Nautics

Navtika 5. maj 2011

Le­po­ta sa­mot­nih za­li­vov luka zorko Ko po­mi­slim na mor­je, se mi pred očmi pri­ka­že­ta dve skraj­no­sti. Pre­ natr­pa­ne pla­že in pre­pol­no mor­je ko­pal­cev, kar do­ži­vim pre­po­go­sto, ter le­po­ta sa­mot­nih za­li­vov in mir­no mor­je, ki ga do­ži­vim pre­red­ko.

Zad­nja le­ta do­pu­stu­jem brez čol­na in med pre­ri­va­njem na pla­ži mi po­gled po­go­sto ui­de na dru­go stran za­li­va, kjer so po­pol­no­ma pra­zne pla­že, ob ka­te­rih le red­ko pri­sta­ne kak čoln. Ta­krat po­mi­slim, ka­ko ma­lo bi bi­lo tre­ba in že bi lah­ko po­beg­nil iz te gne­če ter uži­val v mi­ru in ti­ši­ni.

Vse, kar bi po­tre­bo­val, je le čoln, do­volj bi bil že ti­sti naj­manj­ši, ta­ko kot ne­koč po­pu­la­ren oranž­ni ma­es­tral s to­mo­som 4. Se­ve­da se ne bi bra­nil če­sa več­je­ga in hi­trej­še­ga, takš­ne­ga, s ka­te­rim bi lah­ko še smu­čal na vo­di ali se šel kam dalj po­tap­lja­ti; kar­ko­li bi me pre­pe­lja­lo tja prek, bi za­do­sto­va­lo. Vsa več­ja plo­vi­la s sa­bo pri­pe­lje­jo tu­di stroš­ke in de­lo, kar tre­nut­no ne gre. Tre­ba je osta­ti rea­len in v mo­jem pri­me­ru to po­me­ni, da za 14 dni mor­ja let­no ni­sem pri­prav­ljen te­ga vlož­ka. Lah­ko pa sa­njam in se odlo­čam, ali bi ra­je imel jadr­ni­co ali mo­tor­no bar­ko. Mo­go­če hi­brid­ no bar­ko brez nad­lež­ne­ga zvo­ka mo­tor­ja ali hi­tri gli­ser z moč­ni­mi in gla­sni­mi mo­tor­ji.

Po be­se­dah na­še­ga interv­ju­van­ca smo Slo­ven­ci ra­ci­o­nal­ni nav­ti­ki, ki za plo­vi­la ne na­je­ma­mo kre­di­tov in se za­ve­da­mo, da je nav­ti­ka vse prej kot gla­mur, ob ka­te­rem vam na lad­ji stre­že oseb­je z be­li­mi ro­ka­vi­ca­mi. V zad­njih le­tih pred kri­zo smo si­cer po­ku­pi­li nad­pov­preč­no šte­vi­lo plo­vil, zdaj pa se vi­har umir­ja. Ob tem ve­či­na po­stop­no na­pre­du­je od manj­ših plo­vil k več­jim, predv­sem gle­de na svo­je po­tre­be. Če so ljud­je za­do­volj­ ni z na­ku­pom in po­pro­daj­ni­mi aktiv­nost­mi, se vra­ča­jo k pro­da­jal­cu in po­sta­ne­jo za­pri­se­že­ni nav­ti­ki; sa­mo takš­ni pro­da­jal­ci bo­do na tr­gu tu­di pre­ži­ve­li.

Na mor­ju pa bo­do pre­ži­ve­li le ti­sti, ki se za­ve­da­jo, da je mor­je si­cer ze­lo le­po, a obe­nem tu­di izjem­no ne­var­no, če ga pod­ce­nju­je­mo ali smo pre­ po­gum­ni in brez po­treb­ne­ga zna­nja. Za­to se je tre­ba do­dat­no izo­bra­zi­ ti, kaj­ti pri­do­bi­tev do­vo­lje­nja za uprav­lja­nje čol­na je le pr­vi ko­rak, prak­sa (ki je na pre­ver­ja­nju zna­nja sploh ni) pa ne­kaj po­pol­no­ma dru­ge­ga.

O­bi­lo užit­kov in mir­no plov­bo!

Iz vse­bi­ne 6

Čolni - ko vas zagrabi želja po plovbi

12

Najem plovil

16

Delphia Escape 1050

18

Seaway Greenline 33

Navtika Pri­lo­go izda­ja Ča­so­pi­sno-za­lož­niš­ko pod­jet­je (ČZP) Ve­čer.

DI­REK­TOR VEČERA

Uroš Skuhala ODGOVORNI UREDNIK VEČERA

Tomaž Ranc UREDNIK PRILOGE

Luka Zorko OB­LI­KO­VA­NJE IN TEH­NIČ­NO URE­JA­NJE

Sa­bi­na Ma­le OGLA­SNO TRŽE­NJE

Samo Žvan Av­tor­ji be­se­dil

Lu­ka Zor­ko, Mit­ko Iva­nov­ski Fo­to­gra­fi­je

Mit­ko Iva­nov­ski, Lu­ka Zor­ko, Bo­žo Zor­ko, arhiv AS bo­ats, d.o.o., Sea­way, Hon­da ma­ri­ne, D. Mla­de­no­vič – STO, arhiv ča­sni­ka Ve­čer NASLOV­NI­CA

arhiv AS bo­ats TISK

De­lo, ti­skar­sko sre­diš­če, Ljub­lja­na MAJ 2011

Navtika

5. maj 2011

Glavna prednost je celovita ponudba Pod­jet­je AS bo­ats, d.o.o., so­di med naj­več­je slo­ven­ske pro­da­jal­ce na po­droč­ju nav­tič­ne­ga pro­gra­ma in de­lu­je že od le­ta 1996, ko jih je lju­be­zen do mor­ja in plov­be pri­pe­lja­la v tr­go­va­nje s plo­vi­li. Kot po­ve di­rek­tor pod­ jet­ja Rok Ko­ci­per, v svo­jih pro­sto­rih v Fra­mu pri Ma­ri­bo­ru za­čet­ni­kom ter izku­še­nim nav­ti­kom po­nu­ja­jo vse, kar po­tre­bu­je­jo za var­no in za­do­vo­lju­jo­ čo plov­bo po mor­ju.

Pri omem­bi nav­ti­ke si po­go­sto pred­ stav­lja­mo ve­li­ke bleš­če­če jah­te.

Ko­li­ko je v tem re­sni­ce ozi­ro­ma kak­ šen je pov­pre­čen slo­ven­ski nav­tik?

Da, za­ni­mi­vo je, da si ve­či­na lju­ di pred­stav­lja nav­ti­ko kot ne­kaj ve­li­ke­ga in bleš­če­če­ga, a ta svet se zač­ne pri plo­vi­lih nad 20 ozi­

ro­ma 25 me­trov, ko je na kro­vu do­volj pro­sto­ra tu­di za po­sad­ko.

Ta svet je pri nas in tu­di mar­sik­je v tu­ji­ni ne­kaj ima­gi­nar­ne­ga, saj

Rok Kociper

Navtika

5. maj 2011

Ka­ko ljud­je na­vad­no vsto­pa­jo v svet nav­ti­ke?

Na­vad­no ljud­je na­pre­du­je­jo po­sto­ po­ma, od manj­ših plo­vil da­lje. Sta­ ti­sti­ka ka­že, da pov­pre­čen nav­tik me­nja plo­vi­lo na šti­ri le­ta ozi­ro­ma v živ­lje­nju za­me­nja se­dem plo­vil.

Pri nas 50 odstot­kov pro­da­je te­me­lji na na­ših sta­rih ozi­ro­ma stal­nih stran­kah, saj ce­lot­no pro­da­jo jem­lje­mo ze­lo dol­go­roč­ no, obe­nem pa smo ob na­ku­pu no­ve­ga plo­vi­la ved­no pri­prav­lje­ni stran­ki sta­ro pri nas kup­lje­no plo­ vi­lo vze­ti v ra­čun po si­ste­mu sta­ro za no­vo.

Smo Slo­ven­ci že zre­li nav­ti­ki ali pra­vi razc­vet še­le pri­ha­ja?

V le­tih 2007 in 2008 smo bi­li pri­ča “nav­tič­ne­mu bu­mu“, se­daj pa se stva­ri umir­ja­jo. Manj­ša je pro­da­ja in tu­di kon­ku­ren­ca, saj zdaj vse ne­ka­ko te­če v nor­mal­nih okvi­rih, med­tem ko je bi­lo prib­ liž­no od le­ta 2005 do 2008 vse pre­cej ne­re­al­no. Upad pro­da­je, ki je sle­dil, je bil pri­ča­ko­van, se­daj pa se ta bum ka­že v ze­lo ve­li­kem po­ve­ča­nju ser­vi­snih sto­ri­tev ter pro­da­ji re­zerv­nih de­lov in nav­tič­ ne opre­me. Trg je na­stal in se­daj do­se­ga ne­ko zre­lost, na ta­kem tr­gu pa bo­do osta­li sa­mo ti­sti, ki ima­jo stal­no in ce­lo­vi­to po­nud­bo.

Ti­stih, ki to jem­lje­jo kot ne­ki do­da­ ten po­sel, je z le­ti ved­no manj.

se zač­ne re­ci­mo pri 5 mi­li­jo­nih evrov za plo­vi­lo. Kla­sič­na nav­ti­ka, o ka­te­ri go­vo­ri­mo pri nas in med na­vad­ni­mi ljud­mi, je bolj po­dob­ na kam­pi­ra­nju, kjer ni­maš ved­no do­sto­pa do vo­de ali stra­niš­ča in si v na­ra­vi. S plo­vi­li je ved­no do­sti de­la, od čiš­če­nja do vzdr­že­va­nja, in kdor si to pred­stav­lja kot luk­ suz, je po­go­sto ra­zo­ča­ran. Nav­tik mo­raš bi­ti po du­ši, rad mo­raš ime­ti mor­je in na­ra­vo ter zna­ti mar­si­kaj po­sto­ri­ti sam. To je nav­ ti­ka, o ka­te­ri go­vo­ri­mo pri nas. V gro­bem se nav­ti­ki de­li­jo na ti­ste, ki upo­rab­lja­jo plo­vi­la za dnev­ni pre­voz in do­pust pre­živ­lja­jo na kop­nem v kam­pih ali ho­te­lih, ter ti­ste, ki ima­jo plo­vi­la, na ka­te­rih je mo­go­če pre­ži­ve­ti do­pust. Ne­ka­ ko bi lah­ko re­kli, da so ta dru­ga sku­pi­na ti­sti, za ka­te­re lah­ko re­če­ mo, da so pra­vi nav­ti­ki.

Se je v teh ča­sih več lju­di odlo­či­lo, da se odre­če­jo te­mu ho­bi­ju ozi­ro­ ma sti­lu živ­lje­nja?

Ni­ti ne. Kro­ži­jo go­vo­ri­ce o ma­sov­ nih zap­lem­bah plo­vil s stra­ni li­zinš­kih hiš, a na tr­gu jih ni vi­de­ti.

Vse­e­no je ta­ko, da se ve­či­na na­ših strank za­ve­da, da je to ne­ki “luk­ suz“, ki ti ne sme vpli­va­ti na red­ne oseb­ne ali po­slov­ne fi­nan­ce, in za­to plo­vi­lo ku­pi­jo s pri­hran­ki. Tu je re­ci­mo raz­li­ka med na­šim in hr­vaš­kim tr­gom. Na Hr­vaš­kem je do­sti več lju­di, ki so za plo­vi­lo pri­ prav­lje­ni na­je­ti kre­dit ali ga vze­ti na li­zing. Tam bo vsak po­sku­šal naj­ti na­čin, da pri­de do plo­vi­la, med­tem ko si pri nas ku­pi­jo plo­vi­lo sa­mo ti­sti, ki si ga lah­ko pri­voš­či­jo.

