I. naj bi bil za ta namen na mizo položil zajetno vsoto denarja in sprehajalna pot je bila urejena ter uradno odprta leta 1901.

Letos poleti bo v Opatiji veliko koncertov, ki se bodo zvrstili na kamnitem odru letnega gledališča, pod zvezdami ali v Kastvu,

srednjeveškem mestecu, ki leži nad Opatijo. Večinoma bodo na programu jazz, blues in evergreeni. Julija bosta potekala Liburnia Jazz Festival in veliki glasbenoscenski spektakel Kaisernacht, ki bo obudil duh 19. stoletja, ki prežema celo Opatijo. Na svoj račun bodo prišli tudi ljubitelji bencinskih hlapov, saj bo zadnji konec tedna v maju v Opatiji in okolici avtomobilski reli, junija pa reli starodobnih vozil. Tudi na tem področju ima Opatija tradicijo, saj so tam ob avtomobilskih dirkah nekoč celo organizirali dirke svetovnega pokala v cestnohitrostnem motociklizmu, ki so se pozneje preselile na bližnje dirkališče Grobnik pri Reki.

Za ljubitelje jadranja pa bo poleti in jeseni na sporedu več jadralsih regat. Za več informacij o Opatiji, turistični ponudbi in dogodkih obiščite spletno stran www.opatija-tourism.hr.

5/15/2012 2:58:48 PM

Opatijska riviera je riviera ob stiku Jadranskega morja in planin, zato ponuja gostom vrsto mo`nosti za rekreativne dejavnosti ob in na morju in v gozdnem in gorskem zaledju.

Aktivni oddih se za~ne s sprehodom ob morju: Opatija se pona{a z najstarej{im obre`nim sprehajali{~em v tem delu Evrope - njen Lungo mare je letos slavil stoletnico zgraditve, s ~imer je povezal obalne (letovi{ke) kraje Lovran, Iko in Volosko z Opatijo.

Liburnia riviera hoteli, najve~je hotelsko podjetje v Opatiji, so z izrabo odlik vseh aktivnosti ob/na morju in v gorah pripravili posebne pakete nastanitve in aktivnosti, pri ~emer so seveda upo{tevali svetovne trende. Eden od teh je kolesarski turizem (cikloturizem) oziroma ponudba za rekreativne kolesarje, ki z vo`njo na dveh kolesih odkrivajo lepote in znamenitosti dolo~enega kraja. Tudi hotel Marina v Mo{}eni~ki Dragi, najbolj ju`nem kraju Opatijske riviere, ki le`i sredi bujnega sredozemskega zelenja in tik ob morju, je gostom pripravil kolesarsko ponudbo z nekaj kolesarskimi izleti. Hkrati je ta hotel ljubiteljem gora ponudil poseben paket, vklju~ujo~ treking na goro U~ko, ki sega tudi do zaledja Mo{~eni~ke Drage.

Gora U~ka nad Opatijo in Lovranom in njeni obronki omogo~ajo treking in planinske izlete za vse ljubitelje aktivnega dopustovanja. Poleg tega so mo`ne aktivnosti na morju (deskanje, jadranje, plavanje) ter pod njim, torej potapljanje, kar je zelo raz{irjen konji~ek v Mo{}eni~ki Dragi in na pla`i v Medveji.

Hotel Admiral v Opatiji ima na voljo edino mestno marino, in to v sredi{~u mesta - kombinacija jadranja ~ez dan in u`ivanja v no~nem `ivljenju tega letovi{kega mesta je edinstvena mo`nost Opatije.

Na Opatijski rivieri smo aktiven oddih in programe za oblikovanje skupin (timov) pripravili tudi za podjetja in poslovni turizem. Od pred kratkim v sodelovanju s slovenskim partnerjem omogo~amo oblikovanje skupine z jadranjem v Kvarnerskem zalivu. Poleg tega ponujamo oblikovanje skupin na gori U~ki in {tevilne druge aktivnosti: orientacijo v naravi, kolesarjenje po gorskih poteh, treking in {e kaj. Te programe bomo v prihodnje `e izgrajevali, da bi enako vsebino in raven storitev zagotovili tudi individualnim gostom, ne le skupinam.

