Germany

www.germany.travel

Nemčija dežela potovanj

Za­pe­lji­te se sko­zi tu­ri­stič­no de­že­lo Nem­či­jo!

Kolofon Pri­lo­go izda­lo Ča­so­pi­sno-za­lož­niš­ko pod­jet­je (ČZP) Ve­čer.

Di­rek­tor Večera: U­roš Sku­ha­la Odgo­vor­ni ured­ni­k Večera: To­maž Ranc U­red­nik pri­lo­ge: Luka Zorko Ob­li­ko­va­nje in teh­nič­no ure­ja­nje: Sa­bi­na Ma­le Av­tor­ji besedil: Luka Zorko, Božo Zorko, Silverka Lesjak Klapš Av­tor­ji slik: Sil­ver­ka Les­jak Klapš, Bo­žo Zor­ko, De­uts­ che Zen­tra­le für­ To­u­ri­smus e. V., BMW, Mer­ce­des-Benz, Ber­lin To­u­ri­smus & Kon­gress GmbH, To­u­ri­smus-Mar­ke­ting GmbH Ba­den-Wür­ttem­berg, To­u­ri­smus­ ver­band Sächsisc­he Schwe­iz e. V., Sta­ at­lic­he Por­zel­lan-Ma­nu­fak­tur Me­is­sen GmbH, Eu­ro­pa-Park Rust, De­uts­che Bahn AG, Jo­han­nes-Ma­ria Schlor­ke, Pha­e­no Sci­en­ce­Cen­ter, KölnTo­u­ri­smus GmbH, To­u­ri­smus+Con­gress GmbH Frank­furt am Ma­in, To­u­ri­smus­ver­band Mec­klen­burg-Vor­pom­mern, Mu­se­um für­ hi­sto­risc­he May­bach-Fahr­ze­u­ ge, DZT/Ver­wal­tung der Sta­at­lic­hen Schlösser & Gär­ten Hes­sen, De­uts­che Mär­chen­stra­ße e.V.

“retro promotion“

Tisk: De­lo, ti­skar­sko sre­diš­če, Ljub­lja­na APRIL 2011

Kazalo Uvod­nik - Spoznajte Nemčijo

4

125 let avto­mo­bi­la - Le­to nemš­ke­ga sim­bo­la

6

Vi­kend v Ber­li­nu - Ber­lin, evrop­sko ve­le­me­sto

10

Saš­ka Švi­ca - Skri­ta prav­ljič­na de­že­la

12

NEMŠKA PRAVLJIČNA CESTA - Ko pravljice oživijo

15

Te­mat­ski par­ki - Sve­to­vi zna­nja in za­ba­ve

16

Balt­ska oba­la - Na kon­cu Nem­či­je

18

Krea­tiv­na Nem­či­ja - Osup­lji­va pre­o­braz­ba Po­rur­ja

20

FI­FA 2011 - Sve­tov­no pr­ven­stvo, šport­ni do­go­dek le­ta

22

UVODNIK

Spoznajte Nemčijo Pe­tra He­dor­fer je pred­sed­ni­ca uprav­ne­ga odbo­ra Nemš­ke tu­ri­stič­ne orga­ni­za­ci­je (DZT), ki skr­bi za sve­tov­no pro­mo­ci­jo nemš­ke­ga tu­riz­ma.

Na ne­dav­ni tu­ri­stič­ni bor­zi v Ber­li­nu (ITB) so ji izka­za­li za­u­pa­nje s potr­dit­vi­jo man­da­ta za pri­ hod­njih pet let, do le­ta 2016.

Pe­tra He­dor­fer

www.germany.travel

Kot dru­god po Evro­pi je tu­di pri nas v zad­njih le­tih šte­vi­lo tu­ri­stov in po­čit­ni­kar­jev moč­no na­ra­slo. V le­toš­njem le­tu se ta trend na­da­lju­ je. Ali lah­ko ena­ko tr­di­mo za Nem­či­jo, de­že­lo po­po­to­vanj?

Vse­ka­kor. V pre­te­klem le­tu smo do­se­gli re­kor­

dno šte­vi­lo no­či­tev tu­jih go­stov in pre­se­gli ma­gič­no me­jo 60 mi­li­jo­nov. To je zgo­do­vin­ski tre­nu­tek. Tu­di v le­toš­njem le­tu bo Nem­či­ja na lest­vi­ci pri­ljub­lje­nih de­sti­na­cij za­se­da­la vi­so­ko me­sto. Do le­ta 2020 lah­ko ce­lo pri­ča­ku­je­mo do­da­ten po­rast no­či­tev med­na­rod­nih go­stov v Nem­či­ji na 80 mi­li­jo­nov let­no.

Kak­šen de­lež ima­jo slo­ven­ski tu­ri­sti pri tem uspe­hu?

De­lež slo­ven­skih tu­ri­stov v Nem­či­ji se je v pri­ mer­ja­vi z le­tom prej po­ve­čal za 10 odstot­kov, kar je raz­ve­se­lji­va no­vi­ca. To nam je se­ve­da v prid, saj lah­ko ta­ko sku­paj z na­ši­mi part­ner­ji v Slo­ve­ ni­ji izva­ja­mo mar­ke­tinš­ke aktiv­no­sti, na­me­nje­ ne spe­ci­fič­nim cilj­nim sku­pi­nam in tr­gu.

Ka­te­re aktiv­no­sti ima­te v mi­slih in za­kaj je Nem­či­ja ta­ko pri­ljub­lje­na?

V pre­te­klem le­tu smo bi­li ze­lo uspeš­ni pri tr­že­nju osred­nje te­me “E­vrop­ska pre­stol­ni­ca Kul­tu­re PO­RUR­JE.2010“ – “Crea­ti­ve Ger­many“, v sklo­pu ka­te­re je Nem­či­ja na enem me­stu po­ ka­za­la ve­lik po­ten­ci­al na po­droč­ju arhi­tek­tu­re,

umet­no­sti, obli­ko­va­nja in mo­de. Pri slo­ven­skih go­stih pred­nja­či­jo predv­sem me­tro­po­le s svo­ jim šar­mom. Le­toš­nje le­to je v zna­me­nju pri­re­di­ tev, ki po­te­ka­jo po vsej Nem­či­ji in za­zna­mu­je­jo 125 let avto­mo­bi­la, ter sve­tov­ne­ga pr­ven­stva v žen­skem no­go­me­tu FI­FA 2011. Po­leg te­ga bo v ospred­ju tu­di te­ma “Zdra­vi­liš­ki tu­ri­zem in cen­tri do­bre­ga po­čut­ja v Nem­či­ji“, s ka­te­ro že­li­mo pod­kre­pi­ti trend zdrav­ja in zdra­ve­ga na­či­na živ­lje­nja.

Z inten­ziv­no pro­mo­ci­jo Nem­či­je kot po­memb­ne in atrak­tiv­ne de­sti­na­ci­je zdra­vi­liš­ke­ga, me­di­cin­ ske­ga in well­ness tu­riz­ma že­li­mo po­ve­ča­ti po­zi­ tiv­no po­do­bo te­ga seg­men­ta in ta­ko še na­prej spod­bu­ja­ti zdra­vi­liš­ki tu­ri­zem v Nem­či­ji.

Od mar­ca je na vo­ljo tu­di no­va splet­na stran o Nem­či­ji, de­že­li po­po­to­vanj. Kaj je no­ve­ga na www.ger­many.tra­vel?

Pra­vo­ča­sno z ITB-jem, naj­več­jo tu­ri­stič­no bor­zo na sve­tu, ki se odvi­ja vsa­ko le­to mar­ca v Ber­li­nu, se je DZT pred­sta­vi­la v po­pol­no­ma no­vi splet­ni obli­ki. Na to smo ze­lo po­no­sni, inter­net­ne stra­ni te­me­lji­jo na po­pol­no­ma no­vih teh­no­lo­gi­jah,

so upo­rab­ni­ku pri­ja­zne in pri­la­go­je­ne sve­tov­ nim stan­dar­dom. Z no­vo splet­no stra­njo www. ger­many.tra­vel že­li­mo odpre­ti ino­va­tiv­ne in na­pred­ne pro­daj­ne po­ti za pro­mo­ci­jo Nem­ či­je, de­že­le po­po­to­vanj. Upo­rab­ni­ki bo­do na enem me­stu do­bi­li vse infor­ma­ci­je o Nem­či­ji s pov­sem no­vo splet­no stra­njo, ki je na vo­ljo v 26 je­zi­kih in pod­pi­ra raz­lič­ne mo­der­ne konč­ne na­pra­ve upo­rab­ni­kov.

Kakš­no vlo­go ima­jo pri tem so­ci­al­na omrež­ja?

So­ci­al­na omrež­ja so dan­da­nes ne­po­greš­ljiv fak­tor. Po­slu­žu­je se jih ved­no več na­ših go­stov, za­to smo na za­čet­ku le­toš­nje­ga le­ta pri­če­li pro­ mo­ci­jo med­na­rod­no usmer­je­nih aktiv­no­stih na so­ci­al­nih me­di­jih, kot sta Fa­ce­bo­ok in Twit­ter, ki jih bo­mo v okvi­ru na­ših no­vih splet­nih stra­ni do­dat­no nad­gra­di­li do le­ta 2012. Če se ne­ko­li­ko za­zre­mo v pri­hod­nost: ka­te­re za­ni­mi­ve te­me pri­prav­lja­te za na­sled­nje le­to?

Le­to 2012 bo pri Nemš­ki tu­ri­stič­ni orga­ni­za­ci­ji v zna­me­nju po­slov­ne­ga tu­riz­ma in vin­ske kul­ tu­re. Po po­dat­kih nemš­ke­ga Me­e­ting- & Event­

ba­ro­me­tra za se­zo­no 2009/2010 je Nem­či­ja še ved­no šte­vil­ka ena na po­droč­ju kon­gre­sne­ga tu­riz­ma. Skup­no Nem­či­ja po­nu­ja pre­ko 6000 kon­gre­snih in pri­re­dit­ve­nih cen­trov, ki so do­do­ bra za­se­de­ni. V pre­te­klem le­tu se je de­lež po­slov­ ne­ga tu­riz­ma po­ve­čal za se­dem odstot­kov in ta trend se bo na­da­lje­val tu­di v le­toš­njem le­tu. V okvi­ru na­ših aktiv­no­sti načr­tu­je­mo več­jo pro­mo­ ci­jo po­slov­ne­ga tu­riz­ma na sple­tu in ude­lež­bo DZT-ja na po­memb­nih med­na­rod­nih po­slov­nih sej­mih in bor­zah.

Dru­ga osred­nja te­ma v pri­hod­njem le­tu bo Vin­ ska kul­tu­ra in na­ra­va v Nem­či­ji. V so­de­lo­va­nju z Nemš­kim vin­skim inšti­tu­tom že­li­mo bo­lje pred­ sta­vi­ti 13 vi­no­rod­nih re­gij kot po­seb­ne tu­ri­stič­ne de­sti­na­ci­je. Na­še ra­zi­ska­ve so po­ka­za­le, da 52 % tu­jih go­stov v Nem­či­ji “pre­pro­sto uži­va“. Do­ber raz­log, da cilj­nim sku­pi­nam pred­sta­vi­mo vi­no­ rod­ne za­kla­de Nem­či­je. Tu­di tu­kaj je osred­nje­ga po­me­na splet­na stran, kjer so na splet­ni stra­ni www.ger­many.tra­vel­pod ka­te­go­ri­jo “vi­no­rod­na de­že­la Nem­či­ja“ go­stom na vo­ljo izčr­pne infor­ ma­ci­je in po­to­val­ni nas­ve­ti.

125 LET AVTOMOBILA

Le­to nemš­ke­ga sim­bo­la Bi si upa­li sta­vi­ti, ka­te­ri bi bil naj­po­go­stej­ši odgo­vor, če bi izbra­li sto Slo­ven­cev in jih vpra­ša­li, kaj je nji­ho­va aso­cia­ci­ja ob be­se­di Nem­či­ja? Da, tu­di jaz bi re­kel avto­mo­bil in ver­jet­no bi bi­lo še 98 takš­nih odgo­vo­rov ter dva gla­so­va za pi­vo. Pri­znaj­mo si, Slo­ven­ci lju­bi­mo avto­mo­bi­le in nemš­ki avto­mo­bi­li ima­jo v sr­cu mar­si­ko­ga či­sto po­seb­no me­sto. Moj pri­ja­telj pra­vi, da Nem­ci de­la­jo avto­mo­bi­le, dru­gi pa pre­vo­zna sred­stva. Uga­ni­li ste - vo­zi gol­fa.