Na tr­gu ste že od le­ta 1996. Ka­te­ re so glav­ne pred­no­sti va­še­ga pod­jet­ja?

Glav­na pred­nost na­še­ga pod­jet­ja je ce­lo­vi­ta po­nud­ba. Na pod­la­gi

ana­li­ze kup­ca ozi­ro­ma nje­go­vih po­treb mu sve­tu­je­mo pri na­ku­pu in po­sre­du­je­mo osno­ve nav­ti­ke, če je tre­ba. Pri pre­da­ji plo­vi­la obi­ čaj­no izve­de­mo inštrui­ra­nje plov­ be, pri če­mer s kup­cem pre­ži­vi­mo kak dan na plo­vi­lu, mu raz­ka­že­mo funk­ci­je, ga na­u­či­mo pri­sta­ja­ti in po­dob­no. S stran­ko smo tu­di ob red­nem vzdr­že­va­nju in ser­vi­si­ra­ nju, ta­ko na te­re­nu kot na na­šem se­de­žu.

Ob tem naj ome­nim še na­šo tr­go­vi­no z nav­tič­no opre­mo, kjer po­nu­ja­mo vse, kar nav­ti­ki po­tre­bu­je­jo, ter re­zerv­ne de­le za naj­po­go­stej­še znam­ke mo­tor­jev.

Smo po­ob­laš­če­ni ser­vi­ser in pro­ da­ja­lec re­zerv­nih de­lov za znam­ke Vol­vo Pen­ta, Mer­cury MerC­rui­ser, Hon­da Ma­ri­ne in Ya­ma­ha, ob tem pa ser­vi­si­ra­mo tu­di ve­či­no dru­ gih glav­nih pro­iz­va­jal­cev. Vzdolž ce­lot­ne ja­dran­ske oba­le izva­ja­ mo la­sten mo­bil­ni ser­vis, kar se nam zdi ze­lo po­memb­no, saj se pre­po­go­sto zgo­di, da stran­ke pri lo­kal­nih ser­vi­ser­jih pre­več dra­go­ce­ ne­ga do­pu­sta pre­ži­vi­jo v ča­ka­nju na po­pra­vi­lo ali re­zerv­ni del. Naš pro­daj­ni sa­lon je naj­več­ji pro­daj­ni sa­lon v Slo­ve­ni­ji, v njem ima­mo raz­stav­lje­nih vsaj 20 no­vih plo­vil, ki si jih lah­ko ljud­je po­gle­da­jo, saj me­ni­mo, da je ku­po­va­nje pre­ko ka­ta­lo­gov stvar pre­te­klo­sti. Ve­lik del na­še­ga po­slo­va­nja obse­ga tu­di gro­si­stič­na pro­da­ja, saj smo do­ba­vi­telj tu­di za pro­da­jal­ce na Hr­vaš­kem, v Sr­bi­ji, Čr­ni go­ri in Ma­ke­do­ni­ji.

Ka­te­ra so va­ša naj­bolj pro­da­ja­na plo­vi­la?

I­ma­mo več ra­zre­dov plo­vil. V zad­ njem ča­su je ze­lo v po­ra­stu pro­ da­ja gu­me­nja­kov. Osno­va so naj­ manj­ši dol­ži­ne dva do tri me­tre, s ka­te­ri­mi se lah­ko pe­lje­te od pla­že do bliž­nje­ga za­li­va ali oto­ka in se umak­ne­te vr­ve­žu. Tu se vse zač­ ne, saj ga je mož­no zlo­ži­ti in da­ti v avto­mo­bil. Drug ra­zred so gu­me­ nja­ki od šti­ri do šest me­trov, ki se vo­zi­jo na pri­ko­li­ci in so še ved­no lah­ki za uprav­lja­nje ter eno­stav­ni za spuš­ča­nje v vo­do in dvi­go­va­nje iz nje. Ta ra­zred se prič­ne pre­kri­va­ ti s pla­stič­ni­mi čol­ni brez ka­bi­ne z odpr­tim prem­cem. Tu so ta­ko ime­no­va­ni bow­ri­der­ji ali re­ci­mo fis­ her­ma­ni, ki ima­jo sre­din­sko kon­zo­ lo in v prem­cu pro­stor za le­ža­nje.

Na­sled­nji ra­zred so čol­ni s ka­bi­no, na­me­nje­ni dnev­nim izle­tom in obča­sne­mu spa­nju za noč ali dve.

Zad­nji ra­zred so čol­ni bi­val­ni­ki (crui­ser­ji), na­me­nje­ni bi­va­nju na mor­ju. V zad­njih ne­kaj le­tih je ze­lo po­ra­slo šte­vi­lo gu­me­nja­kov od šti­ ri do šest me­trov, več­jih dnev­nih čol­nov s ka­bi­no ter bi­val­ni­kov.

A­li pri vas izva­ja­te tu­di te­ča­je ozi­ ro­ma izpi­te za vo­di­te­lja čol­na?

Ne, te­ča­jev in izpi­tov na izva­ja­mo, saj je v Ma­ri­bo­ru nav­tič­na šo­la z dol­go­let­no tra­di­ci­jo, na se­de­žu pod­jet­ja pa vsa­ko se­zo­no orga­ni­zi­ ra­mo re­gis­tra­ci­jo plo­vil, in si­cer v za­čet­ku ma­ja ter po­nov­no v za­čet­ ku ju­ni­ja. S tem omo­go­či­mo, da lah­ko stran­ke re­gis­tra­ci­jo opra­vi­jo pri nas in jim plo­vil ni tre­ba vo­zi­ti v Ko­per. Pri izpi­tu za vo­di­te­lja čol­na je ze­lo do­sti te­o­ri­je in nič prak­se, kar se mi ne zdi do­bro.

Go­vo­ri se, da naj bi v izpit vklju­či­li tu­di prak­tič­ni del, kar se mi zdi ze­lo po­zi­tiv­no.

Go­vo­ri se, da ima­jo Slo­ven­ci ve­li­ ko plo­vil kup­lje­nih in re­gis­tri­ra­nih v tu­ji­ni, med nji­mi naj bi jih bi­lo kar ne­kaj pre­greš­no dra­gih. Ko­li­ ko plo­vil ima­jo Slo­ven­ci v re­sni­ci?

Za­ko­no­da­ja omo­go­ča, da slo­ ven­ski dr­žav­ljan ku­pi plo­vi­lo v Slo­ve­ni­ji ali kjer­ko­li v EU, ga izvo­zi na Hr­vaš­ko ter re­gis­tri­ra v eni izmed davč­nih oaz, pri če­mer je naj­po­go­stej­ši ame­riš­ki De­la­wa­re.

S tem se izog­ne pla­či­lu da­ja­tev in ni za­ve­den v no­be­ni evi­den­ci, za­to ni mo­go­če vo­di­ti re­snič­ne sta­ti­sti­ ke pro­da­je. Pri tem je ome­ji­tev, da plo­vi­lo ne sme več vsto­pi­ti v EU kar tre­nut­no za mno­ge ni te­ža­va, do­kler se plo­vi­lo na­ha­ja na Hr­vaš­ kem. Po vsto­pu Hr­vaš­ke v Evrop­ sko uni­jo se bo to kon­ča­lo.

Ka­ko bo ta­krat mo­go­če ta vo­zi­la re­gis­tri­ra­ti ozi­ro­ma le­ga­li­zi­ra­ti?

To je za­ni­mi­vo vpra­ša­nje. Plo­vi­la, ki so kup­lje­na pri nas ozi­ro­ma v Slo­ve­ni­ji, ima­jo vse cer­ti­fi­ka­te, po­treb­ne za re­gis­tra­ci­jo v EU, ta­ko da s te­mi plo­vi­li ne bo te­žav.

Plo­vi­la, ki so bi­la rab­lje­na uvo­že­na iz ZDA ali od dru­god, te­ga CE-cer­ ti­fi­ka­ta ni­ma­jo, kar po­me­ni ve­li­ke do­dat­ne stroš­ke za pri­do­bi­tev cer­ti­fi­ka­ta, vča­sih pa tu­di to ne bo mo­go­če. To­da to je že ze­lo komp­lek­sna te­ma, s ka­te­ro se ne ukvar­ja­mo.

Navtika

5. maj 2011

ČOLNI - Ko vas za­gra­bi že­lja po plov­bi

Z le­ža­njem na pla­ži prav­za­prav ni nič na­ro­be, a vsaj obča­sno bi se pri­le­gel kak­šen manj­ši izlet.

Mor­da do so­sed­nje­ga za­li­va, kjer ni gne­če, ali pa ob oba­li, na pi­ja­čo, z otro­ki na sla­do­led ali kaj po­dob­ne­ga. Kdo si te­ga ne bi že­lel, a že­lje so eno, re­al­nost pa dru­go.

Mno­gi si po­ma­ga­jo z ne­kakš­ni­mi plo­vi­li iz bliž­nje­ga tr­gov­ske­ga cen­ tra. Res ni­so dra­ga, za čo­fo­ta­nje otrok so do­volj do­bra, a za kaj več so lah­ko že ne­var­na. Saj ve­ste, go­vor je o majh­nih na­pih­lji­vih re­čeh, ki se ob pr­vem sti­ku z ostri­ mi kam­ni na oba­li spre­me­ni­jo v pla­stič­ne cu­nje za na odpad. Ob že zmer­ni bur­ji ali moč­nej­šem

ma­es­tra­lu pa lah­ko po­sta­ne­jo past, ki je že kar ne­kaj lju­di sta­la živ­lje­nje. Ta­ko so la­ni za­man iska­li dva Če­ha, ki sta se v ne pre­moč­ni bur­ji pri Ma­kar­ski po­da­la s takš­ no okro­glo ba­njo na mor­je. Pa ju je za ved­no odne­slo. Žal se to do­ga­ja vsa­ko le­to, za­to ve­lja bi­ti pre­vi­den, predv­sem pa ne puš­čaj­ te otrok v takš­nih čol­nič­kih brez

stal­ne­ga nad­zo­ra. Ma­lo bo­lje je s čol­ni iz gu­me, ki so na­vad­no po­dob­ni ka­nu­ju. Ti so z ve­sli si­cer ma­lo bolj vod­lji­vi, a če za­pi­ha pro­ ti odpr­te­mu mor­ju, še si­lak ni­ma do­volj mo­či, da bi na tak na­čin pri­šel na­zaj. Tu pa se po­ce­ni izbor plo­vil za ma­lo užit­ka na mor­ju kar ne­ha. Ra­zni pro­iz­va­jal­ci si­cer po­nu­ ja­jo manj­še čol­ne z ve­sli, a ni­so

prav po­ce­ni, pa še za­ra­di te­že so lah­ko te­ža­ve s pre­va­ža­njem.