Aktiven oddih v Opatiji, kjer se dotikajo morje in gore

Oglasno sporoèilo

eĹži na greernia ot, ki oj ji dnji in a pa a tem o, dirrke io se irkali-

oleti alsih atiji, h opati-

2012-05-17_19_ISTRA_POS1 19

5/15/2012 2:58:56 PM

20

ISTRA & Kvarner

maj 2012

Krk - otok okusov, jezikov in zgodovine

mi. Tu močn površ vilnih svoj, v so leg daj m - njiho ne vo kamo Zdaj t “civiliz Slove doma tista l zdi ne

Ko me je pred nekaj leti prijatelj mag. Tadej Brate, strokovnjak za vse vrste železnic, pobaral, da naj se vsaj v mislih peljem z vlakom po dalmatinskih otokih, si tega niti predstavljati nisem znal. Pa se mi je smejal, rekoč, glej, Avstrijci pa so izdelali že cel načrt, kako bi se otresli madžarskega vpliva in povezali Dunaj s Splitom! Železniška proga naj bi potekala po kvarnerskih in severnodalmatinskih otokih, le otok Krk ne bi imel železniške postaje. In zakaj ne?

Ko sem se potepal po Krku in stikal za vidnimi ostanki burne zgodovine otoka, sem si lahko le predstavljal, kako čez kamnito planjavo drvi takratna parna lokomotiva, s kakršno smo se še 50 let kasneje vozili v gimnazijo Postojno in smo jo klicali “čufarca”. Kot v filmu se mi je zdela takšna slika lokomotive na morju: pogled na morje, v ozadju skalovje Velebita ( še pred 150 leti je to bila Morlačka gora), ob tračnicah gmovje sivke, žajblja, črede ovac,

2012-05-17_20_ISTRA_POS1 20

in velik lok železniških tirov, da so se naslonili na glavno mesto otoka, Krk. In potem mi je domišljija sprostila še vse druge znane zgodovinske dogodke ali zamisli, od kamenodobnih prebivalcev do sodobnih turistov, ki lebdijo v tančicah zgodovine in se le rahlo dotikajo tlakovanih ulic Vrbnika, Baške, Krka,Omišlja, Njivic, Dobrinja ...

In kdo bi prepoznal vse prebivalce, ki so naseljevali ta kamniti potok, ki mu je podnebje podarilo skopo pest zemlje in viharne obale? In vendar so ga vsi vzljubili, tudi če so morali odhajati drugam, da niso umrli od lakote, vojn, bolezni ... Ali pa so ga vzljubili, ker so tu našli zavetje, zatočišče pred viharji, vojskami, oblastjo. Razumeli so vsak jezik: latinski, hrvaški, beneški, furlanski, nemški, francoski, italijanski, angleški, danes verjetno tudi japonski, kitajski ... Na antični jantarni poti, ki je z radodarno potjo zavila tudi na Krk, je grška in kasneje rimska Curicta,

kot je zapisano njegovo ime v kamen, cvetela in ponujala polna nedrja življenja. Pazljivo oko, ki se sprehodi po starem jedru Krka, se že na začetku ustavi na kamnitih zapisih rimskih prebivalcev, ki so v stavbarstvo vsekali svojo pisavo.

Tudi govorice so se tu mešale, menjavale, bohotile, skrivale, odvisno pač od oblastnika in njegove strpnosti do drugega, drugačnega.

↑ Mesto Baška na Krku

V Dobrinj so radi zahajali stasiti moški, ker so slišali za lepoto tamkajšnjih mladenk. Knezi Frankopani so prav v Dobrinju zgradili svojo obmorsko vilo, in tam je bilo neverjetno mnoštvo redovnikov, morda tudi zaradi glagolice. Krk je namreč bil eno pomembnih žarišč te staroslovanske pisave in varuh dragocene kulturne dediščine glagoljašev, ki so tu soustvarjali hrvaško kulturo skoraj tisoč let.

Vojne so na Krk pregnale pripadnike številnih balkanskih ljudstev, ubežnikov pred številnimi vojna-

5/15/2012 2:59:14 PM

Bogat zgodb ščina prebr povso lahko pozna poljed ribišk izjem vasi. P nega In kar žev, s

ISTRA & Kvarner

maj 2012

21

e mi. Tu je bila še sredi 19. stoletja močna kolonija Vlahov, kot se površno imenujejo pripadniki številnih ljudstev Balkana, ki govorijo svoj, vlaški (paleolatinski) jezik. To so legitimni jezikovni potomci nekdaj mogočnega rimskega imperija - njihov jezik je še do druge svetovne vojne odzvanjal tudi v Čičariji, kamor so pribežali prav s Krka.