Sam v izja­vah o avto­mo­bi­lih ne bi šel ta­ko da­leč, to­da dej­stvo je, da je pr­vi avto­mo­bil pred 125 le­ti na ce­sto za­pe­ljal prav v Nem­či­ji. 29. ja­nu­ar­ja 1886 je Karl Benz za­pro­sil za ce­sar­ski pa­tent, za “Benz Pa­tent Mo­tor­wa­gen Num­mer 1“. Za tem urad­nim ime­nom se je skri­va­lo pr­vo oseb­no vo­ zi­lo na ben­cin­ski po­gon. Karl Benz je avto­mo­bil ozi­ro­ma, na­tanč­ne­je, tri­ci­kel na­re­dil že eno le­to prej, ven­dar ga je do vlo­žit­ve pa­ten­ta še pre­iz­ku­ šal. Tri­ci­kel je po­ga­njal vod­no hla­jen eno­valj­ni šti­ri­takt­nim ben­cin­ski mo­tor pro­stor­ni­ne 954 ku­bič­nih cen­ti­me­trov, ki je pri 250 vr­tlja­jih v mi­nu­ti zmo­gel 0,8 konj­ske mo­či (0,6 kW) in je v pr­vi (in edi­ni) pre­sta­vi do­se­gel 16 ki­lo­me­trov na uro. Benz je svoj avto­mo­bil urad­no pred­sta­vil 3. ju­li­ja 1886 v Mann­he­i­mu, to­da kup­cev ni bi­lo.

Dve le­ti po­tem je pr­vo dalj­šo vož­njo opra­vi­la Kar­lo­va že­na Bert­ha, ki je brez ved­no­sti mo­ža svo­ja si­no­va iz Mann­he­i­ma odpe­lja­la do svo­je­ga 106 ki­lo­me­trov odda­lje­ne­ga roj­stne­ga kra­ja Pforz­he­im in na­zaj. S to pr­vo mar­ke­tinš­ko akci­jo je do­ka­za­la upo­rab­nost avto­mo­bi­la in vzbu­di­la

www.germany.travel

za­ni­ma­nje lju­di, vse dru­go pa je zgo­do­vi­na, ki je pri­pe­lja­la do te­ga, da da­nes po sve­tu vo­zi oko­li mi­li­jar­da avto­mo­bi­lov. Karl Benz je svo­je pod­ jet­je po pr­vi sve­tov­ni voj­ni zdru­žil z Gott­lie­bom Da­i­mler­jem v skup­no pod­jet­je Da­i­mler-Benz, ki izde­lu­je vo­zi­la Mer­ce­des Benz.

Pra­zno­va­nje 125-let­ni­ce avto­mo­bi­la

Le­tos pra­znu­je avto­mo­bil 125 let in kak­šen bolj­ši raz­log za pro­slav­lja­nje bi lah­ko ime­li Nem­ci kot to, da pra­znu­je nji­hov sim­bol. Saj ni­ma­mo do avto­mo­bi­la že sko­raj pre­več lju­be­če­ga odno­sa sa­mo mi, tu­di Nem­cem po­me­ni do­sti več kot sa­mo pre­vo­zno sred­stvo. Avto­mo­bil­ska indus­tri­ ja je ena izmed go­nil­nih sil nji­ho­ve­ga go­spo­ dar­stva, na njo so ze­lo po­no­sni in le­tos ima­jo odlič­no mož­nost, da ce­lot­ne­mu sve­tu pri­ka­že­jo ves blišč nemš­ke avto­mo­bil­ske indus­tri­je. Za­to bo­do na ši­ro­ko odpr­li vra­ta avto­mo­bil­skih mu­ze­jev, odpr­li še do­dat­ne raz­sta­ve na te­mo avto­mo­bi­la, orga­ni­zi­ra­li neš­te­to do­god­kov ter spo­li­ra­li in na ogled po­sta­vi­li vse avto­mo­bi­le v

Več infor­ma­cij:

www.germany.travel

www.a­u­to­mo­bil­som­ mer2011.de www.a­u­di.de www.a­u­to­stadt.de www.bmw-welt.com www.gla­e­ser­ne­ma­nu­ fak­tur.de www.mu­se­um-mer­ce­ des-benz.com www.pors­che.com

V BMW-je­vem mu­ze­ju po­no­sno sto­ji tu­di le­gen­dar­ni mo­del Iset­ta.

To le­to je avto­mo­bil v ospred­ju, a tu­di mo­to­ci­kli so po­mem­ben del nemš­ke teh­nič­ne zgo­do­vi­ne.

ga­ra­žah, od sta­ro­dob­ni­kov do for­mu­le 1. Sa­mo na osnov­nem se­zna­mu naj­več­jih do­god­kov, po­ve­za­nih z avto­mo­bi­liz­mom v le­toš­njem le­tu, jih bo­ste naš­te­li 57, ko­li­ko pa jih bo po­te­ka­lo še na lo­kal­nih rav­neh, je tež­ko že oce­ni­ti, kaj še­le preš­te­ti. Nem­či­ja vas le­tos va­bi, da jo obiš­če­te in ra­ziš­če­te z avto­mo­bi­lom, za­vi­je­te z avto­ce­ste in pre­vo­zi­te kakš­no izmed te­mat­skih po­ti ter se spo­to­ma usta­vi­te še na kakš­nem do­god­ku ali obiš­če­te mu­zej.

Av­to­mo­bil­ski mu­ze­ji in sta­ro­dob­ni­ki

Vsi nemš­ki pro­iz­va­jal­ci se lah­ko poh­va­li­jo tu­di z osup­lji­vi­mi mu­ze­ji, ki so več kot vred­ni ogle­da, ob tem pa bo­do raz­sta­ve na te­mo avto­mo­bi­la go­sto­va­le tu­di v šte­vil­nih dru­gih mu­ze­jih. Nemš­ ki teh­nič­ni mu­zej v Münchnu je pr­vi kraj, ka­mor lah­ko za­vi­je­te na po­ti ra­zi­sko­va­nja pre­te­klo­sti in pri­hod­no­sti avto­mo­bi­la. Do kon­ca ju­ni­ja ima­jo ob stal­ni še prav po­seb­no raz­sta­vo, pos­ve­če­no Ben­zo­ve­mu pr­ve­mu avto­mo­bi­lu. Ne­da­leč stran sto­ji mo­der­ni mu­zej BMW-ja, BMW Welt. V bliž­njem Ingol­stad­tu si lah­ko ogle­da­te Au­di­jev fo­rum z zbir­ka­mi iz zgo­do­vi­ne Au­di­ja, “fo­rum“ pa ima Au­di tu­di v me­stu Nec­kar­sum. V Wolf­ sbur­gu je Volk­swag­no­vo avto­mo­bil­sko me­sto Au­to­stadt, v Dres­dnu pa je Volk­swa­gen po­sta­vil Ste­kle­no ma­nu­fak­tu­ro, kjer je pro­duk­ci­ja vid­na navz­ven, njen sim­bol pa je 40 me­trov vi­sok ste­klen stolp, v ka­te­rem izde­la­ni avto­mo­bi­li ča­ka­jo kup­ce. V Stutt­gar­tu je se­ve­da mu­zej vo­zil Mer­ce­des-Benz, v Zuf­fen­ha­u­snu bli­zu Stutt­gar­ ta pa mu­zej Pors­che­je­vih vo­zil, kjer lah­ko vi­di­te bo­ga­to zgo­do­vi­no te šport­ne znam­ke. To pa se­ve­da ni vse, Nem­či­ja ima ogrom­no mu­ze­jev,

po­ve­za­nih z avto­mo­bi­li, mo­tor­ji in teh­ni­ko, le ma­lo je tre­ba pobr­ska­ti po sple­tu in za vsa­ko­gar se kaj naj­de. Ob tem je poh­val­no, da ima ve­či­na mu­ze­jev tu­di pro­gra­me za otro­ke, ta­ko da tu­di naj­mlaj­ši pri­de­jo na svoj ra­čun.

Med pri­re­dit­va­mi, ki bo­do po­te­ka­le vse le­to, naj­ de­mo šte­vil­na sre­ča­nja sta­ro­dob­ni­kov. Gre za raz­lič­ne obli­ke, od lju­bi­telj­ske­ga dru­že­nja last­ni­ kov do re­snih dirk ali “le­pot­nih tek­mo­vanj“, kjer se vred­nost so­de­lu­jo­čih sta­ro­dob­ni­kov me­ri v mi­li­jo­nih evrov.

Ju­ni­ja se bo­do na pri­re­dit­vi Re­tro Clas­sics me­ets Ba­rock zbra­li vsi naj­lep­ši nemš­ki kla­sič­ni avto­ mo­bi­li (do let­ni­ka 1960). Po pra­vi­lih med­na­rod­ ne zve­ze sta­ro­dob­ni­kov FI­VA bo po­te­kal izbor naj­lep­ših avto­mo­bi­lov (Con­co­urs d‘ Élégan­ce) v raz­lič­nih ka­te­go­ri­jah. Med za­ni­mi­vej­ši­mi do­ god­ki naj­de­mo še tek­mo­va­nja Ham­burg-Ber­linKlas­sik-Rall­ye in med­na­rod­ni re­li Inter­na­ti­o­na­le Sa­ar­Lor­Lux Clas­si­que, ki po­te­ka sko­zi Nem­či­jo, Luk­sem­burg, Va­lo­ni­jo in Fran­ci­jo. V spo­min na pr­vo pot Bert­he Benz bo po po­ti, ki jo je pre­pe­lja­ la, po­te­ka­la Vož­nja Bert­he Benz. Dir­ka So­li­tu­de je bi­la med le­to­ma 1903 in 1965 ena naj­več­jih atrak­cij, na ka­te­ri se je zbra­lo tu­di do 450.000 gle­dal­cev. So­li­tu­de Re­vi­val se ime­nu­je dir­ka sta­ ro­dob­ni­kov, ki ohra­nja to tra­di­ci­jo in pri­vab­lja mno­ži­ce. Pr­vi ko­nec ted­na v ju­ni­ju bo na se­ver­ni oba­li, v me­stu Bock­horn (bli­zu Brem­na), eden naj­več­jih evrop­skih sej­mov za sta­ro­dob­ni­ke. Ob raz­sta­vah in pro­gra­mu bo­do na svoj ra­čun priš­li predv­sem ti­sti, ki sta­ro­dob­ni­ke re­sta­vri­ra­jo sa­mi in po­tre­bu­je­jo ali pro­da­ja­jo de­le.

“retro promotion“

Sko­zi vse top­le me­se­ce bo­do raz­lič­na sre­ča­nja in tek­mo­va­nja sta­ro­dob­ni­kov.

Po­let­je avto­mo­bi­la

Zve­zna de­že­la Ba­den-Wür­ttem­berg, v glav­nem me­stu Stutt­gar­tu ima se­dež Mer­ce­des-Benz, bo le­tos kar 125 dni pra­zno­va­la v zna­me­nju avto­ mo­bi­la. Ce­lot­no do­ga­ja­nje z izjem­no bo­ga­tim pro­gra­mom so poi­me­no­va­li Po­let­je avto­mo­bi­la (A­u­to­mo­bil­som­mer) in ga te­mat­sko raz­de­li­li na zgo­do­vi­no, dru­žin­ske te­me, kul­tu­ro in umet­ nost, teh­ni­ko, po­to­va­nje in uži­tek, eko­lo­gi­jo, mo­toš­port ter zdrav­je.

Med bolj ne­na­vad­ne izmed več kot 200 do­god­ kov so­di raz­sta­va Car Cul­tu­re - Are­na der Mo­ bi­lität (A­re­na mo­bil­no­sti), kjer bo­do raz­sta­vi­li umet­niš­ke skulp­tu­re iz avto­mo­bi­lov. Osred­nja te­ma raz­sta­ve in nav­dih je oseb­na svo­bo­da in mo­bil­nost, ki jo sim­bo­li­zi­ra avto­mo­bil. Ver­jet­no naj­bolj ne­na­va­den do­go­dek le­ta se bo zgo­dil 10. sep­tem­bra, ko bo v Mann­he­i­mu za­hru­mel Au­tosy­mpho­nic, s ka­te­rim bo­do za­zna­mo­va­li ko­nec Po­let­ja avto­mo­bi­la.