Majh­ni gu­me­nja­ki za krat­ke izle­te Ta­ko so sko­raj ide­al­no majh­no dru­ žin­sko plo­vi­lo gu­mi­ja­sti čol­ni. Lah­ ko bi jih raz­de­li­li v dve vr­sti, in si­cer na zlož­lji­ve gu­me­nja­ke dveh do 4,6 me­tra dol­ži­ne ter gu­me­nja­ke

Uvoznik in distributer:

Obiščite nas v razstavnem salonu v Framu pri Mariboru.

www.as-boats.si Fram 1/a, 2313 Fram T: 02/ 608 41 41

Eagle 645 d: 6,48m {: 2,50m

Serije od 2m do 7,8 m. Z zložljivim, napihljivim ali trdim poliesterskim dnom. Veliko modelov na zalogi!

s pla­stič­nim dnom dol­ži­ne treh do osmih me­trov. Za­ni­miv je mo­del gu­me­nja­ka dol­ži­ne treh me­trov z mo­tor­jem s pe­ti­mi konj­ski­mi moč­mi, za ka­te­re­ga ni po­treb­na re­gis­tra­ci­ja. Zlo­žen ima di­men­zi­je 120 x 100 x 80 cm in ga brez te­žav pos­pra­vi­mo v pr­tljaž­nik avto­mo­bi­ la. S takš­nim čol­nom se šti­rič­lan­ska dru­ži­na v le­pem vre­me­nu že lah­ko odpra­vi na kraj­ši izlet. Za gu­me­njak znam­ke Brig ali Sol-Ma­ri­ne do dol­ ži­ne treh me­trov bo­ste na pri­mer odšte­li oko­li 1000 evrov, izven­kr­ mni mo­tor­ji pri­zna­nih pro­iz­va­jal­cev s šti­ri­mi ali pe­ti­mi konj­ski­mi moč­mi pa se do­bi­jo za do­brih 1000 do 1500 evrov. Za takš­ne čol­ne ni po­treb­na re­gis­tra­ci­ja, je pa za vse čol­ne, ki jih po­ga­nja mo­tor, tre­ba ime­ti vsaj potr­di­lo o oprav­lje­nem pre­iz­ku­su zna­nja in pred­pi­sa­no opre­mo (glej ta­be­lo). V slo­ven­skem mor­ju bo­ste s takš­nim čol­nom lah­ ko plu­li do 1000 me­trov od oba­le, med­tem ko je na Hr­vaš­kem ta ome­ ji­tev 500 me­trov.

Več­ja inve­sti­ci­ja, a tu­di več za­ba­ve Več­ji zlož­ljiv gu­me­njak za­se­de v avto­mo­bi­lu že pre­več pro­sto­ra,

So­lid­no mo­čen mo­tor in la­hek gu­me­njak sta pre­ver­je­na kom­bi­na­ci­ja za za­ba­vo.

Navtika

5. maj 2011

Ta­ko i­me­no­va­ni bow­ri­der­ji imajo do­sti pro­sto­ra in so ide­al­ni za raz­lič­ne šport­ne aktiv­no­sti.

za­to je bolj smi­seln na­kup gu­me­ nja­ka s tr­dim dnom. Nanj lah­ko prip­ne­te tu­di moč­nej­ši mo­tor, a ni­ka­kor ne več­je­ga, kot je pred­ pi­sal pro­iz­va­ja­lec. Nje­go­vi po­gla­ vit­ni po­manj­klji­vo­sti v pri­mer­ja­vi s so­rod­ni­ki z meh­kim dnom sta pre­va­ža­nje in zim­sko hra­nje­nje.

Manj­ši se da­jo si­cer tu­di pe­lja­ti na stre­hi, a čez zi­mo mo­ra­jo osta­ ti na­pih­nje­ni.

V tem ra­zre­du se ljud­je na­vad­no odlo­či­jo za gu­me­njak dol­ži­ne 4,5 do pet me­trov in mo­tor s 50 konj­ski­mi si­la­mi. To­da tu bo­ste po­tre­bo­va­li pri­ko­li­co, klju­ko na avtu, moč­nej­ši mo­tor, več­ji re­zer­ vo­ar za go­ri­vo, obve­zna je re­gis­ tra­ci­ja, draž­ja bo vi­nje­ta in ta­ko na­prej. Za gu­me­nja­ka z oko­li 4,6 me­tra dol­ži­ne bo­ste odšte­li naj­ manj 3500 evrov, za mo­tor s 30 konj­ski­mi moč­mi pa še do­dat­nih 4000 evrov. Za moč­nej­ši mo­tor s 50 konj­ski­mi moč­mi bo tre­ba

Navtika

5. maj 2011

se­či še glob­lje v žep, saj se ce­ne teh zač­ne­jo pri 6000 evri.

Se pa da s takš­ni­mi že smu­ča­ti na vo­di, vle­či manj­še “ba­na­ne“ ali kaj po­dob­ne­ga. Pred­no­sti več­jih gu­me­nja­kov pred pla­stič­ni­mi čol­ ni po­dob­nih dol­žin so predv­sem te­ža, sta­bil­nost in ce­na, po­manj­ klji­vost pa je več­je “na­bi­ja­nje“ pri gli­si­ra­nju po va­lo­vi­tem mor­ju, pa še zob ča­sa jim pri­de prej do ži­ve­ga.

Pla­stič­ni čol­ni z bi­val­no ka­bi­no Gu­me­nja­kom nad šet me­trov ce­na že to­li­ko po­sko­či (nad 10.000 evrov), da so že bolj smi­sel­ni pla­stič­ni čol­ni, ki so pro­ stor­nej­ši in ima­jo prib­liž­no ena­ko ce­no. Tu­di ti čol­ni so na­vad­no oprem­lje­ni z izven­kr­mni­mi mo­tor­ ji s 50 konj­ski­mi si­la­mi ali več, pri če­mer se pri­pra­vi­te, da bo­ste za mo­tor z 80 do 100 konj­ski­mi moč­ mi odšte­li tu­di 10.000 evrov ali

O­pre­ma čol­nov za obal­no območ­je ali območ­je za­vet­ja 1. čoln do 5 m dol­ži­ne • si­dro ali dru­go sred­stvo za si­dra­nje z naj­manj 20 m dol­go vr­vjo ali ve­ri­go za si­dra­nje ter tri vr­vi za pri­vez, skup­ne dol­ži­ne naj­ manj 30 m, ustre­zne ja­ko­sti • dve ve­sli s tre­mi pal­ci ali ro­go­vi­la­mi oz. dru­go po­mož­no po­gon­ sko na­pra­vo • ve­dro s kor­cem • lu­či po pred­pi­sih o izo­gi­ba­nju tr­če­nju na mor­ju • kon­kav­no ogle­da­lo (za gli­ser­je, ki se upo­rab­lja­jo za smu­ča­nje na vo­di) - infor­ma­tiv­na po­mor­ska kar­ta območ­ja (sa­mo na Hr­vaš­kem) 2. čoln brez ka­bi­ne nad 5 m in čoln s ka­bi­no do 7 m dol­ži­ne • si­dro z naj­manj 30 m dol­go vr­vjo ali ve­ri­go za si­dra­nje in tri vr­vi za pri­vez, skup­ne dol­ži­ne naj­manj 40 m, ustre­zne ja­ko­sti • po­mož­na po­gon­ska na­pra­va (mo­tor ali ja­dra) ali VHF ra­dij­ska po­sta­ja ali tri r­de­če ra­ke­te s pa­da­lom • ve­dro s kor­cem ali roč­no čr­pal­ko • lu­či po pred­pi­sih o izo­gi­ba­nju tr­če­nju na mor­ju • kon­kav­no ogle­da­lo (za gli­ser­je, ki se upo­rab­lja­jo za smu­ča­nje na vo­di) • tri r­de­če ba­kle in kom­pas • re­šil­ni jo­pi­či v to­likš­nem šte­vi­lu, ko­li­kor oseb je na čol­nu 3. čoln s ka­bi­no nad 7 m dol­ži­ne • si­dro pri­mer­ne te­že z naj­manj 40 m dol­go vr­vjo ali ve­ri­go za si­dra­nje ter tri vr­vi za pri­vez, skup­ne dol­ži­ne naj­manj 45 m, ustre­ zne ja­ko­sti • po­mož­na po­gon­ska na­pra­va (mo­tor ali ja­dra) ali VHF po­sta­ja ali tri r­de­če ra­ke­te s pa­da­lom • ve­dro s kor­cem ali roč­no čr­pal­ko • naj­manj en pre­no­sni ga­sil­ni apa­rat • lu­či po pred­pi­sih o izo­gi­ba­nju tr­če­nja na mor­ju • tri r­de­če ba­kle • komp­let pr­ve po­mo­či • re­šil­ni jo­pi­či v to­likš­nem šte­vi­lu, ko­li­kor oseb je na čol­nu • ba­te­rij­ska sve­til­ka • komp­let orod­ja za vzdr­že­va­nje me­han­skih na­prav • kom­pas z osvet­lit­vi­jo • pri­roč­ni­ki za plov­bo • po­mor­ske kar­te vzhod­ne oba­le Ja­dra­na s pri­bo­rom

več. Na­sled­nji ko­rak so pla­stič­ni čol­ni z no­tra­nji­mi mo­tor­ji in čol­ni z bi­val­no ka­bi­no, s ka­te­ri­mi se zač­ne “pra­va“ nav­ti­ka, a tu­di ne­za­ ne­mar­lji­vi fi­nanč­ni vlož­ki.

Manj­še jadr­ni­ce za ja­dral­ske užit­ke V zad­njih le­tih so po­pu­lar­ne tu­di manj­še jadr­ni­ce. Za za­ba­vo, po­dob­ne pa so ti­stim, ki jih lah­ko vi­di­te na tek­mo­va­njih. Zač­ne se pri otroš­kih, na tek­mo­va­njih je to ra­zred opti­mist, oko­li šti­ri do pet me­trov dol­ži­ne, po­nud­ba pa je ze­lo ve­li­ka. Lah­ko bi re­kli, da se za vsa­ke­ga kaj naj­de. Z ma­lo br­ska­ nja po sple­tu lah­ko naj­de­te tu­di ve­li­ko rab­lje­nih, za vse pa ve­lja, da so to res plo­vi­la za ja­dral­ske nav­ du­šen­ce in ne za izle­te do so­sed­ nje­ga za­li­va.

Tu­di po­nud­ba jadr­nic, ki so že pri­mer­ne za kraj­še bi­va­nje, bo­lje za pre­spa­ti kakš­no noč, je ve­li­ka.

Go­vor je o jadr­ni­cah dol­ži­ne oko­li šest me­trov, z dviž­no ko­bi­li­co in po­mož­nim mo­tor­jem, ki jo lah­ko

pre­va­ža­te na pri­ko­li­ci z obi­čaj­nim oseb­nim avto­mo­bi­lom. Tu­di ce­na takš­nih no­vih jadr­nic se vr­ti oko­li ce­ne avto­mo­bi­la niž­je­ga sred­nje­ ga ra­zre­da. A kot za vsa plo­vi­la ve­lja, da je vred­no raz­mi­sli­ti o smotr­no­sti na­ku­pa. Sko­raj­da ne gle­de na ve­li­kost vsa­ka bar­ka zah­ te­va red­no vzdr­že­va­nje. Prav ta­ko mo­tor. Če vse to pre­pu­sti­te ser­vi­ ser­jem, bo plov­ba pre­cej dra­ga. Z ma­lo zna­nja lah­ko si­cer vse opra­vi­ te tu­di sa­mi, a po izkuš­njah bo­ste pred do­pu­stom po­tre­bo­va­li dva dni, da bo­ste vse pri­pra­vi­li, in po do­pu­stu še dva dni, da bo­ste tu­di vse pos­pra­vi­li za čez zi­mo.

Te­ža­va je, da z lah­ko­to na­ja­me­te sko­raj vse, kar je dalj­še od de­ve­tih me­trov, izpo­so­je­val­cev manj­ših bark pa sko­raj­da ni. Men­da se ne spla­ča, a se bo prej ali slej mo­ra­ lo. Vsaj ti­stim, ki se gre­do ma­sov­ ni tu­ri­zem. Kaj­ti če se spla­ča v Tur­či­ji ali Špa­ni­ji, bi se mo­ra­lo še kje drug­je. Do ta­krat pa vam osta­ ne, da za po­let­ne užit­ke pos­kr­bi­te sa­mi.