Zdaj tja, na otok, pred hrupom “civilizacije” bežijo tudi številni Slovenci. Mnogi se počutijo že kot doma, ali vsaj v drugem domu. Še tista lepa kraška jama Biserujka se zdi nekam znana.

Bogate, zgodovinsko raznovrstne zgodbe nam govori stavbna dediščina vseh vasi in mesta Krka, le prebrati jih moramo znati. Kot povsod na Jadranski obali pa lahko tudi brez velikih študij prepoznamo dva tipa stavbarstva: poljedelsko-živinorejskega in ribiškega. Tako sestavljena je tudi izjemno bogata kulinarika v vsaki vasi. Prebivalcem sta še do nedavnega kruh dajala zemlja in morje.

In kar je bilo nekoč domena revežev, siromakov, se je danes - vsaj

2012-05-17_21_ISTRA_POS1 21

v stavbni dediščini in kulinariki, ki ju domačini pojasnjujejo obiskovalcu v svojem, stoletja kovanem narečju (pa tudi v drugih jezikih) - sprevrglo v prestižno kulinarično “presežno vrednost”. Obiskovalec bo - morda - še najbolj okusil burno zgodovino otoka in posamezne vasi prav skozi hrano, ki jo zadnje čase pripravljajo kot užitni del svoje kulturne dediščine.

Uvertura v užitek in orientacijo izbora nudi danes dragocena knjiga “Jela otoka Krka”, ki so jo izdali leta 1994, torej še pred pohodom “eko” in “etno” kulinarike. Čeprav mine z vsakim použitim obrokom, je “stara kuhinja” ostala v marsikateri gostilni, restavraciji. In taka so tudi imena jedi: ko berete jedilnik, je najboljši slovar - vonj palete okusov pripravljenih jedi. Takrat vse razumete.

Od tu naprej je otok znan, razumevajoč, prijazen, domač. Kamorkoli se kdo odpravi, povsod ga spremlja občutek, da je tu že bil, da se samo vrača z neke krožne poti in da tudi takrat, ko bo odšel, bo pred sabo ugledal - znani otok.

5/15/2012 3:45:58 PM

22

ISTRA & Kvarner

maj 2012

Pešpoti na kvarnerskih otokih Na relativno majhnem prostoru v Kvarnerju je kar trideset naravnih zaščitenih območij in še nekaj več kot sto takšnih, ki so za to predlagana. Tako je ljubiteljem narave na voljo obilica pešpoti, stez in sprehajališč najrazličnejših težavnosti, ki jih je praktično nemogoče vse obiskati in prehoditi. Najboljše si je izbrati eno destinacijo, si priskrbeti zemljevid in se primerno opremljeni podati na pot. Tokrat bomo namenoma izbor zožili na sprehajalne in planinske poti na kvarnerskih otokih, saj je celinski del z Narodnim parkom Učka, Gorskim kotarjem, Narodnim parkom Risnjak in rivierami preobsežen za kratek opis.

transferzala Osorščica. Iz Malega Lošinja potekajo obalne poti na eni strani proti Velem Lošinju (ena ura hoje) in Sv. Martinu (pol ure), na drugi strani pa proti Čikatu (1,5 ure) in Sunčani uvali (2,5 ure). Če boste imeli srečo boste na teh poteh srečali tudi delfine, ki jih v vodah okoli Lošinja živi okoli 150. Lažje in težje pešpoti potekajo skozi naravo, borovce ter oljčne nasade in se prepletajo z lungomare ter vzpenjajo na okoliške hribčke. Priporočena je srednje zahtevna pot Veli Lošinj – rt Kornu – zaliv Balvanida – zaliv Krivica – Sunčana uvala – Zaliv Čikat za katero boste potrebovali okoli 6 ur.

Otok Cres

Na severnem delu otoka je deset kilometrov dolg greben Osorščica, z najvišjim vrhom Televrin (588 m), s katerega se odpira pogled na ves lošinjski arhipelag, Istro, Velebit in vse do Raba, Paga in Gorskega kotarja. Na Osorščico se je najlažje povzpeti iz mesta Nerezine preko vrha Sv. Mikula (577 m). Pot lahko nadaljujete po grebenu vse do mesta Osor, na poti pa je tudi planinski dom.