Več­ji avto­mo­bil­ski do­god­ki le­toš­nje­ga le­ta: Benz & Co. - po­seb­na raz­sta­va (do 26. 6.) - Nemš­ki teh­nič­ni mu­zej München Ot­vo­rit­ve­na slo­ve­snost Po­let­ja avto­mo­bi­la (7. 5.) - Stutt­gart (Ba­den-Wür­ttem­berg) Ham­burg-Ber­lin-Klas­sik-Rall­ye (26.-28. 5.) - Ham­burg In­ter­na­ti­o­na­le Sa­ar­Lor­Lux Clas­si­que (26.-28. 5.) - Po­sar­je 30. se­jem sta­ro­dob­ni­kov v Bock­hor­nu (3.-5. 6.) - Bock­horn, Ja­de­bu­sen (Spod­nja Saš­ka) CAR CUL­TU­RE Are­na der Mo­bi­lität (18. 6.-10. 9.) - Karl­sru­he (Ba­den - Ba­den-Wür­ttem­berg) Bert­ha Benz Fahr­t 111 - Vož­nja Bert­he Benz (23.-26. 6.) - (Ba­den-Wür­ttem­berg) Re­tro Clas­sics me­ets Ba­rock (24.-26. 6.) - Lud­wigs­burg (Wür­ttem­berg - Ba­den-Wür­ttem­berg) Ve­li­ka na­gra­da Nem­či­je v mo­to­ci­kliz­mu (15. 7.-17. 7.) - Sachsenring, Ho­hen­ste­in-Ern­stthal (Saš­ka) For­mu­lal 1 na Nür­bur­grin­gu (21.-24. 7.) - Me­u­spath (Po­re­nje - Pfalš­ka) Dir­ka sta­ro­dob­ni­kov So­li­tu­de Re­vi­val (22.-24. 7.) - Stutt­gart (Ba­den-Wür­ttem­berg) A­u­tosy­mpho­nic (10. 9.) - Mann­he­im (Ba­den-Wür­ttem­berg) 64. IAA (Med­na­rod­ni avto­mo­bil­ski sa­lon) (15.-25. 9.) - Frank­furt ob Maj­ni (Hes­sen) Mer­ce­de­so­va pri­re­di­tev Stars and Cars - pred­sta­vi­tev vo­zil DTM in for­mu­la 1 (1.-30. 11.) – Stutt­gart

www.germany.travel

Gre za mul­ti­me­dij­ski do­go­dek, ki ga pri­prav­lja­ta kom­po­nist Ma­ri­os Jo­an­nou Elia ter fo­to in vi­deo umet­nik Hor­st Ha­mann. V me­ša­ni­ci glas­be, vi­ deo pro­jek­cij, la­ser­jev in po­seb­nih učin­kov bo­do so­de­lo­va­li raz­lič­ni glas­be­ni­ki (Xa­vi­er Na­i­doo, vo­ kal­ni zbo­ri, sim­fo­nič­ni orke­ster ...) in osem­de­set avto­mo­bi­lov iz vseh obdo­bij, na pri­mer trak­tor John De­e­re iz le­ta 1936, au­di 80 co­upé iz le­ta 1965 in ma­se­ra­ti iz le­ta 2008. Avto­mo­bi­li bo­do glas­bo ustvar­ja­li na raz­lič­ne na­či­ne, re­ci­mo z mo­tor­ji, pre­mi­ka­njem bri­sal­cev ali odpi­ra­njem in za­pi­ra­njem vrat. Sku­pi­na mla­dih štu­den­tov glas­be­ne aka­de­mi­je, ki bo­do to glas­bo ustvar­ja­ li, že do­bro le­to va­di “i­gra­nje na avto­mo­bil“.

Te­mat­ske po­ti kot alter­na­ti­va avto­ce­sti

Vož­nja po avto­ce­sti je se­ve­da naj­hi­trej­ši na­čin po­ti od toč­ke A do B, to­da ne omo­go­ča do­ži­vet­ ja, ki ga po­nu­ja­jo stran­ske po­ti. V Nem­či­ji ima­jo izde­la­nih in opi­sa­nih kar oko­li 150 te­mat­skih po­ti. Vas za­ni­ma­jo le­po­te Alpske po­ti ali Po­ti gra­dov? Bi vož­njo kom­bi­ni­ra­li s ku­li­na­ri­ko na Po­ti špar­gljev ali Po­ti si­ra? Gle­de na že­lje in raz­ po­lož­ljiv čas bo vsak na­šel kaj za­se.

Za ko­nec pa še na­mig. V Nem­či­ji je ze­lo raz­vi­ta izpo­so­ja sta­ro­dob­ni­kov, za­to lah­ko po­ti pre­ vo­zi­te tu­di dru­ga­če in se do­god­kov ude­le­ži­te v sti­lu. Z le­ta­lom ali vla­kom odpo­tuj­te do izbra­ne­ga me­sta, se tam pre­se­de­te v va­še­ga sanj­ske­ga sta­ro­dob­ni­ka in uži­va­te na ce­stah.

Izbi­ra je bo­ga­ta, jaz mi­slim, da bi se odlo­čil za “Ja­mes De­an“ srebr­ne­ga pors­che­ja spe­ed­ster­ja iz le­ta 1962.

Oglasno sporočilo

München

v zna­me­nju

avto­mo­bi­la

V ba­var­ski pre­stol­ni­ci Münchnu zač­ne tu­jim obi­sko­val­cem sr­ce po­ska­ko­va­ti od ve­se­lja. Me­sto ob re­ki Isar je ze­lo mi­kav­no za­ra­di svo­je­ga Okto­ber­fe­sta, ba­var­ske go­sto­ljub­no­sti, obeh pi­na­ko­tek, na­ku­po­val­nih mož­no­sti in ti­ste po­seb­ne me­ša­ni­ce si­ja­ja in ba­var­ske­ ga na­či­na živ­lje­nja. München se po­leg te­ga nadv­se sa­mo­za­vest­no pred­stav­lja tu­di kot sre­diš­če teh­no­lo­gi­je in avto­mo­bil­ske indus­tri­je.

Na se­ve­ru me­sta je BMW Gro­up s se­de­žem pod­jet­ja, ra­zi­sko­val­ nim in ino­va­cij­skim cen­trom FIZ, na­no­vo ure­je­nim mu­ze­jem in münchen­sko arhi­tek­ton­sko moj­stro­vi­no, spek­ta­ku­lar­nim BMW Welt.

Pod­jet­je Au­di, dru­gi ba­var­ski pro­iz­va­ja­lec avto­mo­bi­lov, pa je v me­ stu Ingol­stadt, sa­mo 60 ki­lo­me­trov se­ver­no od Münchna in s tem še zme­raj v šir­ši oko­li­ci ba­var­ske pre­stol­ni­ce. V Münchnu ima­jo na­da­lje se­de­že pod­jet­ja Sie­mens, MAN, Lin­de in Kra­uss-Maf­fei in tu­di vse po­memb­ne fir­me s po­droč­ja infor­ma­cij­ske teh­no­lo­gi­je.

2011 - le­to avto­mo­bi­la Carl Benz je pred 125 le­ti za­sno­val pr­vi avto­mo­bil na sve­tu. Slo­vi­to vo­zi­lo, ime­no­va­no Benz Pa­tent-Mo­tor­wa­gen, je na ogled v pro­met­ nem cen­tru Nemš­ke­ga mu­ze­ja v Münchnu. Kdor bi rad ra­zu­mel, ka­ko je de­lo­val pr­vi avto­mo­bil na pla­ne­tu, si lah­ko v ome­nje­nem cen­tru ogle­da ju­bi­lej­no raz­sta­vo Benz & Co. - 125 let Benz Pa­tentMo­tor­wag­na. Ta pri­po­ve­du­je zgod­bo o za­čet­kih pod­jet­ja Benz in avto­mo­bi­liz­ma.

Ste de­ni­mo ve­de­li, da so v Münchnu izved­li pr­vi vo­zniš­ki izpit za imet­ni­ke oseb­nih vo­zil?

Lju­bi­te­lji avtov se­ve­da ne bo­do za­mu­di­li pri­lož­no­sti, da bi si ogle­da­li BMW-mu­zej, ki s ce­lo­vi­to pred­sta­vit­vi­jo impre­siv­no obu­di ino­va­ci­je iz 80-let­ne zgo­do­vi­ne izde­la­ve vo­zil.

Le­to 2011 po­te­ka v zna­me­nju pra­zno­va­nja 125-let­ni­ce avto­mo­bi­la in München se te­mu pra­zno­va­nju pri­dru­žu­je s šte­vil­ni­mi te­mat­ski­mi do­god­ki. www.muenchen.de/tam Več infor­ma­cij o “Münchnu - me­stu avto­mo­bi­la“: Benz & Co. - 125 let vo­zi­la Benz Pa­tent-Mo­tor­wa­gen Po­seb­na raz­sta­va v pro­met­nem cen­tru Nemš­ke­ga mu­ze­ja od 28. 1. 2011 do pred­vi­do­ma 8. 1. 2012 www.de­uts­ches-mu­se­um.de “Ve­se­lje do ži­ve zgo­do­vi­ne“ - stal­na raz­sta­va Po­seb­na raz­sta­va BMW Art Cars/u­met­niš­ki avto­mo­bi­li www.bmw-mu­se­um.de; www.bmw-welt.com Ob­li­ko­va­nje avto­mo­bi­lov v No­vi zbir­ki v pi­na­ko­te­ki mo­der­ne www.pi­na­kot­hek.de 8. ACM-sre­ča­nje imet­ni­kov oldti­mer­jev na münchen­ski The­re­si­ en­wie­se, 1. 5. 2011 www.a­u­to­mo­bilc­lub-mu­enc­hen.de; www.fru­eh­ling­sfest.de “Luk­su­zni avti juž­ne Nem­či­je“ - tu­ri­stič­ni pro­jekt Münchna, Stutt­gar­ta in Ingol­stad­ta www.pre­mi­um­cars-of-so­ut­hern-ger­many.com “A­u­to, Mo­tor­rad und mehr“ - Brosc­hüre des To­u­ri­smu­sam­tes München (“Av­to, mo­tor­no ko­lo in še kaj“ - bro­šu­ra münchen­ske­ ga ura­da za tu­ri­zem) http://www.mu­enc­hen.de/cms/prod1/mde/_de/ru­bri­ken/Rat­ha­ us/65_raw/To­u­ri­smu­samt/pdf/brosc­hue­ren/A­u­to_­Mo­tor­rad.pdf

Vikend v Berlinu

Nemš­ki par­la­ment

Po zdru­žit­vi po­sta­ja Ber­lin pra­vo evrop­sko tu­ri­stič­no ve­le­me­sto La­ni je Ber­lin obi­ska­lo do­brih 9 mi­li­jo­nov tu­ri­stov, od te­ga 3,2 mi­li­jo­na tu­jih. Vseh pre­no­či­tev so naš­te­li več kot 20 mi­li­jo­nov.

Za pri­mer­ja­vo: v Slo­ve­ni­ji smo naš­te­li ne­kaj manj kot 3 mi­li­jo­ne tu­ri­stov, od te­ga 1,8 mi­li­jo­na tu­jih, in 8,7 mi­li­jo­na pre­no­či­tev.

Res jih ve­li­ko pri­ha­ja po­slov­no, a ved­no več tu­di na ogle­de in na­ku­po­va­nje. Ber­li­nu bi na­mreč lah­ko re­kli tu­di me­sto mu­ze­jev.

Več kot 150 jih je, vsaj oko­li 40 pa jih je več­jih, vred­nih ogle­da.

To­da kaj izbra­ti, kam se po­da­ti po ta­ko ve­li­kem in raz­po­teg­nje­nem me­stu?

“Vse­ka­kor je za ti­ste, ki so pr­vič v tu­kaj, naj­bo­lje, da se naj­prej z avto­bu­som po­pe­lje­jo na ogled me­sta. Ve­de­ti mo­ra­te na­mreč, da je Ber­lin ze­lo ve­lik in si ga ne bo­ste mo­gli ogle­da­ti peš,“ pra­vi dr. Mar­tin von Ostrow­ski, umet­nost­ni zgo­do­vi­ nar in obča­sni vo­dič po me­stu.

“Me­sto se raz­pro­sti­ra na povr­ši­ni oko­li 40 km v ši­ri­no in 50 km v dol­ži­no. Sa­mo cen­ter je 10 krat 15 km ve­lik oval. Avto­bu­si vo­zi­jo ta­ko, da 10

www.germany.travel

lah­ko na ka­te­ri ko­li po­sta­ji izsto­pi­te, si po­drob­ ne­je ogle­da­te, kar vas za­ni­ma, po­nov­no vsto­ pi­te na na­sled­nje­ga in ta­ko sko­zi vse me­sto.