10

Navtika

5. maj 2011

Dovoljenja in predpisi Po svo­je na­o­ko­li

Kdo se ne že­li po­te­pa­ti po mor­ju? Če že ne za več dni, pa vsaj do so­sed­njih za­li­vov. Vse, kar po­tre­bu­ je­te za mor­ska po­te­pa­nja, je čoln, ustre­zen izpit, in če gre­ste za več dni, še ne­kaj izku­šenj ter po­zna­ va­nje vre­me­na in oba­le, kjer se bo­ste po­te­pa­li. Mor­da zve­ni zap­le­te­no, a tu­di mor­je (in vre­me) ima svo­jo moč ter pa­sti. Za­to za­ko­ni v vseh dr­ža­vah zah­te­va­jo do­ka­zi­lo o va­šem zna­nju, obi­čaj­no za uprav­lja­nje vseh plo­vil z mo­tor­nim po­go­nom ter za jadr­ni­ce ali čol­ne na ve­sla, ki pre­se­ga­jo dol­ži­no 7 me­trov.

Na­ša za­ko­no­da­ja po­zna tri vr­ste izpi­tov (do­vo­ljenj). Na­je­no­stav­ nej­ši je izpit za uprav­lja­nje čol­na.

Ko ga opra­vi­te, lah­ko plu­je­te s čol­nom dol­ži­ne do 7 me­trov in mo­tor­jem, ki ima manj kot 7,35 kW (po sta­rem bi re­kli manj kot 9,8 konj­ske mo­či). Ta izpit za­do­ stu­je tu­di za vož­njo z vod­ni­mi sku­ ter­ji. Na izpi­tu zah­te­va­jo zna­nje o izo­gi­ba­nju tr­če­nja in osnov­no zna­ nje o po­mor­skih pred­pi­sih, po­goj pa je, da ste sta­ri naj­manj 16 let.

Za več­ja plo­vi­la ali plo­vi­la, ki ima­jo moč­nej­ši mo­tor, mo­ra­te opra­vi­

ti izpit za vo­di­te­lja čol­nov, ki je se­stav­ljen iz pe­tih sklo­pov: zna­nje o izo­gi­ba­nju tr­če­nja na mor­ju, po­mor­skih pred­pi­sih, osnov­ni na­vi­ga­ci­ji, mo­to­ro­znan­stvu in po­gla­vit­ne mor­nar­ske veš­či­ne. Za oprav­lja­nje izpi­ta mo­ra­te bi­ti sta­ri naj­manj 16 let, do 18. le­ta sta­ro­sti pa lah­ko uprav­lja­te plo­vi­lo, ki ni dalj­še od 12 me­trov. Če ima plo­vi­ lo vgra­je­no tu­di ra­dij­sko po­sta­jo, to pa mo­ra­jo ime­ti vsa plo­vi­la, ure­je­na za spa­nje, mo­ra­te opra­vi­ ti še izpit za uprav­lja­nje ra­dij­ske po­sta­je.

Iz­pit za uprav­lja­nje čol­na in izpit za vo­di­te­lja čol­na lah­ko opra­vi­te v Ko­pru, Ljub­lja­ni ali Ma­ri­bo­ru, med­tem ko lah­ko izpit za uprav­ lja­nje ra­dij­ske po­sta­je opra­vi­te sa­mo na Upra­vi za po­mor­stvo v Ko­pru. Na splet­nih stra­neh Upra­ve za po­mor­stvo so vse po­drob­nej­še infor­ma­ci­je o vse­bi­ni po­sa­me­znih izpi­tov in pri­ja­vah.

Oprav­lja­nje te­ča­jev kot pri­pra­ve na izpit ni več obve­zno, je pa pri­po­roč­lji­vo za ti­ste, ki s tem ni­ma­jo še ni­kakr­šnih izku­šenj.

Slo­ven­ska do­vo­lje­nja ve­lja­jo tu­di na Hr­vaš­kem, ena­ke pa so tu­di

zah­te­ve nji­ho­ve za­ko­no­da­je za vse po­čit­niš­ke ka­pe­ta­ne, ki bi ra­di plu­li po mor­ju.

Ve­de­ti mo­ra­te, da ste z do­vo­lje­ njem izpol­ni­li for­mal­ne po­go­je, za var­no plov­bo pa so po­treb­na še dru­ga zna­nja in izkuš­nje. Za­to je naj­bo­lje, če se­ve­da ni­ste takš­nih izku­šenj pri­do­bi­li že na kakš­nih pri­ja­telj­skih po­te­pa­njih, da obiš­če­ te eno od šol, ki po­nu­ja­jo te­ča­je var­ne plov­be. Ko bo kak­šen ve­ter ma­lo moč­ne­je za­pi­hal, vam ne bo več žal de­nar­ja, ki ste ga pla­ča­li za te­čaj.

Navtika

5. maj 2011

Po­te­pa­nje pri so­se­dih Ker je naš koš­ček mor­ja pač kra­tek, si ve­či­na po­čit­niš­kih po­morš­ča­kov po­te­pa­nje po mor­ju pri­voš­či na Hr­vaš­kem. K sre­či so nji­ho­vi pred­pi­si o po­treb­nih izpi­tih ena­ki kot na­ši. Ta­ko mo­ra­te bi­ti za uprav­lja­nje plo­vi­la z mo­tor­jem do 7,35 kW in do 7 me­trov dol­ži­ne ali za vod­ni sku­ter sta­ri vsaj 16 let in ime­ti potr­di­lo o oprav­lje­nem pre­iz­ku­su zna­nja. Za vse čol­ne, ki ima­jo moč­nej­ši mo­tor ali so dalj­ši, je tre­ba ime­ti potr­di­lo o uspo­sob­ lje­no­sti za vo­di­te­lja čol­na. Tu­di na Hr­vaš­kem ve­lja, da ga lah­ko pri­do­ bi­mo, ko smo sta­ri naj­manj 16 let, ven­dar kljub te­mu ni do­vo­lje­no uprav­lja­ti gli­ser­ja in čol­na dol­ži­ne nad 12 me­trov do do­pol­nje­ne­ga 18. le­ta. Sko­raj ena­ki so tu­di pred­ pi­si o mej­ni kon­tro­li, za­va­ro­va­nju plo­vil in na­do­me­sti­lu za plov­bo po mor­ju ali vi­nje­ti.

Po ured­bi mo­ra vsa­ko tu­je plo­vi­lo, ki vplu­je v hr­vaš­ke te­ri­to­ri­al­ne vo­de, pri­sta­ti v najb­liž­jem pri­sta­ niš­ču. Če bo­ste kre­ni­li iz na­ših kra­ jev, je to Umag. Opra­vi­ti mo­ra­te ca­rin­sko kon­tro­lo in ku­pi­ti let­no vi­nje­to ter ove­ri­ti po­pis po­sad­ke, če gre za plo­vi­lo, ki je pri­re­je­no za bi­va­nje. Spi­sek do­ku­men­tov, ki jih po­tre­bu­je­te v luš­ki ka­pe­ta­ni­ji, je kar dolg in obse­ga:

11

Če na kro­vu plo­vi­la pre­no­ču­je­jo pot­ni­ki, je treba pla­ča­ti tu­di tu­ri­stič­no tak­so.

• se­znam po­sad­ke in pot­ni­kov,

• do­kaz o za­va­ro­va­nju odgo­vor­no­ sti za ško­do pro­ti tret­ji ose­bi,

Po­dob­no ve­lja za plo­vi­la, ki bo­do na Hr­vaš­ko priš­la po ko­pen­ski po­ti ali so pri­ve­za­na v ka­te­ri od ma­rin. Vi­nje­to mo­ra­te ku­pi­ti, pre­den zap­lu­je­te po mor­ju. Vi­nje­ te ne po­tre­bu­je­jo plo­vi­la, ki so kraj­ša od treh me­trov in ima­jo skup­no moč mo­tor­jev manj­šo od 5 kW, ter vsa plo­vi­la na ve­sla ali ja­dra, kot so ka­ja­ki, san­do­li­ni, pe­da­li­ni, manj­še jadr­ni­ce itd. Za bi­va­nje v ma­ri­ni vi­nje­ta ni po­treb­ na, ve­ljav­nost vi­nje­te pa je eno le­to od na­ku­pa.

• do­ka­zi­lo o last­ništ­vu ozi­ro­ma po­ob­la­sti­lo za upo­ra­bo plo­vi­la, ki ga izda last­nik.

Šte­vi­lo oseb, ki so lah­ko na plo­ vi­lu v ča­su ve­ljav­no­sti vi­nje­te, ne sme pre­se­ga­ti dva­krat­ni­ka

• se­znam oseb, ki bi­va­jo na plo­ vi­lu (za plo­vi­la, ki ima­jo na­men za­me­nja­ti po­sad­ko v ča­su plov­ be na Hr­vaš­kem), • do­ka­zi­lo, da je plo­vi­lo uspo­sob­ lje­no za plov­bo, • do­ka­zi­lo, da je ka­pi­tan plo­vi­la uspo­sob­ljen za uprav­lja­nje plo­ vi­la,

naj­več­je­ga šte­vi­la pot­ni­kov, za ko­li­kor je plo­vi­lo re­gis­tri­ra­no, po­ve­ča­no za 30 odstot­kov. To po­me­ni, da je fak­tor za mno­že­ nje 2,3. Pot­ni­ke lah­ko vpi­su­je­te vsa­kič spro­ti.

Otro­ci do 12. le­ta se ne vpi­su­je­ jo v po­pis oseb, tem­več sa­mo v po­pis po­sad­ke in so s tem izvze­ti iz kvo­te. Za manj­ša plo­ vi­la, na ka­te­rih ni mož­no dalj­še bi­va­nje, to­rej plo­vi­la brez le­žišč, ni po­tre­ben se­znam po­sad­ke in pot­ni­kov. Ce­na vi­nje­te je odvi­sna od dol­ži­ne plo­vi­la, in si­cer je naj­ niž­ja 240 kun za plo­vi­lo, dol­go tri me­tre.

12

Navtika

Najem plovil Ved­no več lju­bi­te­ljev mor­ja si plo­vi­la za po­čit­niš­ ka po­te­pa­nja izpo­so­di. Če ni­ste rav­no mor­ski fa­na­tik s pre­cej ča­sa in de­nar­ja, je to go­to­vo na­čin, ka­ko lah­ko re­snič­no do­ži­vi­te mor­je in ne izpra­zni­te pre­več dru­žin­ske­ga pro­ra­ču­na.

5. maj 2011

Navtika

5. maj 2011

13

Iz­bi­ra plo­vil in pod­je­tij, ki jih izpo­ so­ja­jo, je ve­li­ka. Sko­raj­da ni košč­ ka na Ja­dran­skem mor­ju, kjer si ne bi mo­gli izpo­so­di­ti jadr­ni­ce ali mo­tor­ne bar­ke, ne­ko­li­ko te­že je le naj­ti izpo­so­je­val­ce manj­ših čol­nov za po­ti­ka­nje po bliž­njih za­li­vih.

Takš­na izpo­so­ja je v pri­mer­ja­vi z izpo­so­jo ve­li­ko več­jih bark do­kaj dra­ga.

Jadr­ni­ca ali mo­tor­na bar­ka?