Na severnem, najvišjem delu otoka, je območje Tramontane katerega središče je mestece Beli. Tu prebiva več kot 70 parov gnezdečih beloglavih jastrobov, za ljubitelje ptic pa organizirajo opazovanja ali »birdwatching«. V Belem se začnejo in končajo tri steze (Tramontana I,II,II) po katerih boste v približno dveh urah hoje spoznali pokrajino. S prevala Križići (371 m) se na najožjem delu Cresa pri železnem križu odpira pogled na obe strani otoka. Tam je tudi izhodišče za vzpon na najvišji vrh Cresa, Gorico (648 m) ali nekoliko nižji Šiš (639 m). Obe poti sta relativno lahki, za vzpon na Šiš boste potrebovali slabih 45 minut, za vzpon na Gorico pa dobro uro in pol. Po Cresu je raztreseno okoli 60 cerkvic in mnoge med njimi so na samotnih krajih kamor vodijo označene poti. V mestu Cres je obalno sprehajališče v okolici pa kar nekaj stez, ki so vredne ogleda.

Otok Lošinj Lošinj slovi predvsem po svoji blagi klimi in bogatem rastlinstvu zaradi česar je bil že dolgo nazaj razglašen za klimatsko zdravilišče.

Na Lošinju obstajajo tri vrste poti, obalne poti (lungomare), lažje in zahtevnejše poti ter planinska

2012-05-17_22_ISTRA_POS1 22

Mestece Bela na Cresu

Otok Krk Otok Krk kot največji otok je na ves prepreden s sprehajališči, tematskimi potmi in pešpotmi, za opis katerih bi zmanjkalo prostora. Za planince bo največji izziv predstavljal vzpon na vrh Obzov (569 m), ki je obenem tudi najvišji vrh Krka. Najpogostejša izhodišča za vzpon so mesta Treskavac (1,5 ure) ali Draga Bašanska (2,5 ure), zaradi zahtevnosti pa ne priporočajo vzponov med poletno pripeko. Vodnike in zemljevide poti na Krku boste najlažje dobili če obiščete pisarne lokalnih turističnih društev.

Otok Rab Otok Rab ima dva obraza. Golega, strmega in nedostopnega, ki gleda proti Velebitu in bujnega z rahlimi dolinami, ki gleda proti Cresu in Lošinju ter je odličen

za rekreacijo in pešačenje. Eno najlepših pustolovščin na Rabu ponuja vzpon na hrib Kamenjak, do najvišjega vrha Raba, imenovanega Straža (408 m) pa se je najbolje odpraviti iz vas Mundanija (ena ura) ali iz mesta Rab (1,5 ure).

Z vrha se odpira eden izmed najlepših kvarnerskih razgledov na 15 kilometrov oddaljen Velebitski masiv, Goli otok in druge kvarnerske otoke. Za vzpon je potrebna boljša telesna pripravljenost, zaradi ovc, ki so tam na paši, pa je potrebno za sabo obvezno zapirati vrata na ograjenih pašnikih. Veliko pešpoti se nahaja tudi na polotoku Kalifront, njegova posebnost pa je Dundovo, gozd pravega sredozemskega črnega

hrasta, ki je bil že leta 1949 razglašen za posebni rezervat gozdne vegetacije.

Vse poti po Kvarnerju so opisane v knjižici »Steze in sprehajališča«, ki jo je izdala Turistična skupnost Kvarnerja in je dosegljiva tudi na spletu na naslovu www.kvarner.hr.

Ne glede na to katere poti izbirate, vedno upoštevajte osnovne zakonitosti rekreacije in sicer, da se ne precenjujete, na pot nikoli ne greste brez primerne opreme, poznavanja poti ali zemljevida in predvsem, da imate sabo zadosti tekočine. V poletnih mesecih se na pohode odpravite zgodaj zjutraj ali pozno popoldan, ko sonce ni tako močno.

5/15/2012 2:59:32 PM

azglane

ane ča«, nost na er.hr.

birane , da koli eme, a in dosti se zjuonce

2012-05-17_23_ISTRA_POS1 23

5/15/2012 2:59:42 PM

2012-05-17_24_ISTRA_POS1 24

5/15/2012 2:59:55 PM