Vož­nja tra­ja dve do tri ure. Od apri­la do po­zne je­se­ni pa jo lah­ko po­ve­že­te še z vož­njo z lad­jo po re­ki Spree in ta­ko do­bi­te do­ber pre­gled nad me­stom.“ Kaj pa bi vi izbra­li za ti­ste, ki pri­de­jo v me­sto le za kraj­ši čas, na pri­mer za ko­nec ted­na?

“Vse­ka­kor bi izbral ogled Bran­den­burš­kih vrat in zgrad­be par­la­men­ta. To sta dva kra­ja, do

Dr. Mar­tin von Ostrow­ski

ka­te­rih ima­mo Ber­lin­ča­ni ze­lo čust­ven odnos.

Bran­den­burš­ka vra­ta so sim­bol za zad­njih 200 let nemš­ke zgo­do­vi­ne. Če­prav se je nji­hov po­ men sko­zi čas spre­mi­njal, so da­nes za mno­ge sim­bol svo­bo­de in slož­no­sti me­sta. Par­la­ment pa je ne­kak­šen sim­bol po­nov­no pri­dob­lje­ne de­mo­kra­ci­je po na­ciz­mu in po­voj­ni de­lit­vi Nem­či­je. Prav ta­ko bi pri­po­ro­čal obisk mu­ze­ja Per­ga­mon ali pa No­ve­ga mu­ze­ja (Ne­u­es Mu­se­ um), kjer je naj­več­ja arhe­o­loš­ka zbir­ka iz Egip­ta v Evro­pi. Po­tem pa ma­lo po­čit­ka v kakš­ni piv­ni­ci ob re­ki Spree.

Več infor­ma­cij: www.vi­sit­ber­lin.de

Ve­lo­tak­si

Ved­no bolj pri­ljub­lje­ni so izle­ti po me­stu s ko­le­som in vo­di­čem.

Ber­lin po­nu­ja tu­di šte­vil­ne mož­no­sti za­ba­ve. Ve­ li­ko je klu­bov z do­bro glas­bo, po­le­ti so pri­ljub­lje­ ni predv­sem lo­ka­li ob re­ki Spree. Me­sto res ži­vi tu­di po­no­či. Mor­da bo to za­ni­ma­lo predv­sem mla­de. Pri­po­ro­čal bi jim, da si izbe­re­jo ce­nej­ši ho­tel, kjer so ce­ne od 30 do 50 evrov za so­bo.

Opre­ma je si­cer skrom­na, ampak ve­či­no ča­sa itak ni­so v so­bi.

Za dru­ži­ne je go­to­vo za­ni­miv tu­di ogled ži­val­ske­ ga vr­ta pa vož­nja z lad­jo po re­ki.“ Ka­mor­ko­li v Ber­li­nu greš, pov­sod so tr­go­vi­ne “Ber­lin je tu­di do­bro me­sto za na­ku­po­va­nje.

Pri nas lah­ko naj­de­te vse. Od za­res luk­su­znih tr­go­vin pa do mo­de za mla­de ali tr­go­vi­ne za bolj ne­na­vad­ne že­lje in oku­se. Me­sto je v vseh po­gle­

dih ze­lo li­be­ral­no, to se po­zna tu­di po izbi­ri v tr­ go­vi­nah. Odpr­to je za no­ve ide­je, po­iz­ku­se, za­to pri­ha­ja ve­li­ko mla­dih obli­ko­val­cev, ki se sku­ša­jo uve­lja­vi­ti na raz­lič­nih po­droč­jih.“ Kakš­ne pa so mož­no­sti tu­ri­stič­nih pre­vo­zov po me­stu?

“Za po­te­pa­nje po me­stu je naj­bo­lje izbra­ti jav­ni pre­voz. Z njim lah­ko pri­de­te ka­mor­ko­li. Lah­ko pa na­ja­me­te tu­di ta­ko ime­no­va­ni ve­lo­tak­si. To je ber­lin­ska raz­li­či­ca ko­le­sa rik­še, ki je za dve ose­bi in mor­da še kakš­ne­ga manj­še­ga otro­ka.

Ta­ko vas bo­do po ogle­du me­sta manj bo­le­le no­ge. Naj­de­te jih predv­sem v cen­tru sta­re­ga me­sta. Ze­lo pri­ljub­lje­no pre­vo­zno sred­stvo za ogled Ber­li­na je ko­lo. Lah­ko si ga spo­so­di­te in me­sto ra­zi­sku­je­te sa­mi ali pa se pri­dru­ži­te orga­ ni­zi­ra­nim sku­pi­nam pod vod­stvom vo­di­čev. Ena

izmed po­staj na vo­de­nih ko­le­sar­skih ogle­dih je tu­di De­utc­hes Curr­ywur­st Mu­se­um ozi­ro­ma mu­zej, pos­ve­čen ber­lin­ski ku­li­na­rič­ni zna­me­ni­ to­sti – pe­če­ni­ci s curr­y oma­ko. Ta pri­ljub­lje­na hra­na, v Ber­li­nu let­no pro­da­jo oko­li 70 mi­li­jo­nov por­cij, je zaš­čit­ni znak me­sta in kot takš­na si za­slu­ži tu­di svoj mu­zej.

Ka­kor­ko­li se bo­ste po­da­li po me­stu, pa vsem pri­po­ro­čam, da ku­pi­jo ber­lin­sko Wel­co­me Card.

To je dvo-, tri- ali pet­dnev­na vo­zov­ni­ca za vse obli­ke jav­ne­ga pre­vo­za, ki hkra­ti za­go­tav­lja po­ pu­ste pri na­je­mu ko­les, vož­njo z lad­jo po re­ki, vstop­ni­cah v mu­ze­je in na raz­sta­ve, v gle­da­liš­ ča, ne­ka­te­re klu­be in po­dob­no. Po­pu­sti so od 25- do 50-od­stot­ni, po­drob­nej­še infor­ma­ci­je pa lah­ko naj­de­te na splet­ni stra­ni www.vi­sit­Ber­lin. de.

Oglasno sporočilo

Ber­lin Wel­co­meCar­d 2011 -

po­seb­na tu­ri­stič­na vo­zov­ni­ca za šir­še območ­je Ber­li­na Ber­lin Wel­co­me­Card 2011 imet­ni­kom hkra­ti za­go­tav­lja do 50-od­ stot­ni po­pust za oko­li 160 sto­ri­tev, od avto­bu­snih krož­nih vo­ženj po me­stu do ogle­da šte­vil­nih zna­me­ni­to­sti, kot so ber­lin­ski te­le­vi­zij­ski stolp, ži­val­ski vrt in ra­zna gle­da­liš­ča, na pri­mer Frie­drich­stadt­pa­last in Ko­mič­na ope­ra, ter obisk vr­ste zna­nih klu­bov, z le­toš­njim le­tom pa tu­di šte­vil­nih pri­re­di­tev, de­ni­mo Mu­sik­fe­sta Ber­lin.

Lju­bi­te­ljem kul­tu­re je le­tos spet na vo­ljo Ber­lin Wel­co­me­Card Mu­se­u­min­sel, ki jim po­leg ne­o­me­je­ne upo­ra­be jav­nih pre­vo­znih sred­stev po nemš­ki pre­stol­ni­ci in ome­nje­nih po­pu­stov omo­go­ča tu­di brezp­la­čen vstop v mu­ze­je na ber­lin­skem Mu­zej­skem oto­ku.

Ne gle­de na to, ali se bo­ste odlo­či­li za kla­si­čen ogled me­sta z avto­bu­som ali do­živ­ljaj­sko tur­ne­jo s ko­le­som, za vož­njo z lad­ji­co, na ka­te­ri se bo­ste lah­ko izpo­stav­lja­li top­lim sonč­nim žar­kom ali si zve­čer v te­mi pri­voš­či­li ve­čer­jo, ogled su­per kon­cer­tov po­le­ti ali ro­ man­tič­ne bo­žič­ne tr­žni­ce po­zi­mi - Ber­lin Wel­co­me­Card 2011 vam omo­go­ča po­pol­no do­ži­vet­je nemš­ke pre­stol­ni­ce.

Z Ber­lin Wel­co­me­Card 2011 lah­ko obi­sko­val­ci pre­pro­sto in po­ce­ni ra­zi­sku­je­jo nemš­ko pre­stol­ni­co. Vo­zov­ni­ca, ki ve­lja na vseh sred­ stvih jav­ne­ga pri­mest­ne­ga pre­vo­za, je na vo­ljo za 48 ali 72 ur ali za pet dni za Ber­lin (ta­rif­no območ­je AB) ali za Ber­lin, Pots­dam in oko­li­co (ta­rif­no območ­je ABC).

V tu­ri­stič­nem vod­ni­ku v angleš­kem in nemš­kem je­zi­ku, ki ga do­bi­te sku­paj z Ber­lin Wel­co­me­Card 2011, bo­ste po­leg načr­tov me­sta in “in­saj­der­skih“ infor­ma­cij naš­li tu­di pred­lo­ge za te­mat­ske ogle­de z nas­ve­ti, ka­ko lah­ko ob tem še do­dat­no pri­hra­ni­te. Ta­ko dru­ži­ne kot uži­va­či in eko­loš­ko oza­veš­če­ni obi­sko­val­ci bo­do v njem naš­li šte­vil­ne na­mi­ge, ka­ko lah­ko po svo­je spo­zna­jo Ber­lin. Mla­dim je ob Ber­lin Wel­co­me­Card 2011 do­dat­no na vo­ljo še Yo­ung Ber­lin Map. Na tem načr­tu me­sta so vri­sa­ni tu­di naj­bolj zna­ni klu­bi, ba­ri in tr­go­ vi­ne v pri­ljub­lje­nih okrož­jih me­sta.

Do­dat­ne infor­ma­ci­je o po­nud­bi in po­pu­stih v okvi­ru Ber­lin Wel­co­ me­Card so na vo­ljo na splet­ni stra­ni www.ber­lin-wel­co­me­card.de.

Tu­kaj si lah­ko obi­sko­val­ci re­zer­vi­ra­jo Ber­lin Wel­co­me­Card za svoj na­sled­nji obisk v Ber­li­nu.

11

Saš­ka Švi­ca

Več infor­ma­cij:

www.saechsischeschweiz.de

Kam­ni­ti most do raz­gled­ne toč­ke na ska­li Ba­stei

Skri­ta prav­ljič­na de­že­la in raj za ple­zal­ce Vča­sih se ti v spo­mi­nu pri­ka­že­jo po­do­be iz otrošt­va in nedavno se mi je zgo­di­lo prav to.

Spom­nil sem se fas­ci­nant­nih po­dob tem­nih kam­ni­tih stol­pov, kjer so ple­zal­ci tek­mo­va­li v ska­ka­nju z ene­ga na dru­ge­ga. Sli­ke sem pred mno­gi­mi le­ti vi­del v knji­gi, ki mi jo je, do­pol­nje­no z zgod­ba­mi, ka­za­la uči­te­lji­ca nemš­či­ne.

Ona je pri­ha­ja­la iz ta­krat­ne Vzhod­ne Nem­či­je in ta­ko sem kma­lu ra­zre­šil di­le­mo: ska­le na sli­ki so v po­kra­ji­ni s prav ta­ko skriv­nost­nim ime­nom – Saš­ka Švi­ca.

12

www.germany.travel

Po­kra­ji­na Saš­ka Švi­ca (Sächsisc­he Schwe­iz) le­ži ju­govz­hod­no od Dres­dna, med re­ko La­bo in češ­ko me­jo. Obse­ga oko­li 400 kva­drat­nih ki­lo­me­trov, v nje­nem osr­čju pa je do­brih 90 kva­drat­nih ki­lo­me­trov ve­lik na­rav­ni park, ki se na­da­lju­je na Češ­ko. Po­kra­ji­no za­zna­mu­je­jo re­ka La­ba, po ka­te­ri se je mo­go­če po­pe­lja­ti tu­di s par­ni­ki, in mo­goč­ne ska­le iz peš­če­nja­ka. Pred mi­ li­jo­ni let je bi­la po­kra­ji­na za­li­ta z mor­jem, ki se je umak­ni­lo in pu­sti­lo used­li­ne - peš­če­ne ska­le, ki so se na­to s po­moč­jo dež­ja in ve­tra obli­ko­va­le v naj­bolj ne­ver­jet­ne ko­pi­ce, nav­pič­ne ska­le ter ste­bre in igle. Prav te tem­ne ska­le ne­na­vad­nih oblik na­re­di­jo to po­kra­ji­no ta­ko ne­ver­jet­no, saj je ne­kaj po­pol­no­ma dru­gač­ne­ga od go­ro­vij, ki smo jih va­je­ni.