Naj­prej se mo­ra­te odlo­či­ti za vr­sto bar­ke. Za ro­man­ti­ke so jadr­ni­ce, lju­bi­te­lji hi­tro­sti in bolj “le­ni“ pa se odlo­ča­jo za mo­tor­ne bar­ke. Raz­lik je več. Pra­vi­lo­ma je na­jem mo­tor­ne bar­ke ne­ko­li­ko draž­ji kot na­jem ena­ko ve­li­ke jadr­ ni­ce. Tu­di stroš­ki go­ri­va so več­ji, ko­li­ko pa je odvi­sno predv­sem od hi­tro­sti plov­be. Če bo­ste plu­li z manj­šo jadr­ni­co (do 12 me­trov dol­ži­ne) cel te­den in vsaj ma­lo upo­rab­lja­li tu­di ja­dra, ne bo­ste po­ra­bi­li več kot 30 ali 40 li­trov di­zel­ske­ga go­ri­va. Na bi­val­nem gli­ser­ju ena­ke dol­ži­ne in s “tež­jo“ ro­či­co za plin pa lah­ko po­ra­bi­te tu­di to­li­ko, kot po­ra­bi manj­ša hi­ša ku­ril­ne­ga olja za ogre­va­nje ce­lo zi­mo. Res pa je, da bo tu­di skup­na dol­ži­na plov­be vsaj 5-krat več­ja. Se­ve­da so to le prib­liž­ki, po­drob­nej­ši izra­čun si lah­ko na­re­ di­te, če vam na­je­mo­da­ja­lec po­ve po­dat­ke o po­ra­bi. Če se bo­ste odlo­či­li za mo­tor­no bar­ko, vam vse­ka­kor pri­po­ro­ča­mo, da si pris­ kr­bi­te se­znam ben­cin­skih čr­palk ob oba­li in pred vsa­ko pot­jo pre­ ve­ri­te, ali ima­te do­volj go­ri­va do na­sled­nje čr­pal­ke.

S čol­nom ali bar­ko se vam odpre svet skri­tih za­li­vov, do ka­te­rih dru­ga­če skoraj ni mo­go­če pri­ti.

Pa še ena raz­li­ka je. Jadr­ni­ce so ve­li­ko sta­bil­nej­še, za vse mo­tor­ne bar­ke pa je zna­čil­no, da ni­so ni­ko­li pov­sem pri mi­ru. Ko­gar to mo­ti, naj gre ra­je na jadr­ni­co.

Kje in kdaj na­je­ti?

Dru­ga po­memb­na odlo­či­tev je, kje na­je­ti plo­vi­lo. Pra­vi­lo­ma je naj­ bolj­še, da ga na­ja­me­te čim bli­že kra­jem, ki si jih že­li­te ogle­da­ti in kjer že­li­te pre­ži­ve­ti do­pust. Ta­ko bo­ste pri­hra­ni­li čas in go­ri­vo, raz­li­ ke v ce­nah na­je­ma vzdolž Ja­dran­ ske oba­le pa ni­so ve­li­ke.

Tret­ja odlo­či­tev je sta­rost bar­ke. Čim sta­rej­ša je, tem ce­nej­ši je na­jem, in če je do­bro vzdr­že­va­na, prav­za­prav ni raz­li­ke v udob­ju in var­no­sti plov­be. Za po­na­zo­ri­tev:

pri jadr­ni­ci dol­ži­ne oko­li 30 čev­ljev je lah­ko raz­li­ka od 200 do 400 evrov. Še naj­bolj pa so ce­ne na­je­ma odvi­ sne od ča­sa na­je­ma. Ve­či­na izpo­ so­je­val­cev ima naj­niž­je ce­ne od okto­bra do sre­di­ne ma­ja. V tem ča­su sta­ne na­jem manj­še jadr­ni­ce s šti­ri­mi le­žiš­či od 800 do 1000 evrov. Na­to se ce­ne pra­vi­lo­ma vsa­ ka dva ted­na dvi­gu­je­jo. Naj­viš­je so od za­čet­ka ju­li­ja do 20. avgu­sta, ko bo­ste za na­jem ena­ke bar­ke mo­ra­li pla­ča­ti od 1400 do 1700 evrov. Po kon­cu te vi­so­ke se­zo­ne prič­ne­jo ce­ne po­nov­no pa­da­ti.

Pri vsa­ki izpo­so­ji ve­lja na­če­lo: naj vam ne bo ško­da ča­sa in potr­plje­ nja pri pre­gle­do­va­nju po­nudb in prev­ze­mu plo­vi­la, ko se odlo­či­te.

Prev­zem plo­vi­la Mor­je ima svo­jo moč in pa­sti, za­to pri prev­ze­mu do­bro pre­glej­te plo­vi­lo, da bi bil do­pust res uži­tek in ne obup, po­ve­zan z ve­li­ki­mi stroš­ki. Vsak koš­ček opre­me na plo­vi­lu je nuj­no po­tre­ben za var­ no in udob­no plov­bo, je pa tu­di drag, ko ga je tre­ba za­me­nja­ti.

Za­to ne­kaj nas­ve­tov, ka­ko se lo­ti­ti prev­ze­ma.

1. Plo­vi­lo mo­ra bi­ti či­sto in ure­je­ no. To je pr­vi znak o tem, ka­ko je vzdr­že­va­no. Pre­glej­te vr­vi, še po­seb­no ti­ste, ki so naj­več v upo­ ra­bi, kot je na pri­mer dviž­ni­ca glav­ne­ga ja­dra. Vrv, ki ima na­čet zu­na­nji ovoj, se bo utr­ga­la, ko bo­ste naj­manj pri­ča­ko­va­li. Pre­ve­ri­ te na­pe­tost pri­pon. Z mla­ha­vi­mi

14

Navtika

5. maj 2011

Jadr­ni­co si je mo­go­če spo­so­di­ti v prak­tič­no v vsa­ki ma­ri­ni.

se ni­kar ne odpra­vi­te na mor­je.

Pre­glej­te tu­di ja­dra. Že naj­manj­ša poš­kod­ba je med plov­bo lah­ko ze­lo ne­pri­jet­na.

2. Ve­ri­ga si­dra mo­ra bi­ti pri­pe­ta na lad­jo z vr­vjo, da jo lah­ko v si­li odpne­te ali pre­re­že­te. Za­to mo­ra bi­ti na plo­vi­lu tu­di majh­na se­ki­ra ali več­ji nož.

3. V za­pi­snik o prev­ze­mu za­pi­ši­te vse poš­kod­be in pra­ske na pla­stič­ nih de­lih. Za­pi­ši­te tu­di, če je zvit ste­bri­ček ali poš­ko­do­va­na alu­mi­ nij­ska obro­ba na bo­ku. Ka­sne­je bo tež­ko do­ka­za­ti, da te­ga ni­ste na­re­di­li prav vi.

4. Če je v na­jem vštet tu­di zu­naj­kr­ mni mo­tor, pre­ve­ri­te, ali je zra­ven tu­di tor­bi­ca z re­zerv­no sveč­ko in re­zerv­nim za­ti­čem. Po­sku­si­te ga

tu­di zag­na­ti. Če ne ste­če po dveh ali treh po­sku­sih, je v upli­nja­ču za­go­to­vo vo­da ali olje. Zah­te­vaj­te, da na­pa­ko odpra­vi­jo ali za­me­nja­jo mo­tor.

5. Po­mož­ni čol­ni so obi­čaj­no na­pih­lji­vi. Pre­ve­ri­te, ali je čoln cel in ali je tla­čil­ka v opre­mi. Med plov­ bo ga ni­kar ne vle­ci­te za se­boj. V bolj va­lo­vi­tem mor­ju je do­volj, da ne­kaj mi­nut ni­ste po­zor­ni, in že ga ne bo­ste več vi­de­li, kav­ci­ja pa bo šla po go­be (bo­lje po mor­ju).

6. Na čar­ter­skih plo­vi­lih so da­nes sko­raj izključ­no di­zel­ski mo­tor­ji. Če opa­zi­te pod mo­tor­jem naf­to ali olje, zah­te­vaj­te, da na­pa­ko po­pra­vi­jo pred izplut­jem. V si­stem je na­mreč lah­ko pri­šel zrak in te­ža­ve bo­do, ko bo go­ri­vo bolj

pri kon­cu ali pa še prej. Po na­va­di se to zgo­di ta­krat, ko mo­tor naj­ bolj po­tre­bu­je­te. Če se vam to zgo­di, mo­ra­te si­stem odzra­či­ti.

Zah­te­vaj­te, da vam po­ka­že­jo, ka­ko. Ka­dar ima do­vod go­ri­va pred­fil­ter, pre­glej­te, ali je v njem vo­da. Na ja­dran­skih čr­pal­kah se po­go­sto zgo­di, da bo­ste z naf­to na­to­či­li tu­di vo­do.

7. Z aku­mu­la­tor­ji, če ni­so red­no vzdr­že­va­ni, so ved­no kri­ži in te­ža­ ve, če­prav na njih pi­še “brez vzdr­ že­va­nja“. Če ni do­volj na­pe­to­sti na me­ril­ni­ku, pre­glej­te naj­prej kon­ tak­te na aku­mu­la­tor­jih. Ze­le­ni ali ce­lo oksi­di­ra­ni kon­tak­ti so znak, da po­rab­ni­ki ne do­bi­va­jo do­volj to­ka. Naj vam jih izpo­so­je­va­lec oči­sti, če pa ste že na mor­ju, na­re­ di­te to s smir­ko­vim pa­pir­jem.

8. Po­go­sto se zgo­di, da je bar­ka si­cer očiš­če­na in pre­zra­če­na, či­stil­ci pa so po­za­bi­li oči­sti­ti naj­ niž­jo toč­ko na plo­vi­lu, ka­mor se ste­ka­jo vse te­ko­či­ne. Obi­čaj­no tam osta­ne čr­na lu­ži­ca s svi­le­no ko­pre­no, ki je vzrok ne­pri­jet­ne­ga vo­nja. Prav ta­ko pre­ve­ri­te se­sal­ne fil­tre ka­luž­nih čr­palk sa­lo­na in ka­bin za pr­ha­nje. Če so za­ma­še­ni, je po na­va­di to raz­log, da čr­pal­ke ne čr­pa­jo. Do­bro izpe­ri­te tu­di stra­ niš­če, saj ima­jo ne­ka­te­ra plo­vi­la dol­ge izstop­ne ce­vi, ki se po­go­sto za­ma­ši­jo. Opo­zo­ri­te otro­ke, pa ne sa­mo njih, na zmer­no upo­ ra­bo toa­let­ne­ga pa­pir­ja. Če se obča­sno ogla­ša čr­pal­ka za slad­ko vo­do, to po­me­ni, da vo­da nek­je izte­ka. Obi­čaj­no je to pri grel­ni­ku vo­de ali kr­mnem tu­šu. Če puš­ča

Navtika

5. maj 2011

kr­mni tuš, bo­di­te še po­se­bej po­zor­ni. Od tam vo­da po­go­sto te­če kar v bar­ko in ime­li bo­ste pop­la­vo.

9. Pre­glej­te ma­ti­ce, ki dr­ži­jo ko­bi­li­ co pri­vi­to na trup. Raz­po­ke na zaš­ či­ti lah­ko po­me­ni­jo, da je ko­bi­li­ca uda­ri­la ob mor­sko dno. Vred­no se je po­to­pi­ti pod bar­ko in pre­gle­da­ti ko­bi­li­co. Ko bo­ste na­mreč bar­ko vra­ča­li, bo tež­ko do­ka­za­ti, da je ni­ste poš­ko­do­va­li vi.

10. Vsa­ko naj­manj­šo pra­sko ali poš­kod­bo na plo­vi­lu ali opre­mi vne­si­te v za­pi­snik o prev­ze­mu.

Izog­ni­li se bo­ste pre­re­ka­nju in ne­po­treb­nim stroš­kom, ki vam lah­ko za­gre­ni­jo spo­min na pri­jet­ ne ure na mor­ju.

Slo­ven­ske in hr­vaš­ke ma­ri­ne Iz­po­so­je­val­cev plo­vil in ma­rin, kjer si jih lah­ko izpo­so­di­te, je ve­li­ko. Ker ve­či­na do­pust­niš­kih mor­jep­lov­cev osta­ja v ja­dran­skih vo­dah, bo­mo naš­te­li ne­kaj naj­ bolj pri­ljub­lje­nih na tem košč­ku mor­ja.