No, re­sni­ci na lju­bo, tr­di­tev iz na­slo­va, da je Saš­ka Švi­ca skri­ta de­že­la, ne dr­ži naj­bolj. Po­kra­ ji­na pri­vab­lja kar ne­kaj tu­ri­stov, oko­li 3 mi­li­jo­ne let­no jih men­da obiš­če na­ci­o­nal­ni park, a ni ta­ko razv­pi­ta kot mar­si­ka­te­ri dru­g evrop­ski kraj, predv­sem pa je de­že­la sko­raj ne­zna­na ve­či­ni Slo­ven­cev. Del te­ga gre pri­pi­sa­ti dej­stvu, da je bi­la v nek­da­nji Vzhod­ni Nem­či­ji, ki ni bi­la naj­ bolj pri­ljub­lje­na tu­ri­stič­na de­sti­na­ci­ja. Še bolj pa dej­stvu, da tu­kaj va­ro­va­nje na­ra­ve jem­lje­jo re­sno in ni­so pod­le­gli ide­jam ma­sov­ne­ga tu­riz­ ma. V re­sni­ci ve­či­na tu­ri­stov obiš­če dve naj­bolj

izpo­stav­lje­ni tu­ri­stič­ni atrak­ci­ji, med­tem ko se jih v sam park po­da le ma­lo.

Pr­va takš­na toč­ka in naj­po­go­stej­ša sli­ka na raz­gled­ni­cah je ska­la Ba­stei, do ka­te­re vo­di prav ta­ko zna­me­nit kam­ni­ti most. Z vr­ha ska­le se odpi­ra ču­do­vit raz­gled na re­ko La­bo, ki se vi­je sko­zi do­li­no. Naj­bolj za­ni­mi­vo je to, da je bil most zgra­jen prav za­ra­di tu­ri­stov, ki so to po­kra­ ji­no odkri­li že pred do­bri­mi dve­sto le­ti. Bi­lo jih je ce­lo to­li­ko, da so se ba­li, da pr­vot­ni le­se­ni most ne bo zdr­žal na­va­la, za­to so le­ta 1850 na nje­go­ vem me­stu zgra­di­li se­da­nji kam­ni­ti most.

Dru­ga tu­ri­stič­na toč­ka je König­ste­in, naj­več­ja gor­ska tr­dnja­va v Evro­pi. Zgra­je­na je na ploš­ča­ tem vr­hu ska­le, 240 me­trov nad re­ko La­bo, pr­vi za­pi­si pa tr­dnja­vo ome­nja­jo že le­ta 1233. Ker so sko­raj vse ska­le na vr­hu ploš­ča­te, je bi­lo ne­koč tu več kot 50 gra­dov in tr­dnjav, a do da­nes sta osta­li le še dve. König­ste­in je ved­no bil ze­lo po­memb­na tr­dnja­va, za­to je nje­go­va zgo­do­vi­na te­mu pri­mer­no bo­ga­ta. Med naj­več­je za­ni­mi­ vo­sti spa­da dru­gi naj­glob­lji vod­njak v Evro­pi, glo­bok je 152,5 me­tra in je bil zgra­jen le­ta 1563.

Tr­dnja­va je še da­nes ži­va­hen pro­stor, kjer se vse le­to odvi­ja­jo naj­raz­lič­nej­še pri­re­dit­ve.

Raj za lju­bi­te­lje na­ra­ve, tu­di če so na vo­zič­ku

Ko se iz tu­ri­stič­ne­ga vr­ve­ža umak­ne­mo v no­tra­

njost na­ci­o­nal­ne­ga par­ka, se pred na­mi odpre raj za lju­bi­te­lje na­ra­ve in aktiv­no­sti. Park nu­di ne­skonč­no mož­no­sti za po­ho­de in pla­ni­nar­je­ nje, saj je mož­no ra­zi­sko­va­ti kar 1200 ki­lo­me­trov ozna­če­nih po­ti. Od apri­la do okto­bra v par­ku nu­di­jo tu­di vo­de­ne po­ho­de. Ze­lo poh­val­no je, da so v par­ku v svoj pro­gram vklju­či­li tu­di na­rav­ne po­ti, ki jih je mo­go­če pre­vo­zi­ti z inva­lid­skim vo­zič­kom.

Tu­di za ko­le­sar­je je pos­kr­blje­no z laž­ji­mi pot­mi ob re­ki La­bi, gor­skim ko­le­sar­jem pa je na vo­ljo oko­li 400 ki­lo­me­trov ozna­če­nih po­ti. Po La­bi se je mo­go­če po­pe­lja­ti s ka­nu­ji in ka­ja­ki, ki jih izpo­ so­ja­jo na šte­vil­nih me­stih ob re­ki.

Ple­za­nje s šte­vil­ni­mi po­seb­nost­mi

Naj­bolj bo­do na svoj ra­čun priš­li ple­zal­ci, saj je v par­ku več kot 1100 stol­pov z vse­ga sku­paj pre­ko 17.000 smer­mi, ki so dol­ge od 10 do 300 me­trov.

Ple­za­nje v teh peš­če­nja­kih ure­ja kar ne­kaj pra­vil, ki so se obli­ko­va­la v za­čet­ku 20. sto­let­ja in jih po­zna­mo kot saš­ka pra­vi­la.

O­snov­no vo­di­lo je, da je za ple­za­nje pre­po­ve­ da­na upo­ra­ba vseh teh­nič­nih pri­po­moč­kov, zah­te­va se pro­sto ple­za­nje. Mno­gi da­nes izvor pro­ste­ga ple­za­nja po­ve­zu­je­jo prav s saš­ki­mi pra­ vi­li, ki so jih ple­zal­ci pre­ne­sli tu­di v dru­ge kra­je.

Pre­po­ve­da­na je tu­di upo­ra­ba mag­ne­zi­ja in vseh

Kul­tur­na pre­stol­ni­ca

Z raz­gled­nih točk se odpi­ra ču­do­vit po­gled na po­kra­ji­no z re­ko La­bo.

Frank­furt ob Maj­ni Skyline Frankfurt

Museumsuferfest Frankfurt

V ne­ka­te­rih frank­furt­skih mu­ze­jih so na ogled či­sto dru­ge stva­ri, ne pa stva­rit­ve sta­rih sli­kar­skih ali ki­par­skih moj­strov ali mo­der­ne insta­la­ci­je. V Dia­log­mu­se­u­mu de­ni­mo sploh ni­maš kaj vi­de­ti: raz­ sta­va Dia­log v te­mi vo­di lju­di, ki vi­di­jo, z be­lo pa­li­co za sle­pe in vod­ ni­kom sko­zi re­pro­duk­ci­jo Frank­fur­ta po pov­sem tem­nem pro­sto­ru.

Vr­hun­ski do­god­ki le­ta 2011: Noč mu­ze­jev, 7. 5. - (sre­diš­če me­sta), www.nach­t-der-mu­se­en.de FI­FA, žen­sko SP 2011, 26. 6.-17. 7. - (Com­merz­bank-A­re­na in sre­ diš­če me­sta), www.fi­fa.com, www.frank­furt-to­u­ri­smus.de

Slav­je na mu­zej­skem na­brež­ju/Mu­se­um­su­fer­fest, 26. 8. - 28. 8.

- (Mu­zej­sko na­brež­je - Scha­u­ma­in­kai, Unter­ma­in­kai) Kul­tur­ni fe­sti­val s stoj­ni­ca­mi umet­ni­kov in ku­li­na­rič­ni vr­hun­ci iz vse­ ga sve­ta. www.mu­se­um­su­fer­fest-frank­furt.de Frank­furt­ski bo­žič­ni se­jem, od 23. 11. do 22. 12. - (Römer in Pav­lov trg/Pa­ul­splatz). Gre za tra­di­ci­o­nal­ni in ene­ga naj­bolj pri­ljub­lje­nih bo­žič­nih sej­mov v Nem­či­ji, z oko­li 200 stoj­ni­ca­mi in enkrat­nim pra­znič­nim raz­po­lo­že­njem - pri­di­te in do­vo­li­te, da vas oča­ra!

Oglasno sporočilo

Fran­ku­furt ob Maj­ni, nemš­ka fi­nanč­na pre­stol­ni­ca, je znan tu­di po 60 mu­ze­jih in ga­le­ri­jah ter oko­li 40. gle­da­liš­čih. Na frank­furt­skem mu­zej­skem na­brež­ju sta med dru­gim Schirn Kun­sthal­le, Mu­zej mo­der­ne umet­no­sti, ki le­tos sla­vi 20-let­ni­co obsto­ja, in sve­tov­no zna­ni Städel Mu­se­um. Je­se­ni bo­do na no­vo odpr­li dvoj­ček Städel Mu­se­um in Ne­u­er Städel z raz­sta­vo Max Beck­mann in Ame­ri­ka (od­pr­ta bo od okto­bra 2011 do ja­nu­ar­ja 2012).

In­for­ma­ci­je: To­u­ri­smus+Con­gress GmbH Frank­furt am Ma­in Ka­i­ser­stras­se 56, D-60329 Frank­furt am Ma­in Tel.: 0049 (0) 69 21 23 88 00 Fax: 0049 (0) 69 21 23 78 80 in­fo­@in­fof­rank­furt.de www.frank­furt-to­u­ri­smus.de 13

Po­le­ti po re­ki vo­zi­jo par­ni­ki, tu­di iz Dres­dna se je z nji­mi mo­go­če pri­pe­lja­ti do na­ci­o­nal­ne­ga par­ka.

ko­vin­skih pri­po­moč­kov za va­ro­va­nje. Za va­ro­va­ nje se naj­po­go­ste­je upo­rab­lja­jo za­ti­či iz vr­vi; vo­zel za­tak­ne­mo v raz­po­ko, ta­ko kot bi dru­ga­če me­tu­lja. Pra­vi­la se­ve­da ima­jo svoj smi­sel, saj je peš­če­na ska­la občut­lji­va in bi jo s ko­vin­ski­mi pred­me­ti pre­več poš­ko­do­va­li. V sme­reh bo­ste naš­li ali na­meš­ča­li raz­lič­ne vr­ste va­ro­va­nja, vse­ ka­kor pa se pri­pra­vi­te, da ni­vo va­ro­va­nja ni enak kot v na­ših s sve­drov­ci oprem­lje­nih ple­za­liš­čih.

Ple­za­nje je, ra­zen ne­kaj izjem, do­vo­lje­no sa­mo v sa­mo­sto­je­čih ste­brih. Vse­ka­kor se je pred ple­ za­njem do­bro infor­mi­ra­ti o lo­kal­nih pra­vi­lih, saj ne vse­bu­je­jo sa­mo pre­po­ve­di, ampak tu­di ne­kaj po­seb­no­sti. Ena izmed njih se ime­nu­je “grad­biš­ če“ (Ba­u­stel­le). To pra­vi­lo do­vo­lju­je, da se te­žav­

no me­sto lah­ko prep­le­za ta­ko, da več ple­zal­cev sto­pi drug na dru­ge­ga in ustva­ri le­stev. Če se vsi ple­zal­ci dr­ži­jo sa­mo za ska­lo, smer šte­je kot pro­ sto ­prep­le­za­na. Po­seb­nost so sme­ri, ki po­te­ka­jo po enem ste­bru, na­to pa je po­treb­no z nje­ga sko­či­ti na so­sed­nje­ga. Ta ne­var­na dis­cip­li­na ima ce­lo svo­jo lest­vi­co za oce­nje­va­nje te­žav­no­sti sko­ka. V par­ku je mo­go­če tu­di kam­pi­ra­ti ali po­ ne­kod pre­no­či­ti pod pre­vi­si, ven­dar je naj­bolj­še o tem pov­pra­ša­ti do­ma­či­ne. Do­bro me­sto za infor­ma­ci­je je tr­go­vi­na Berg­sport Arnol v Bad Schan­dau, ka­te­re last­nik je lo­kal­na ple­zal­na le­gen­da Bern­d Arnold.

Od kod izvi­ra ime Saš­ka Švi­ca?

Za ko­nec se pos­ve­ti­mo še ene­mu naj­po­go­stej­

Pr­vi por­ce­lan v Evro­pi V bli­ži­ni Dres­dna je tu­di me­sto Me­is­sen, ki je sve­tov­no zna­no po zna­me­ni­tem me­is­sen­skem por­ce­la­nu. La­ni je me­is­sen­ska ma­nu­fak­ tu­ra pra­zno­va­la 300 let obsto­ja ozi­ro­ma 300 let, odkar je Jo­hann Frie­drich Böttger Evro­pi po­nu­dil por­ce­lan, ki je kma­lu po­stal pre­stiž­ni sim­bol vseh kra­ljev­skih hiš. Si­cer je for­mu­lo za izde­la­vo be­le­ga me­is­sen­ske­ga por­ce­la­na le­ta 1708 iz ki­taj­skih me­tod raz­vil in izpo­pol­nil ma­te­ma­tik in znan­stve­nik Ehrenf­ri­ed Walt­her von Tschirn­ha­us, a je kma­lu umrl. Böttger je na­da­lje­val nje­go­vo de­lo, dol­go pa so tu­di izum for­mu­le pri­pi­so­va­li nje­mu. Ver­jet­no naj­bolj zna­ni izdel­ki te ma­nu­fak­tu­re so po­so­da s če­bul­nim vzor­cem in pi­sa­ne fi­gu­ri­ce, ki na draž­bah do­se­ga­jo vr­to­gla­ve vred­no­sti. Ta­ko je na pri­mer ki­pec Har­le­ki­na iz le­ta 1740 pri Sot­herb­yju do­se­gel ce­no 571.000 ame­riš­kih do­lar­jev, ne­ka­te­ri oko­li 100 let sta­ri kip­ci pa do­se­ ga­jo na draž­bah ce­ne pre­ko 10.000 evrov.

Me­is­sen­ski por­ce­lan za­ra­di svo­je ka­ko­vo­sti, obi­li­ce roč­ne­ga de­la in ugle­da za­se­da svo­jevr­stno me­sto. V zad­njem ča­su se obli­ko­val­ci spo­gle­du­je­jo z mo­der­nej­ši­mi obli­ka­mi in raz­vi­ja­jo no­ve li­ni­je, a naj­ bolj pre­po­znav­ni bo­do osta­li prav izdel­ki, ki se ni­so spre­me­ni­li že sto­let­ja. Zgo­do­vi­no, na­čin izde­la­ve, za­ni­mi­ve zgod­be o tem por­ce­ la­nu in na ti­so­če izdel­kov, ki so na­sta­li sko­zi zgo­do­vi­no, pa naj­laž­je do­ži­vi­te v mu­ze­ju ma­nu­fak­tu­re, ki je odprt že od le­ta 1916.

14

www.germany.travel

ših vpra­šanj, na ka­te­re­ga ni­ti v ži­vo ni­ti po inter­ne­tu ni lah­ko do­bi­ti pra­ve­ga odgo­vo­ra. To se se­ve­da gla­si, ka­ko do­bi po­kra­ji­na na nemš­kočeš­ki me­ji ima Švi­ca. No, po­kra­ji­na je že od nek­ daj pri­vab­lja­la sli­kar­je, ki so po­sku­ša­li na plat­no pre­ne­sti nje­no le­po­to. Tu sta ne­ka­te­re svo­je naj­več­je moj­stro­vi­ne ustva­ri­la ve­li­ka nemš­ka sli­ kar­ja Lud­wig Rich­ter in Ca­spar Da­vid Frie­drich.

V 18. sto­let­ju sta sem za­ha­ja­la švi­car­ska sli­kar­ja Anton Graff in Adri­an Zing­g, ki sta pre­da­va­la na dres­den­ski umet­niš­ki aka­de­mi­ji. Bi­la sta nav­du­ še­na nad po­kra­ji­no, ki ju je spo­mi­nja­la na nju­no do­mo­vi­no, pri­ja­te­ljem sta jo opi­so­va­la kot Saš­ko Švi­co. Ime je zve­ne­lo do­bro in se je hi­tro pri­je­lo med ljud­mi, ki so že v ti­stih ča­sih v njem vi­de­li sred­stvo za pro­mo­ci­jo.

NEMŠKA PRAVLJIČNA CESTA Več infor­ma­cij:

www. de­uts­chema­erc­hen­stras­se.com

Ko prav­lji­ce oži­vi­jo

Grad Löwen­burg (Lev­ji grad) so­di med naj­lep­še gra­do­ve.

Med več kot 150 nemš­ki­mi te­mat­ski­mi pot­mi naj­de­mo Nemš­ko prav­ljič­no ce­sto, ki nas pe­lje po sle­deh prav­ljic, pri­po­vedk in le­gend bra­tov Grimm. Odpe­lje nas v de­že­lo, kjer za sed­mi­mi go­ra­mi pri sed­mih palč­kih ži­vi po­gum­na prin­ce­sa.

Od me­sta Ha­nau do Brem­na se vi­je 600 ki­lo­me­ trov dol­ga Nemš­ka prav­ljič­na ce­sta, ki nas vo­di sko­zi sli­ko­vi­te kra­je, po­goz­de­no gri­ča­sto po­kra­ji­ no in pri­ja­zne reč­ne do­li­ne z gra­do­vi in dvor­ci.

Na po­ti bo­ste do­ži­ve­li ča­rob­ne tre­nut­ke, za­to se pu­sti­te za­pe­lja­ti ljub­ke­mu pet­ju osam­lje­ne prin­ce­se in v me­se­či­ni sle­di­te svet­lim prod­ni­ kom v glo­bo­ki in skriv­nost­ni prav­ljič­ni gozd.

Do­ži­vi­te eno naj­sta­rej­ših nemš­kih po­čit­niš­kih po­ti kot v prav­lji­ci, z že­le­znim ko­njič­kom ali na vo­zu.

Bi­lo je ne­koč pred dav­ni­mi ča­si

Prav­ljič­na ce­sta vas pe­lje na po­po­to­va­nje sko­zi 19. sto­let­je, kot sta ga vi­de­la bra­ta Grimm, ki so­di­ta k naj­po­memb­nej­šim du­hov­nim oseb­no­ stim evrop­ske­ga kul­tur­ne­ga pro­sto­ra. Pot se prič­ne v me­stu Ha­nau in pe­lje pre­ko ra­ja za mla­ de, me­sta Ste­i­nau, do me­sta Kas­sel. V kra­ju Bad Oeyn­ha­u­sen vas ča­ka Mu­zej prav­ljic, v me­stu Pol­le pa bo­ste na odpr­tem odru v graj­skih ru­še­ vi­nah gle­da­li upri­zo­ri­tev prav­lji­ce o Pe­pel­ki. Mo­ to­vil­kin (Zla­to­la­skin) stolp lah­ko obiš­če­te v kra­ju Tren­del­burg in jo po­sku­ša­te pre­go­vo­ri­ti, da vam spu­sti la­se, na po­ti pa se pa­zi­te fa­lo­tov Pic­ko­ta in Pac­ko­ta, ki sta do­ma v kra­ju Eberg­ötzen.

O­tro­ci bo­do uži­va­li v upri­zo­rit­vah zna­me­ni­tih prav­ljic.

V Mar­bur­gu so na­sta­le pr­ve zgod­be, ki jih pred­ stav­lja zbir­ka mu­ze­ja v Kas­slu. Na kon­cu Kas­sla sto­ji grad Löwen­burg (Lev­ji grad), ki ga je zgra­dil Wil­helm IX. med le­ti 1793 in 1801. Grad so­di med naj­lep­še gra­do­ve, po­se­ben pa je tu­di za­to, ker

je na­me­no­ma zgra­jen v sred­nje­veš­kem sti­lu z umet­ni­mi ru­še­vi­na­mi. Na po­ti bo­ste lah­ko odkri­ li sle­di zna­me­ni­tih bra­tov Grimm in prav­ljič­nih ju­na­kov, ki vam bo­do pri­po­ve­do­va­li in pri­ča­ra­li zgod­be ter vas oča­ra­li.

15

Tematski parki Več infor­ma­cij:

www.ger­many-to­u­rism.de/ENG/ theme_parks E­u­ro­pa park www.e­u­ro­pa­park.de Le­go­land Nem­či­ja www.le­go­land­.de O­zea­ne­um Stral­sund www.o­zea­ne­um.de Mor­ski cen­ter Feh­marn www.me­e­res­zen­trum-feh­marn.de Cen­tri Sea Li­fe www.sea­li­fe.de Mu­zej na pro­stem Vogt­sba­u­ern­hof www.vogt­sba­u­ern­hof.org Znan­stve­ni cen­ter Pha­e­no www.pha­e­no.de Nemš­ki mu­zej www.de­uts­ches-mu­se­um.de

Sve­to­vi zna­nja in za­ba­ve Ka­ko­vost­no pre­živ­lja­nje ča­sa z otro­ki je v teh stre­snih ča­sih ved­no tež­je, a nuj­no po­treb­no.

Otro­ci se mo­ra­jo dru­ži­ti s star­ši, star­ši pa tu­di po­tre­bu­je­jo izklop iz vsak­da­nji­ka. Ka­ko to bo­lje do­se­či kot z obi­skom za­ba­višč­ ne­ga par­ka, kjer se bo­do otro­ci dru­ži­li s prav­ljič­ni­mi ju­na­ki, star­ši pa bo­do lah­ko po­ka­za­li svo­jo igri­vo plat, ki jo v živ­lje­nju po­go­sto skri­va­jo?

Nem­či­ja pre­mo­re šte­vil­ne za­ba­višč­ne, učne par­ke ter ži­val­ske vr­to­ve in akva­ri­je, kjer se lah­ko dru­ži­ne za­ba­va­jo ali ra­zi­sku­je­jo na­ra­vo in zna­nost. Sa­mo na stra­ni nemš­ke tu­ri­stič­ne zbor­ni­ce naj­de­mo po­ve­za­vo na 20 za­ba­višč­nih in učnih par­kov, 15 vod­nih par­kov (ko­pa­lišč), 9 ži­val­skih vr­tov in kar ne­kaj mor­skih cen­trov.

To­da to so le naj­več­ji, saj je po­nud­ba ra­zno­li­ka in pre­več obsež­na, da bi jo lah­ko opi­sa­li v enem član­ku, za­to jih ome­ni­mo le ne­kaj.

Naj­več­ji nemš­ki za­ba­višč­ni park je Eu­ro­pa park v me­stu Rust med Fre­i­bur­gom in Stras­bo­ur­ gom bli­zu fran­co­ske me­je. La­ni je park obi­ska­lo več kot 4 mi­li­jo­ne obi­sko­val­cev, v par­ku ima­jo ho­te­le s skup­no 3500 le­žiš­či in kamp, ki sprej­me do 1200 oseb. Na vr­hun­cu se­zo­ne v par­ku de­la oko­li 3100 lju­di, ki skr­bi­jo za do­bro po­čut­je obi­ sko­val­cev. V par­ku je oko­li 120 atrak­cij zno­traj tri­naj­stih sklo­pov, od ka­te­rih vsak pred­stav­lja po eno evrop­sko dr­ža­vo z nje­ni­mi zna­me­ni­tost­mi.

Le­toš­nji no­vo­sti sta Prav­ljič­ni park in Da Vin­ci­jev let (od­pre se ju­ni­ja), kjer bo­do obi­sko­val­ci pre­ko ita­li­jan­skih zna­me­ni­to­sti po­le­te­li v le­tal­nih na­ pra­vah Le­o­nar­da da Vin­ci­ja.

Po­seb­ne­ga opi­sa naj­brž ne po­tre­bu­je Le­go­land, kjer je (sko­raj) vse se­stav­lje­no iz več kot 50 mi­li­jo­nov le­go kock. Ta za­ba­višč­ni park le­ži v ba­var­skem Günzbur­gu (pri Ulmu), v njem pa naj­de­mo mi­ni to­var­no, kjer lah­ko sprem­lja­mo pro­ces na­sta­ja­nja le­go kock, le­go aka­de­mi­jo,

16

www.germany.travel

Spo­zna­va­nje zna­no­sti je lah­ko tu­di za­bav­no.

rep­li­ko me­sta Ber­li­na iz le­go kock, naj­raz­lič­nej­še vr­ti­lja­ke in vlak­ce smr­ti, pi­rat­sko lad­jo, džun­glo, ve­lik akva­rij, kjer se po ste­kle­nem tu­ne­lu spre­ ha­ja­mo pod ri­ba­mi in po­top­lje­ni­mi pred­me­ti iz le­go kock, ter naj­raz­lič­nej­še pred­sta­ve v ži­vo.

V par­ku so se­ve­da tu­di re­sta­vra­ci­je, v bli­ži­ni pa obi­sko­val­cem po­nu­ja­jo pre­no­čiš­ča.