Za po­te­pa­nje ob na­ši in istr­ski oba­ li lah­ko bar­ko na­ja­me­te v Ko­pru, Izo­li in Por­to­ro­žu. Na hr­vaš­kem de­lu istr­ske oba­le jih je ce­la vr­sta, med na­ši­mi po­morš­ča­ki pa je za na­jem go­to­vo naj­bolj pri­ljub­lje­na ma­ri­na Ve­ru­da pri Pu­li. Ve­ru­da je do­bro izho­diš­če, če se po­da­ja­te bolj pro­ti ju­gu, res pa je, da je med r­tom Ka­me­njak na za­hod­ nem kon­cu Istre in Uni­ja­mi, kjer je pr­vi var­ni za­liv, še po­go­sto ne­pred­ vid­lji­vi Kvar­ner, ki je ob moč­nej­ši bur­ji ali ju­gu že mar­si­ko­mu za­gre­ nil plov­bo.

Za­to je mor­da bo­lje, da se z avtom odpe­lje­te do Opa­ti­je, kjer je si­cer se­dež ACI-je­vih ma­rin, ali do med Slo­ven­ci pri­ljub­lje­ne ma­ri­ne Pu­nat na Kr­ku. V zad­njih le­tih se uve­ljav­ lja še ACI-je­va ma­ri­na na Cre­su s svo­jo ja­dral­sko šo­lo. Po­tem je do Za­dra še kar ne­kaj ma­rin, ki ni­so ta­ko ze­lo pri­ljub­lje­ne.

Ma­ri­ne na zadr­skem območ­ju so že le­ta vo­dil­ne pri izpo­so­ji plo­vil.

Raz­lo­gov je več, go­to­vo pa je med naj­po­memb­nej­ši­mi ta, da je ta del

ide­al­no izho­diš­če za obisk Kor­na­ tov in otoč­ja vse od Za­dra do Ši­be­ ni­ka. Med ma­ri­na­mi, kjer je ve­li­ka po­nud­ba za izpo­so­jo, pred­nja­či ti­sta v Su­ku­ša­nu, uve­ljav­lja­ta se tu­di ma­ri­ni v Za­dru in Bi­o­gra­du.

Na ši­be­niš­kem kon­cu mno­gi po­zna­jo ma­ri­no v Vo­di­cah in ma­ri­ no Fra­pa v Ro­go­zni­ci. Do­kaj ve­li­ko bark je na izpo­so­jo tu­di v Tro­gir­ju in Spli­tu, ne­ko­li­ko manj pri­ljub­ lje­na za izpo­so­jo pa je ma­ri­na v Du­brov­ni­ku.

Se­ve­da si je mo­go­če bar­ko izpo­so­ di­ti tu­di na oto­kih, ven­dar je za­ra­ di odvi­sno­sti od tra­jekt­ne po­ve­za­ ve in s tem po­ve­za­ne izgu­be ča­sa bo­lje, da jo na­ja­me­te na ce­li­ni.

Vse več­je ma­ri­ne, kjer izpo­so­ja­jo bar­ke, ima­jo tu­di ure­je­na par­ki­riš­ ča. So raz­me­ro­ma var­na, ven­dar ne bo odveč, če svoj avto pred odho­dom na po­te­pa­nje po mor­ju fo­to­gra­fi­ra­te iz vseh zor­nih ko­tov vsaj z mo­bil­nim te­le­fo­nom. Če bo kaj na­ro­be, bo­ste ime­li vsaj do­kaz, da prask na va­šem avtu ni bi­lo že prej.

15

V ve­li­ko po­moč, kje in kaj na­je­ti, je v teh ča­sih splet, kjer lah­ko išče­te po izpo­so­je­val­cih ali po kra­jih na­je­ ma, ko pa se odlo­či­te, kje bo­ste plu­li, si na­re­di­te še spi­sek ben­cin­ skih čr­palk, da ne bo zmanj­ka­lo go­ri­va ob ne­pra­vem ča­su. Še zad­nji, a ne ne­po­mem­ben nas­vet: na Hr­vaš­kem je urad­no re­gis­tri­ra­nih več kot 300 pod­je­ tij, ki da­je­jo plo­vi­la v na­jem. Ko­li­ ko jih re­snič­no de­la, ne ve­mo, pri­po­ro­ča­mo pa vam, da na­ja­ me­te plo­vi­lo pri več­jih na­je­mo­ da­jal­cih, če­tu­di bi to bi­lo ma­lo draž­je. Raz­lo­ga sta vsaj dva: več­ji na­je­mo­da­jal­ci ima­jo skle­nje­na vsa ustre­zna za­va­ro­va­nja in za­go­ tov­ljen ser­vis po vsej oba­li. Ne­kaj evrov pri­hran­ka pri na­je­mu vam lah­ko hi­tro uni­či do­pust, saj se na vsa­ki bar­ki lah­ko kaj pok­va­ri, in če bo­ste v odda­lje­nem za­li­vu več dni ča­ka­li na ser­vi­ser­ja, ver­ jet­no do­mov ne bo­ste odšli z le­pi­mi spo­mi­ni.

Mir­no mor­je in ugo­den ve­ter. Če na­je­ma­te jadr­ni­co se­ve­da.

16

Navtika

5. maj 2011

Delphia Escape 1050 bar­ka za kri­zne ča­se

Na­kup in upo­ra­ba te mo­tor­ne bar­ke bosta pri­mer­na za da­naš­nje kri­zne ča­se, saj za­njo in za po­ra­bo go­ri­va ne bo­ste za­pra­vi­li ve­li­ko de­nar­ja, ob tem pa bo šest nav­du­še­nih nav­ti­kov uži­va­lo v plov­bi, son­če­nju in za­ba­vi na mor­ju.

Polj­sko lad­je­del­ni­co Delp­hia po­zna­mo že ne­kaj let kot po­memb­no gra­di­te­lji­co jadr­nic in mo­tor­nih čol­nov Qu­ick­sil­ver za ame­riš­ke­ga gi­gan­ta Bruns­wick.

Ker ima Polj­ska ve­li­ko vod­nih po­ti, predv­sem je­zer, so mno­ge čar­ter­ske hi­še pro­si­le arhi­tek­te v Delp­hi­ji, naj pri­pra­vi­jo mo­tor­no bar­ko, ki bo pri­mer­na za plov­bo po re­kah in mor­ju, naj bi ime­la tu­di tri ka­bi­ne in naj bo izred­no eko­no­mič­na pri po­ra­bi go­ri­va in predv­sem po­ce­ni za na­kup. To so si­cer izred­no ostre zah­te­ve, a zdi se, kot da so inže­nir­ji Delp­hie za­de­li žeb­lji­ček na gla­vo. Na­sta­la je delp­hia esca­pe 1050, ki je v tem tre­nut­ku edi­na mo­tor­na bar­ka te hi­še, in ker so si­cer lad­je­del­ni­ca za grad­njo jadr­nic, so pač upo­ra­bi­li fi­lo­zo­fi­jo in ne­ka­te­re po­seb­no­sti jadr­nic.

Har­mo­nič­na zu­na­njost­ Zu­na­njost delp­hie esca­pe 1050 je še naj­bolj po­dob­na kakš­ne­mu majh­ne­mu traw­ler­ju (traw­ler­ji so izpo­driv­ne mo­tor­ne bar­ke za plov­bo ob vsa­kem vre­me­nu in

naj­več­krat ga upo­rab­lja­jo ri­bi­či za odpr­to mor­je). Obli­ka tru­pa so­di v ka­te­go­ri­jo izpo­driv­nih plo­vil z dol­ go ko­bi­li­co sko­raj po ce­li dol­ži­ni tru­pa in s ske­gom (zaš­čit­na obro­ ba za pro­pe­ler pri mo­re­bit­nem na­se­da­nju bar­ke). Bar­vo tru­pa lah­ko izbi­ra­te v treh za­ni­mi­vih odten­kih, kot so obi­čaj­na svet­lo si­va bar­va, kla­sič­na tem­no mo­dra bar­va in ži­vah­na r­de­ča bar­va.

Vse, kar ima­jo ve­li­ki Delp­hio esca­pe 1050 so obli­ko­ va­li ta­ko kot vse ve­li­ke mo­tor­ne jah­te. V kok­pi­tu, ki je izvr­stno zaš­či­ten pred son­cem in sla­bim vre­me­nom, je do­volj pro­sto­ra za udob­no kle­pe­ta­nje ali pre­hra­nje­ va­nje še­stih oseb, na prem­cu je do­volj odpr­tih povr­šin za son­če­ nje vsaj treh ali šti­rih son­ca želj­ nih nav­ti­kov. Za “po­velj­ni­ka“ so pos­kr­be­li s kr­mar­skim me­stom na de­sni stra­ni sa­lo­na. Mor­da za odte­nek je ne­ko­li­ko manj ure­je­na tab­la z instru­men­ti, ki pa jo bo spre­ten sa­mo­gra­di­telj ali ma­lo bolj teh­nič­no nav­dah­njen ski­per zlah­ka ure­dil po svo­je. Ko pa gost­

Teh­nič­ni po­dat­ki dol­ži­na 10,50 m, ši­ri­na 3,45 m, ugrez: 0,65 m, izpo­driv 4.5 t, ka­bi­ ne 2 ali 3 le­žiš­ča 4+1 ali 6+1, go­ri­vo: 107 l, vo­da: 210 l, mo­tor Nan­ ni N4.50, moč 55 KM ali 40,4 kW, ce­na od 74.900 evrov (brez DDV) na­prej, gra­di­telj Delp­hia yach­ts. je že­li­jo uži­va­ti v zapr­tem sa­lo­nu, bo­do pre­pro­sto vsto­pi­li v pod­pa­ lub­je, kjer jih bo do­ča­kal lep sa­lon z ve­li­ko mi­zo, ku­hi­njo in kar tre­mi ka­bi­na­mi. V prem­cu je naj­več­ja ka­bi­na, ki je obi­čaj­no na­me­nje­na last­ni­ku, go­stom pa so na­me­ni­li dve ka­bi­ni pri kr­mi delp­hi­je. Le­žiš­ ča so pri­mer­nih ve­li­ko­sti, toa­let­ni pro­stor s tu­šem in umi­val­ni­kom tu­di. Mor­da se bo ko­mu zde­lo vzduš­je in obde­la­va no­tra­njih sten ze­lo po­dob­na jadr­ni­cam, a to je pač po­sle­di­ca ce­nov­nih kal­ ku­la­cij.

Pet in pet­de­set ko­nji­čev v stroj­ni­ci Stan­dar­dno po­ga­nja delp­hio esca­ pe 1050 mo­tor z 29 KM (21,3 kW).

Po­nu­ja­jo tu­di moč­nej­še ver­zi­je z 55 KM (40,4 kW) in 85 KM (62,5 kW). Gle­de na izpo­driv 4,5 to­ne se zdi­jo te šte­vil­ke pre­majh­ne in tu­di sam sem bil ze­lo skep­ti­čen, a mo­ram pri­zna­ti, da me je test­na bar­ka z mo­tor­jem 55 KM pre­se­ne­ ti­la z odlič­ni­mi re­zul­ta­ti. Dru­ga­če so to mo­tor­ji fran­co­ske­ga pro­iz­ va­jal­ca Nan­ni­ja, ki pa so v re­sni­ci ja­pon­ske­ga izvo­ra (Ku­bo­ta), ali še bolj toč­no po­ve­da­no, v so­rod­stvu z avto­mo­bil­skim gi­gan­tom To­yo­ ta. Pre­iz­ku­sna delp­hia je ime­la Nan­ni­jev mo­tor N4.50, ki ima šti­ri va­lje in 2,197 li­tra pro­stor­ni­ne ter zmo­re 55 KM pri 2800 vr­tlja­jih v mi­nu­ti, kar je ze­lo ugod­no, saj se vsi kon­ku­ren­ti “vr­ti­jo“ med 3500 in 4000 vr­tlja­ji.