Spo­znaj­te mor­ski svet ali skriv­no­sti zna­no­sti

Mar­sik­do bi si rad pob­liž­je ogle­dal mor­ske ži­va­li in za to je kar ne­kaj mož­no­sti v cen­trih, kjer so ži­va­li v ogrom­nih akva­ri­jih, sko­zi ka­te­re vo­di­jo pod­vod­ni tu­ne­li. Na se­ve­ru v Stral­sun­du je

Vod­ne atrak­ci­je v gr­škem de­lu par­ka Eu­ro­pa

V mo­der­nih akva­ri­jih lah­ko mor­ski svet spo­zna­mo od bli­zu.

nemš­ki po­mor­ski mu­zej Ozea­ne­um, ki je bil la­ni raz­gla­šen za Evrop­ski mu­zej le­ta 2010. Nje­gov naj­več­ji akva­rij sprej­me kar 2,6 mi­li­jo­na li­trov vo­de. V Mor­skem cen­tru Feh­marn se po­na­ša­jo z akva­ri­jem, v ka­te­rem vse­ga ne­kaj cen­ti­me­trov od vas pla­va­jo mor­ski psi in ki vse­bu­je 4 mi­li­jo­ ne li­trov vo­de. Cen­ter sto­ji na 5000 kva­drat­nih me­trih povr­ši­ne in je spe­cia­li­zi­ran za trop­ske mor­ske ži­va­li. V osmih nemš­kih me­stih bo­ste naš­li mor­ske cen­tre Sea Li­fe in še lah­ko naš­te­ va­mo. Ti­sti, ki ga ne za­ni­ma­ta to­li­ko za­ba­va ali ži­val­ski svet, lah­ko v Gu­tac­hu (Schwarz­wald)

Pre­pro­ste­je in ce­ne­je

obiš­če mu­zej na pro­stem Vogt­sba­u­ern­hof, kjer pri­ka­zu­je­jo na­čin živ­lje­nja pred sto­let­ji, se­ve­da pa ne manj­ka­jo tu­di do­ma­če ži­va­li.

Ne­ko­li­ko več­ji otro­ci (in star­ši) pa lah­ko svo­je po­zna­va­nje na­ra­vo­slov­ja in teh­ni­ke ter še če­sa nad­gra­di­jo v šte­vil­nih učnih cen­trih. Eden izmed takš­nih je Znan­stve­ni cen­ter Pha­e­no v Wolf­sbur­gu, se­ve­da ne mo­re­mo mi­mo Nemš­ ke­ga mu­ze­ja v Münchnu ter šte­vil­nih dru­gih mu­ze­jev in cen­trov, ki nudijo tu­di pro­gram za otro­ke.

pre­ko sple­ta

Za­ra­di po­seb­nih po­nudb Nemš­kih že­le­znic je po­to­va­nje z vla­kom še bolj priv­lač­no. Z vo­zov­ni­co Eu­ro­pa Spe­zi­al lah­ko iz Slo­ve­ni­je

po­tu­je­te na ka­te­ro­ko­li že­le­zniš­ko po­sta­jo v Nem­či­ji ali na­zaj že za 39 evrov na ose­bo v eno smer. Vo­zov­ni­ca Eu­ro­pa Spe­zi­al je na vo­ ljo za dru­gi in pr­vi ra­zred (od 39 evrov oz. od 69 evrov). Ce­na ve­lja le za čez­mej­ni pro­met, šte­vi­lo vo­zov­nic je lah­ko ome­je­no.

Oglasno sporočilo

Vse infor­ma­ci­je o Nemš­kih že­le­zni­cah lah­ko naj­de­te na nji­ho­vi splet­ni stra­ni www.bahn.com, kjer lah­ko ku­pi­te tu­di onli­ne vo­zov­ ni­ce za do­ma­či in med­na­rod­ni pro­met in ta­ko pri­hra­ni­te stroš­ke pošt­ni­ne. Pla­či­lo pre­pro­sto opra­vi­te s kre­dit­no kar­ti­co, kar­ti­co Nemš­kih že­le­znic (Bahn­Card) ali z dru­gi­mi de­bet­ni­mi kar­ti­ca­mi.

Onli­ne vo­zov­ni­co do­ma pre­pro­sto na­ti­sni­te in po pri­ho­du na nemš­ ko le­ta­liš­če bo­ste lah­ko ta­koj sto­pi­li na vlak in udob­no po­to­va­li na­prej. Pri kon­tro­li za­do­stu­je že, če ob vo­zov­ni­ci po­ka­že­te še oseb­ni do­ku­ment, ki ste ga na­ved­li pri na­ku­pu vo­zov­ni­ce. Onli­ne vo­zov­ni­ce lah­ko ku­pi­te ozi­ro­ma na­ti­sne­te tu­di za dru­ge lju­di. Vo­ zov­ni­ce za sko­raj vse ci­lje so vam na vo­ljo do de­set mi­nut pred odho­dom vla­ka.

Z vla­kom ICE lah­ko od le­ta­lišč po­tu­je­te v vsa več­ja me­sta.

Z eko­no­mič­ni­mi vo­zov­ni­ca­mi Spar­pre­is, ki so za dru­gi ra­zred na vo­ljo že od 29 evrov na­prej (od 49 evrov za pr­vi ra­zred), bo va­še po­to­va­nje re­snič­no ugod­no.

V dru­gem ra­zre­du lah­ko do 250 ki­lo­me­trov po­tu­je­te že za 19 evrov. V pa­ru pa bo po­to­va­nje še ce­nej­še, saj lah­ko v dru­gem ra­zre­du po Nem­či­ji po­tu­je­te že za 49 evrov, va­ši sprem­lje­val­ci (naj­več tri­je ljud­je) pa že za 20 evrov na ose­bo. Ce­nov­no ugod­ne vo­zov­ni­ce lah­ko ku­pi­te že tri me­se­ce pred po­to­va­njem.

17

BALTSKA OBALA Več infor­ma­cij:

www.sh-to­u­ri­smus.de

Na koncu Nemčije Slo­ven­ci se bolj red­ko odlo­ča­mo za po­čit­ni­ce na nemš­kih oto­kih v Bal­ti­ku, a ta koš­ček Nem­či­je po­leg do­bre­ga pi­va, bo­ga­te zgo­do­vi­ne, be­lih peš­če­nih plaž in ne­ko­li­ko hlad­nej­še­ga mor­ja po­nu­ja obi­lo ču­do­vi­te na­ra­ve. Ljud­je so bolj zapr­ti, a v po­let­nih me­se­cih se tu­di ti ne­ko­li­ko omeh­ča­jo in ra­di po­kram­lja­jo s tu­ri­sti.

Stral­sund, nek­daj bo­ga­to pri­sta­niš­ko me­sto, je razc­vet do­ži­vel v 14. sto­let­ju, v ča­su član­stva v moč­ni se­ver­no­nemš­ki tr­gov­ski zve­zi Han­sa, ki je svoj vpliv raz­ši­ri­la vse do Lon­do­na in do ru­ske­ga me­sta Nov­go­rod. Sre­diš­če sta­re­ga mest­ne­ga je­ dra je prep­le­te­no z got­ski­mi stav­ba­mi iz žga­ne ope­ke in obnov­lje­ni­mi pro­če­lji hiš v me­stu ter mo­goč­ni­mi cerk­va­mi, ki so bi­le izraz bo­gast­va te­daj po­memb­ne­ga balt­ske­ga me­sta. Me­sto ima za­ni­miv sa­mo­stan, kjer so ne­koč ži­ve­li naj­ več­ji re­ve­ži, da­nes pa so ga obno­vi­li, v njem pa ima­jo tu­di obse­žen arhiv z dra­go­ce­ni­mi za­pi­si.

Impre­siv­no je tu­di re­sta­vri­ra­no mest­no obzid­je, kjer so ure­di­li tu­di sta­no­va­nja in dvo­je le­po ohra­ nje­nih mest­nih vrat. Unes­co je me­sto sku­paj z Wi­smar­jem pred ne­kaj le­ti za­pi­sal na se­znam sve­tov­ne kul­tur­ne de­diš­či­ne.

Vo­dič­ka nam je pri­po­ve­do­va­la zgod­be o me­stu, ki ga je za­zna­mo­va­la tu­di šved­ska kro­na, med­ tem ko smo se v po­mlad­nem son­cu spre­ha­ja­li sko­zi uli­či­ce in tr­ge ter za­vi­li v majh­no ri­bar­ni­co, kjer so nam pos­tre­gli z oku­sno rib­jo spe­cia­li­te­to “bi­smarc­khe­ring“, pri­prav­lje­no po re­cep­tu iz le­ta 1871, odkar ri­bar­ni­ca tu­di obsta­ja.

18

www.germany.travel

Za­ni­miv je tu­di obisk Mor­ske­ga mu­ze­ja, ki je naj­več­ji te vr­ste v se­ver­ni Nem­či­ji, v njem pa sta pri­ka­za­na živ­lje­nje v mor­ju ter izra­ba do­brin mor­ja za člo­ve­ka. V mu­ze­ju je ve­lik del na­me­njen ra­zi­sko­val­ne­mu po­droč­ju, raz­sta­vo mor­ske­ga živ­lje­nja pa do­pol­nju­je 45 akva­ri­jev, kjer ži­vi­jo trop­ske ri­be in ži­velj balt­skih vo­da. Naj­bolj ži­vah­ni del me­sta pa je pri­sta­niš­če. V po­let­nih me­se­cih je tu­kaj ve­li­ko pri­re­di­tev. V pri­sta­niš­ču so pri­ve­za­ne ve­li­ke in manj­še jadr­ni­ce ter lad­je za pre­voz tu­ri­stov na oto­ka Rügen in Hid­den­see.

Pi­sar­no z naj­lep­šim raz­gle­dom v me­stu pa ima ka­pe­tan pri­sta­niš­ča v stol­pu s po­gle­dom na mor­ je in so­sed­nji otok.

Sonč­ni nemš­ki otok Rügen

Stral­sund je z oto­kom Rügen, ki ima naj­več sonč­nih ur na le­to v Nem­či­ji, po­ve­zan z mo­ stom. Rügen je naj­več­ji nemš­ki otok in tu­kaj pre­živ­lja­jo svo­je po­čit­ni­ce Nem­ci in Skan­di­ nav­ci. Otok ka­že v vseh let­nih ča­sih edin­stven obraz spre­mi­nja­jo­če se na­ra­ve. Ko se vo­ziš sko­zi no­tra­njost oto­ka, ni­maš občut­ka, da si na mor­ ju. Po­ti vo­di­jo sko­zi ale­je dre­ves, sem in tja po tla­ko­va­ni ce­sti. Spo­mla­di se po­lja oljne re­pi­ce

Po­gled na pla­žo v tu­ri­stič­nem kra­ju Se­lin

spre­me­ni­jo v ru­me­ne pre­pro­ge, mi­mo­gre­de lah­ko opa­ziš tu­di zaj­ca ali ce­lo li­si­co. V no­tra­njo­ sti oto­ka je ve­li­ko hiš kri­tih s sla­mo, v ko­pa­liš­ kih pre­de­lih pa so po­stav­lje­ne vi­le, ki so­di­jo v slog edin­stve­ne ko­pa­liš­ke arhi­tek­tu­re. Otok je pri­ljub­ljen med ko­le­sar­ji, ki si že­li­jo obi­lo le­pe in ne­okr­nje­ne na­ra­ve, ka­kor tu­di pri ti­stih, ki po­či­va­jo na be­lih peš­če­nih pla­žah v ko­ša­rah, ki da­je­jo za­vet­je ob ve­trov­nih dneh.

S ko­le­si in ko­nji po oto­ku Hid­den­se­e

So­sed­nji otok, do ka­te­re­ga pri­speš z lad­jo iz Stral­sun­da ali po kraj­ši po­ti z oto­ka Rügen, se ime­nu­je Hid­den­see. Tu­kaj te hi­tro za­ja­me ri­tem oto­ka, pre­cej dru­ga­čen od ti­ste­ga v le dve uri plov­be odda­lje­nem Stral­sun­du. Otok je brez avto­mo­bi­lov, do­ma­či­ni ima­jo svo­je je­kle­ne ko­ njič­ke par­ki­ra­ne na Rügnu. Ljud­je se pre­mi­ka­jo v glav­nem s ko­le­si in ko­nji. Tu­di mi smo se spra­vi­li na ko­le­sa in se odpe­lja­li po po­teh sko­zi spre­mi­ nja­jo­čo se po­kra­ji­no.