Navtika

5. maj 2011

Delp­hi­o esca­pe 1050 sem pre­iz­ku­ sil v Pi­ran­skem za­li­vu v mir­nem mor­ju in s pe­ti­mi pot­ni­ki na kro­ vu. Kljub za­čet­ne­mu ne­la­god­ju, češ sa­mo 55 ko­nji­čev naj bi po­ga­ nja­lo de­set­metr­sko bar­ko, sem bil pri­jet­no pre­se­ne­čen. Pri 2000 obra­tih smo do­se­gli 6,5 voz­lov ali 12 km na uro, pri 2500 obra­tih 7,5 voz­lov ali 13,8 km na uro in pri 3000 obra­tih 8,5 voz­la ali 15,7 km na uro.

Plov­ba z vso moč­jo ni ni­ko­li pri­po­ roč­lji­va in tu­di sam sem zmanj­šal vr­tlja­je na 2400 do 2500, ko mo­tor si­cer še di­ha s pol­ni­mi plju­ či, a pri tem po­ra­bi sa­mo 5 do 6 li­trov di­zel­ske­ga go­ri­va na uro.

Hi­ter izra­čun nam po­ve, da s pol­ nim tan­kom (107 li­trov) prep­lu­je­ mo 145 nav­tič­nih milj ali 270 km, kar je več kot ugod­no. Za dop­la­či­ lo nu­di­jo 210-litr­ski tank in ta­krat prep­lu­je­mo kar 285 nav­tič­nih milj oz. 530 km ali prib­liž­no od Por­ to­ro­ža do Du­brov­ni­ka. Plov­ba je ze­lo ugod­na, delp­hia odlič­no ubo­ ga kr­mi­lo in ima do­bro smer­no sta­bil­nost (dol­ga ko­bi­li­ca), hrup

17

No­tra­nji sa­lon s ku­hi­njo na le­vi stra­ni in tro­se­dom na de­sni ter klop­jo za vse go­ste

pa je za­ne­mar­ljiv. Del­hia esca­pe 1050 me je pre­se­ne­ti­la v do­brem, saj je ze­lo eko­no­mič­na, ugod­no

plu­je in ima odlič­no za­čet­no ce­no.

Vse je odvi­sno od kup­ca, ko­li­ko bo va­njo inve­sti­ral, a kar­ko­li bo

Nova Delphia 1050 Escape

do­dat­ne­ga vgra­dil, bo za­go­to­vo uži­val in pri tem pa­zil na de­nar­ni­ co v že­pu.

www.delphia.si

18

Navtika

5. maj 2011

Seaway Greenline 33 S hi­bri­dom po mor­ju

Hi­brid­ni po­gon ni no­vost, a zdaj je tu­di v se­rij­ski izde­la­vi, za kar sta pos­kr­be­la bra­ta Ja­ko­pin, ki jih lju­bi­ te­ljem bark ni tre­ba po­se­bej pred­ stav­lja­ti. Od le­ta 1983 sta v svo­jem Stu­diu J&J De­sign za­sno­va­la več kot 230 mo­tor­nih bark in jadr­nic za lad­je­del­ni­ce po vsem sve­tu.

Na pod­la­gi nju­nih načr­tov je bi­lo zgra­je­nih več kot 55.000 jadr­nic in jaht v 56 lad­je­del­ni­cah iz 27 dr­žav. V zad­njih 24 le­tih sta s svo­jim stu­di­em osvo­ji­la 30 na­slo­ vov “Bar­ka le­ta“. Že kar ne­kaj let de­lu­je tu­di nju­no raz­voj­no in pro­iz­ vod­no pod­jet­je Sea­way, ki izde­lu­je kar­bon­ske jadr­ni­ce Ship­man in mo­tor­ne jah­te Ska­gen.

Ne­ka­ko v skla­du s slo­ve­som ino­ va­tiv­nih obli­ko­val­cev bark sta pred dve­ma le­to­ma pre­se­ne­ti­la z no­vo mo­tor­no bar­ko Gre­en­li­ne 33. Pra­vi­ta, da je ve­či­na da­naš­njih mo­tor­nih bark dra­gih ob na­ku­pu ter pri upo­ra­bi, saj po­ra­bi­jo ve­li­ko go­ri­va, ob tem pa z izpuš­ni­mi pli­ni, hru­pom in va­lo­vi vzne­mir­ ja­jo ter mo­ti­jo oko­li­co. Obe­nem mo­tor­ne bar­ke ni­so sle­di­le vse bolj zah­tev­nim po­tre­bam da­naš­ njih kup­cev, zla­sti pri udob­ju. Za­to sta pri za­sno­vi in obli­ko­va­nju no­ve mo­tor­ne bar­ke da­la po­u­da­rek rav­no udob­ju, manj­še­mu hru­pu in manj­ši po­ra­bi go­ri­va. Na­sta­la je mo­tor­na bar­ka Gre­en­li­ne 33, ki

So­lar­na stre­ha za­go­tav­lja pol­nje­nje aku­mu­la­tor­jev, no­va obli­ka tru­pa pa manj­ši opor.

Navtika

5. maj 2011

ci­lja na izku­še­ne mo­tor­ne mor­nar­ je in tu­di na ja­dral­ce in no­vin­ce.

No­va obli­ka tru­pa za manj­šo po­ra­bo Sr­ce gre­en­li­ne 33 je no­va obli­ka tru­pa, ki po­ra­bi manj go­ri­va, po­sle­ dič­no skr­bi za manj­še izpu­ste CO2 in ustvar­ja manj­ši val kot dru­gi izpo­driv­ni ali gli­ser­ski tru­pi. Su­per­ disp­la­ce­ment­™ trup, kot ga ime­ nu­je­jo, do­se­ga hi­tro­sti do dvoj­ne trup­ne hi­tro­sti pri da­ni vod­ni li­ni­ji.

V pri­me­ru gre­en­li­ne 33, ki je dolg 9,9 me­tra, to po­me­ni, da do­se­že hi­trost do 15 voz­lov. Obli­ka tru­pa omo­go­ča tu­di ze­lo umir­je­no in sta­ bil­no vož­njo v vseh po­go­jih. Dve zaš­čit­ni ko­bi­li­ci na zad­njem de­lu tru­pa omo­go­ča­ta odlič­no smer­no sta­bil­nost plov­be, še po­seb­no v pri­me­ru va­lov s kr­me. Ko­bi­li­ci da­je­ta čol­nu tu­di sta­bil­nost pro­ti gu­ga­nju in do­dat­no va­ru­je­ta vi­jak ter po­gon­ski me­ha­ni­zem, če bi z bar­ko na­sed­li. Ko­bi­li­ci sta za­sno­va­ ni ta­ko, da se ob moč­nem udar­cu odlo­mi­ta, pri če­mer se struk­tu­ra in trup ne poš­ko­du­je­ta. Ko­bi­li­ci lah­ko na­to lah­ko eno­stav­no in brez vi­so­kih stroš­kov za­me­nja­te.

Bar­ka je oprem­lje­na z Volk­swag­no­ vim di­zel­skim mo­tor­jem, ki omo­ go­ča s 400-litr­skim re­zer­vo­ar­jem go­ri­va pri hi­tro­sti 7 voz­lov do­seg 700 nav­tič­nih milj.

Kom­bi­ni­ra­nje di­zel­ske­ga in elek­trič­ne­ga po­go­na Se­ve­da je po­gla­vit­na zna­čil­nost bar­ke hi­brid­ni si­stem po­go­na, ki se na­pa­ja tu­di iz so­lar­ne stre­he.

Med mo­tor­jem in po­gon­sko osjo je na­mreč še elek­trič­ni mo­tor, ki je hkra­ti ge­ne­ra­tor za pol­nje­nje aku­mu­la­tor­jev. Ta­ko lah­ko vo­zi­te z di­zel­skim mo­tor­jem in hkra­ti pol­ ni­te aku­mu­la­tor­je ali pa s sklop­ko izklo­pi­te di­zel­ski mo­tor in vo­zi­te z elek­tro­mo­tor­jem. Aku­mu­la­tor­je stal­no pol­ni­te s sonč­ni­mi ce­li­ca­ mi, ki da­je­jo moč do 2 kW, lah­ko pa jih na­pol­ni­te tu­di v ma­ri­nah z elek­tri­ko iz omrež­ja. Z elek­trič­nim po­go­nom lah­ko ob pol­nih aku­mu­ la­tor­jih in hi­tro­sti do 5 voz­lov na­re­ di­te oko­li 20 milj.

Po na­ved­bah Sea­wa­ya gre­en­li­ne 33 po­ra­bi do pol manj go­ri­va na nav­tič­no mi­ljo kot pri­mer­ljiv izpo­driv­ni čoln in le četr­ti­no go­ri­ va, ki bi ga po­ra­bil dvo­mo­tor­ni gli­ser. Tr­di­jo, da je po­ra­ba go­ri­va

19

Gre­en­li­ne 33 v no­tra­njo­sti daje obi­li­co udob­ja.

v eni se­zo­ni prak­tič­no ena­ka kot na jadr­ni­ci pri­mer­lji­ve ve­li­ko­sti.

Sonč­na stre­ha pri plov­bi s 4 voz­li za­go­tav­lja do­volj ener­gi­je, da ne po­tre­bu­je­te do­dat­ne­ga go­ri­va. Po nji­ho­vih izra­ču­nih naj bi ta­ko en poln re­zer­vo­ar go­ri­va (400 li­trov) za­do­sto­val za ce­lo se­zo­no. Žal še ni­smo ime­li mož­no­sti bar­ke tu­di pre­iz­ku­si­ti, za­to se mo­ra­mo za­ne­ sti na nji­ho­ve izra­ču­ne.

dveh di­zel­skih mo­tor­jev. Za gre­en­ li­ne 33 s hi­brid­nim po­go­nom in so­lar­ni­mi ce­li­ca­mi bo­ste odšte­li od oko­li 130.000 evrov (brez

DDV) da­lje, infor­ma­tiv­ne ce­ne gre­en­li­ne 40 pa na­va­ja­jo ce­no od 270.000 evrov (brez DDV) na­prej.

Vi­de­li pa smo, da je za 10-metr­ sko bar­ko res udob­na in pri­jet­na za bi­va­nje. Tu­di za­ra­di dr­snih ste­ kle­nih vrat. Ko so odpr­ta v po­krit kok­pit, je pro­sto­ra res ve­li­ko.

Do­dat­na pred­nost bar­ke je, da ima­jo vsi elek­trič­ni prik­ljuč­ki 230 V izme­nič­ne­ga to­ka, za­to lah­ko upo­rab­lja­te stan­dar­dne elek­trič­ ne apa­ra­te, ki so ce­nej­ši kot ti­sti, ki de­lu­je­jo na 24 ali 48 V isto­smer­ ne­ga to­ka.

Bra­ta Ja­ko­pin pra­vi­ta, da je bar­ka za­sno­va­na tu­di za za­pri­se­že­ne ja­dral­ce, ki ne ma­ra­jo hru­pa mo­tor­njač. Ne­kaj bo že na tem, saj so jih v pr­vem le­tu pro­da­li več kot 100, zdaj pa se že spo­gle­du­ je­jo z več­jo dol­ži­no, saj na­sta­ja gre­en­li­ne 40, ki bo luč sve­ta ugle­ da­la ko­nec le­toš­nje­ga po­let­ja. Ta bo med dru­gim ime­la še do­dat­no ka­bi­no z dve­ma le­žiš­če­ma ter ob hi­brid­nem po­go­nu tu­di mož­nost

Informativno prodajni centri: • TAB d.d. poslovalnica Ljubljana, Ulica Jožeta Jame 14 Tel: 01 518 72 42 • Fax: 01 518 72 44 • E-mail: info.lj@tab.si • TAB d.d. poslovalnica Maribor, Koroška cesta 49 Tel: 02 250 11 60 • Fax: 02 250 11 61 • E-mail: info.mb@tab.si

TAB, Tovarna akumulatorskih baterij d.d., Mežica, Slovenija

20

Navtika

5. maj 2011

Naj­bolj po­go­sto upo­rab­lja­ni voz­li Skraj­še­val­ni vo­zel - upo­ra­bi­mo za hi­tro za­ča­sno skraj­še­va­nje za­ra­di poš­kod­be ali pre­ve­li­ke dol­ži­ne vr­vi.

Moš­ki vo­zel - se upo­rab­lja za ve­za­nje dveh ena­ko de­be­lih vr­vi, naj­po­go­ste­je za pod­ve­zo­va­nje pri kraj­ša­nju ali zla­ga­nju ja­der ali po­dalj­še­va­nju vr­vi. Vo­zel je za­nes­ ljiv sa­mo, če ve­že­mo vr­vi ena­ke de­be­li­ne. Če ga zve­že­mo na­pač­ no, do­bi­mo žen­ski vo­zel, ki ne dr­ži do­bro in lah­ko po­pu­sti.

Sidr­ni vo­zel - u­po­ra­bi­mo za ve­za­ nje sidr­ne vr­vi na si­dro. Upo­rab­lja

se red­ko, po­na­va­di le pri me­nja­vi si­dra ali vr­vi. So­ro­den sidr­ne­mu voz­lu je vo­zel za bo­je. Vo­zel za bo­je se oko­li pri­ve­zne rin­ke moč­ no za­teg­ne in opri­me, v nas­prot­ju s sidr­nim, ki oko­li rin­ke osta­ne ved­no rah­lo ohla­pen.

Vr­zni vo­zel - u­po­ra­bi­mo za pritr­ je­va­nje sko­raj vse­ga, kar je na bar­ki. Eno­stav­no se odve­zu­je in je ze­lo za­nes­ljiv za pri­ve­ze, ki so pod stal­no obre­me­nit­vi­jo. Vo­zel klub svo­ji eno­stav­no­sti ze­lo do­bro dr­ži in se da hi­tro raz­dre­ti. Omo­go­ča eno­stav­no in hi­tro po­dalj­še­va­nje ali skraj­še­va­nje vr­vi brez odve­zo­va­

nja, kar je ze­lo upo­rab­no pri ve­za­ nju bo­ko­bra­nov in na­stav­lja­nju nji­ ho­ve vi­ši­ne gle­de na po­mol ali pa pri za­te­go­va­nju tend. Upo­ra­bi­mo ga lah­ko tu­di za pri­vez bar­ke na la­dij­ske bit­ve. Ta vo­zel se je pa­met­ no do­bro na­u­či­ti, pre­den ga je tre­ba upo­ra­bi­ti na jadr­ni­ci, saj se ta­krat red­ko kdo spom­ni na­vo­dil, ka­ko se na­re­di.

Paš­njak (ne­za­teg­lji­va zan­ka) - je kralj med mor­nar­ski­mi voz­li. Paš­ njak ali - pra­vil­ni slo­ven­ski izraz - ne­za­teg­lji­va zan­ka lah­ko upo­ra­bi­ mo prak­tič­no pri vsa­kem opra­vi­lu, ze­lo pri­de prav na kon­cu vr­vi, ko

mo­ra­mo jadr­ni­co pri­ve­za­ti za bit­vo na po­mo­lu. Lah­ko se odve­ zu­je ne gle­de na to, ko­li­ko je bil obre­me­njen, in je ze­lo za­nes­ljiv.

Lah­ko ga ve­že­mo na več na­či­nov, vsak mor­nar pa mo­ra po­zna­ti vsaj en na­čin hi­tre­ga in za­nes­lji­ve­ga ve­za­nja, saj se ta vo­zel upo­rab­lja ved­no in vse­pov­sod, tu­di v sti­ski, ko mo­ra­mo bi­ti hi­tri in na­tanč­ni.

Po­memb­no pa je, da ga za­ve­že­ mo pra­vil­no, saj se si­cer lah­ko vo­zel za­teg­ne, kar pa pov­zro­či komp­li­ka­ci­je. Za­teg­njen vo­zel po­na­va­di lah­ko odvoz­la­mo še­le ta­krat, ko vrv ni na­pe­ta.

Navtika

5. maj 2011

21

Vr­zni vo­zel

Moš­ki vo­zel Za­stav­ni in dvoj­ni za­stav­ni vo­zel - se upo­rab­lja za ve­za­nje dveh ne­e­ na­ko de­be­lih vr­vi. Upo­rab­lja se za ve­za­nje za­stav in za po­ve­zo­va­nje vr­vi. Vo­zel je za­nes­ljiv in se lah­ko odve­zu­je.

O­smi­ca - do­bil je ime po svo­ji

Sidr­ni vo­zel

Paš­njak

O­smi­ca

konč­ni obli­ki, ki spo­mi­nja na šte­ vil­ko osem. Je pre­prost vo­zel za ve­za­nje. Ve­že se na kon­cih škot ali dru­gih vr­vi in je na­me­njen pre­ pre­če­va­nju zdr­se­va­nja vr­vi sko­zi vo­di­la ter se lah­ko odve­zu­je tu­di, ko je vrv mo­kra.

22

Navtika

5. maj 2011

Oprema Brez pri­mer­ne­ga si­dra ne gre

Pra­vo si­dro je eden naj­po­memb­nej­ših de­lov opre­me vsa­ke­ga čol­na. Pa naj gre za manj­še čol­ne, s ka­te­ri­mi se odpra­vi­mo na izlet, ali pa več­je, v ka­te­rih lah­ko tu­di pre­spi­mo. Ve­či­na zna ce­ni­ti te pre­pro­ste na­pra­ve še­le ta­krat, ko jim moč­nej­ši tok ali ve­ter zač­ne odna­ša­ti bar­ko. Če to opa­zi­mo pra­vi čas, še gre, če pa se to zgo­di, med­tem ko smo kje na kop­nem ali spi­mo, so lah­ko te­ža­ve pre­cej re­snej­še.

Pri izbi­ri si­dra mo­ra­mo po­zna­ti vr­sto mor­ske­ga dna, kjer se bo­mo za­si­dra­li, ozi­ro­ma mo­ra­mo gle­ de na vr­sto si­dra, ki ga ima­mo, izbra­ti pri­mer­no si­driš­če. Ve­lja, da so za si­dra­nje na peš­če­nem in mulj­na­tem dnu bolj­ša ti­sta si­dra, ki ima­jo ši­ro­ke kra­ke (bru­ce, del­ta, dan­fort­h, Hal­lo­vo si­dro, pluž­no si­dro ...), za skal­na­ta dna pa ti­sta z ozki­mi kra­ki (ma­ček, dež­nik ...), pri če­mer se skal­na­te­mu dnu za­ra­di mož­no­sti za­goz­de­nja si­dra na­če­lo­ma izo­gi­ba­mo. Ob obli­ki je ze­lo po­memb­na tu­di te­ža si­dra. Če je si­dro pre­lah­ko za naš čoln, bo ora­lo po dnu. Te­žo si­dra izbe­re­ mo gle­de na dol­ži­no (1 do 1,5 ki­lo­ gra­ma na dol­žin­ski me­ter čol­na) ozi­ro­ma te­žo (glej ta­be­lo).

O­bi­čaj­no manj­ša plo­vi­la za po­ve­za­ vo čol­na s si­drom upo­rab­lja­jo vrv, več­ja pa ve­ri­go. Če ima­mo si­dro pri­ ve­za­no z vr­vjo, je do­bro, da med

vrv in si­dro do­da­mo vsaj kak­šen me­ter ve­ri­ge, ki po­ti­sne te­lo si­dra na mor­sko dno in se si­dro za­ra­di te­ga bo­lje opri­me dna. Na me­ter ali dva od si­dra lah­ko do­da­mo tu­di utež, ki jo v do­dat­no na­re­jen vo­zel, če ima­mo ve­ri­go, pa kar ne­po­sred­ no v člen, prip­ne­mo s ka­ra­bi­nom.

Ta­ko bo še po­seb­no na mu­lja­stem dnu si­dro ve­li­ko bo­lje dr­ža­lo.

Pri si­dra­nju je po­memb­no, da ima­mo do­volj dol­go vrv ozi­ro­ma ve­ri­go. Če ima­mo si­dro pritr­je­no z ve­ri­go, je pra­vil­na dol­ži­na ve­ri­ge ob si­dra­nju šti­ri- do pet­krat­nik glo­bi­ne. Pri kom­bi­na­ci­ji vr­vi in ve­ri­ge mo­ra bi­ti dol­ži­na si­dra­nja šest­krat­nik glo­bi­ne, med­tem ko se­dem­krat­no dol­ži­no upo­ra­bi­mo, če ima­mo si­dro na­ve­za­no le na vrv. Pri sla­bem vre­me­nu lah­ko upo­ra­bi­mo dve si­dri, pritr­je­ni dru­ go za dru­go na raz­da­lji pe­tih do sed­mih me­trov.

Če si­dra­mo na kam­ni­tem dnu, nam te­ža­ve in stroš­ke lah­ko pri­ hra­ni tu­di do­dat­na vrv, ki je pri­ve­ za­na na vrh si­dra in nam po­ma­ga izvle­či si­dro, če z glav­no vr­vjo ne gre, ker se je za­tak­ni­lo med ska­le.

Ob si­dru lah­ko upo­rab­lja­mo sa­mo­ na­vi­jal­no bo­jo, ki ved­no sto­ji nad si­drom in jo lah­ko upo­ra­bi­mo, tu­di če že­li­mo izvle­či za­tak­nje­no si­dro.

Ob­sta­ja tu­di to­kov­no si­dro, ki v mor­ju leb­di in je v obli­ki vre­če z obro­čem. Na­men takš­ne­ga si­dra je, da v sla­bem vre­me­nu dr­ži čoln pro­ti va­lo­vom, da ga ne obr­ne­jo na bok. Ta­ko pre­pre­či­mo va­lja­nje čol­na ali ce­lo po­to­pi­tev. Si­dro se pri­ve­že na pre­mec ta­ko, da je obr­ nje­no pro­ti va­lo­vom, upo­rab­lja­mo pa ga predv­sem, če nam je odpo­ ve­dal mo­tor in ga po­prav­lja­mo ali ča­ka­mo na po­moč. Pri izbi­ri si­dra, dol­ži­ne sidr­ne ve­ri­ge ali vr­vi

Teža sidra in debelina vrvi Teža plovila (v kg)

Teža sidra (v kg)

Debelina sidrne verige

Debelina sidrne vrvi (sintetične)

Do 150 200 300 400 500 600 750 1000 1500

2,5 3 3,5 4,5 5 5,5 6,5 7,5 8,5

5 mm 5 mm 5 mm 5 mm 6 mm 6 mm 6 mm 6 mm 6 mm

8 mm 8 mm 8 mm 8 mm 10 mm 10 mm 12 mm 12 mm 14 mm

in me­sta si­dra­nja ve­lja, da je tre­ ba ve­de­ti, kaj poč­ne­mo. Če te­ga ni­ste veš­či, naj vam pri na­ku­pu sve­tu­je­jo in vas po­du­či­jo o pra­vil­ nem si­dra­nju.