E­den naj­lep­ših ko­pa­liš­ko-zdra­vi­liš­kih kra­jev na oto­ku je za­go­to­vo Se­lin, ka­te­re­ga zaš­čit­ni znak je oko­li sto let star in sko­raj 400 me­trov dolg le­sen po­mol. Na njem sto­ji tu­di re­sta­vra­ci­ja na ko­lih, ki jo ra­di izbi­ra­jo mla­do­po­ro­čen­ci predv­ sem za­ra­di ku­li­se po­roč­nih fo­to­gra­fij. Rügen ima 140 ki­lo­me­trov oba­le in ve­li­ko ure­je­nih kam­pov ter mla­din­ske ho­te­le. Med pri­ljub­lje­ na obmor­ska ko­pa­liš­ka me­sta so­di tu­di Binz z oko­li šti­ri ki­lo­me­tre dol­go pro­me­na­do ob pla­ži in ljub­ki­mi re­sta­vri­ra­ni­mi vi­la­mi. Rügen pa si je mo­go­če ogle­da­ti tu­di s sta­rin­skim tu­ri­stič­nim vla­kom.

Vas Ne­u­en­dorf, kjer sto­ji­jo ti­pič­ne ri­biš­ke hi­še, a od ri­bišt­va ži­vi le še peš­či­ca do­ma­či­nov, je v ce­ lo­ti pod spo­me­niš­kim var­stvom. Vse stre­he hiš so kri­te s sla­mo, na vr­to­vih so na­pe­lja­ne vr­vi­ce na ko­lih, kjer pla­po­la sve­že opra­no pe­ri­lo. Po­da­li smo se po po­ti, obda­ni z dre­ve­si, do ve­li­ke­ga sve­til­ni­ka. Ves čas nas je sprem­ljal glas ku­ka­vi­ce.

Tu­kaj te na­ra­va či­sto prev­za­me, na eni stra­ni trav­ni­ki, moč­vir­je, mor­je, na dru­gi pa dre­ve­sa in be­le peš­če­ne pla­že, ka­mor se moč­no upi­ra son­ce, a le red­ko za­gre­je mor­je.

Na oto­ku je ve­lik na­ci­o­nal­ni park Ja­smund s Königs­stuh­lom, znan predv­sem po vi­so­kih in str­mih ska­lah iz kre­de, ki po­ne­kod pa­da­jo tu­di 118 me­trov glo­bo­ko v mor­je. Le­gen­da go­vo­ri, da je bil Königs­stuhl nek­daj odlo­či­len pri izbi­ri kra­lja, saj je ti­sti, ki mu je uspe­lo prip­le­za­ti po str­mih pe­či­nah iz kre­de, lah­ko se­del na pre­stol.

Spre­hod po goz­dnih po­teh, med smre­ko­vi­mi in bu­ko­vi­mi goz­do­vi ter moč­vir­ji se pri­le­že v vro­čih po­let­nih dneh.

Mi­mo polj in manj­še­ga otoč­ka, na ka­te­rem sto­ji­ jo sta­ra bi­o­loš­ka po­sta­ja in še dve hi­ši, do ko­der do­ma­či­ni pri­spe­jo le s čol­nom ali v vo­do­te­sni oble­ki, ki jo ima­jo shra­nje­no v le­se­nem za­bo­ju ob oži­ni, smo pri­spe­li do kra­ja Vit­te. Vit­te ima 650 pre­bi­val­cev in je “glav­no me­sto“ oto­ka. Tu­kaj je ve­li­ko hiš, gra­je­nih v raz­lič­nih slo­gih, ki so jih sko­zi čas po­sta­vi­li predv­sem obi­sko­val­ci oto­ka, bo­ga­tej­ši Ber­lin­ča­ni, ki so si na oto­ku ure­di­li svo­je po­let­ne hi­še.

Ko smo po ure­je­ni obmor­ski po­ti ko­le­sa­ri­li pro­ti Klos­tru, naj­se­ver­nej­ši va­si oto­ka, smo ob po­ti opa­zo­va­li naj­prej odten­ke ze­le­ne, po­tem vi­jo­li­ča­ ste, r­ja­ve in či­sto na kon­cu mo­dro mor­je, kjer so plu­le jadr­ni­ce, za ka­te­re se je na do­lo­če­nih me­ stih zde­lo, kot da bi plu­le po trav­ni­ku. Na oto­ku gnez­di ve­li­ko avtoh­to­nih in red­kih ptic, naj­več pre­gla­vic pa lov­cem in bi­o­lo­gom pov­zro­ča­jo šte­ vil­ne li­si­ce, ki uni­ču­je­jo ptič­ja gnez­da.

Klo­ster je do­bil ime po sa­mo­sta­nu sve­te­ga Ni­ko­la­ja iz le­ta 1296. Do za­čet­ka 19. sto­let­ja so tu­kaj sta­li le sa­mo­stan, go­stil­na in pet hiš.

Da­nes je pre­cej ži­vah­no, ima­jo ho­tel in eno izmed treh pri­sta­nišč, ka­mor tu­ri­sti pri­spe­jo s tra­jek­tom. Na enem kon­cu se vas kon­ča s peš­če­ ni­mi pla­ža­mi, kjer vsa­ke to­li­ko sto­ji ena izmed ti­pič­nih ko­šar, ki ob ve­trov­nih dneh va­ru­je­jo ko­pal­ce, na dru­gi stra­ni pa so str­me pe­či­ne, od ko­der se kru­ši ka­me­nje, ki ga mor­je odla­ga na drug ko­nec oto­ka in vsa­ko le­to za ne­kaj me­trov po­dalj­ša otok.

V Klos­tru smo se vkr­ca­li na lad­jo in za se­boj pu­ sti­li spo­koj­ni in za­pe­lji­vi koš­ček sve­ta. Na oto­ku je si­cer do­bro pos­kr­blje­no tu­di za ti­ste, ki že­li­jo osta­ti noč ali več.

Ko smo se vra­ča­li v Stral­sund, so nas sprem­lja­ li ga­le­bi, ki so kar leb­de­li nad kro­vom lad­je in ra­do­ved­no opa­zo­va­li tu­ri­ste, mi­mo nas pa so ob sla­bem ve­tru le po­ča­si plu­le jadr­ni­ce, med nji­mi tu­di ne­kaj ti­pič­nih za to območ­je, takš­nih z r­ja­vi­mi ja­dri.

Oglasno sporočilo

Goethe-Institut Ljubljana, Tivolska 30, 1000 Ljubljana Tel.: 01/3000 311, info@ljubljana.goethe.org; www.goethe.de/ljubljana

19

Krea­tiv­na Nem­či­ja Več infor­ma­cij:

Pro­jekt “PO­RUR­JE. 2010, Essen za Po­rur­je“ www.es­sen-fu­er-dasruhr­ge­bi­et.ruhr2010.de Krea­tiv­na Nem­či­ja www.crea­ti­ve-ger­many. tra­vel Rud­nik Zoll­ve­re­in www.zoll­ve­re­in.de Ga­so­me­ter Ober­ha­u­sen www.ga­so­me­ter.de

O­sup­lji­va pre­o­braz­ba Po­rur­ja

V pro­jek­tu Svet­lo­ba so indus­trij­ske objek­te pre­ob­li­ko­va­li s svet­lob­ni­mi insta­la­ci­ja­mi.

Nemš­ka re­gi­ja Po­rur­je je vča­sih ve­lja­la za naj­po­ memb­nej­še go­spo­dar­sko sre­diš­če s šte­vil­ni­mi rud­ni­ki in tež­ko že­le­zar­sko indus­tri­jo. V pre­mo­ gov­ni kri­zi ko­nec pet­de­se­tih in je­klar­ski kri­zi v sre­di­ni se­dem­de­se­tih let prejš­nje­ga sto­let­ja je območ­je do­ži­ve­lo mo­čen uda­rec, ka­te­re­ga po­sle­di­ca so bi­li za­pi­ra­nje šte­vil­nih rud­ni­kov in to­varn ter ve­li­ka brez­po­sel­nost in odse­lje­va­nje.

La­ni, po treh le­tih pri­prav, je v Po­rur­ju vse po­te­ ka­lo v zna­me­nju evrop­ske pre­stol­ni­ce kul­tu­re “PO­RUR­JE. 2010, Essen za Po­rur­je“. S tem je na­ziv evrop­ska pre­stol­ni­ca pr­vič pri­pa­del kar ce­lot­ni re­gi­ji ozi­ro­ma skup­no 53 me­stom. Orga­ ni­za­tor­ji so v pre­te­klem le­tu izpe­lja­li prib­liž­no 300 pro­jek­tov, v sklo­pu ka­te­rih se je sko­zi vse le­to zvr­sti­lo več kot 2500 do­god­kov. Vse to je v re­gi­jo pri­va­bi­lo re­kor­dno šte­vi­lo tu­ri­stov, saj so tu­ri­stič­ni de­lav­ci naš­te­li oko­li 6,5 mi­li­jo­na pre­ no­či­tev, predv­sem pa se je po­ve­čal de­lež tu­jih go­stov. Mo­to EPK se je gla­sil Spre­mem­ba sko­zi kul­tu­ro - kul­tu­ra sko­zi spre­mem­bo.

Spre­mem­ba sko­zi kul­tu­ro

Brez skrom­no­sti lah­ko re­če­mo, da je Po­rur­je sko­zi pro­jekt Evrop­ska pre­stol­ni­ca kul­tu­re do­ži­ ve­lo osup­lji­vo pre­o­braz­bo, ki pa se po urad­nem zak­ljuč­ku pro­jek­ta še na­da­lju­je. Ta­ko se bo­do ne­ka­te­ri pro­jek­ti na­da­lje­va­li tu­di v tem le­tu in še na­prej pri­vab­lja­li obi­sko­val­ce. Skup­no lah­ko 20

www.germany.travel

Ni­haj­na že­le­zni­ca v me­stu Wup­per­tal.

v re­gi­ji naš­te­je­mo oko­li 1000 indus­trij­skih spo­ me­ni­kov, 200 mu­ze­jev, 100 cen­trov umet­no­sti, 120 tea­trov, 100 kon­cert­nih pri­zo­rišč ter 250 fe­sti­va­lov in sej­mov. Med zna­me­ni­tost­mi, ki jih ne sme­te spre­gle­da­ti, je ned­vom­no rud­nik Zec­he Zoll­ve­re­in. Odpr­li so ga le­ta 1851 in se je do po­znih pet­de­se­tih let prejš­nje­ga sto­let­ja uvr­ščal med naj­več­je v Evro­pi. Predv­sem je znan po ro­vu 12, ki je bil odprt le­ta 1932 in je za­ra­di svo­je “Ba­u­ha­us“ arhi­tek­tu­re do­bil na­ziv naj­lep­ši rud­nik pre­mo­ga na sve­tu. Rud­nik pre­mo­ga so zapr­li le­ta 1986, le­ta 1993 pa tu­di bliž­njo to­var­ no kok­sa. Območ­je so pre­u­re­di­li v mu­zej­ski park ter za­bav­ni in pri­re­dit­ve­ni komp­leks, le­ta 2001 pa je Unes­co rud­nik in to­var­no kok­sa uvr­sti­li na se­znam sve­tov­ne kul­tur­ne de­diš­či­ne. Komp­leks

Zoll­ve­re­in, ki ga let­no obiš­če več kot mi­li­jon obi­ sko­val­cev, ob raz­sta­vah in do­god­kih za­je­ma tu­di slo­vi­ti mu­zej obli­ko­va­nja Red dot mu­se­um ter šte­vil­ne re­sta­vra­ci­je in ka­var­ne.

rob­ne kra­je, raz­sta­vo kra­jev, sve­tov­nih ču­des in grad­be­nih moj­stro­vin, ki jih je ustva­ri­la na­ra­va ali člo­veš­ka ro­ka. Z njo zak­lju­ču­je­jo se­ri­jo raz­ stav o le­po­tah in de­diš­či­ni zem­lje.

Po­mem­ben spo­me­nik pre­te­klo­sti z mo­der­no kul­ tur­no funk­ci­jo je Ga­so­me­ter v Ober­ha­u­snu, ki je bil zgra­jen ob kon­cu dvaj­se­tih let pre­te­kle­ga sto­ let­ja in je bil ta­krat naj­več­ji evrop­ski pli­no­hram.

Se­daj je osred­nja toč­ka po­ti indus­trij­ske kul­tu­re, ki po­ve­zu­je raz­lič­ne indus­trij­ske spo­me­ni­ke v re­gi­ji in del evrop­ske po­ti indus­trij­ske de­diš­či­ne, na ka­te­ri je oko­li 60 naj­po­memb­nej­ših spo­me­ni­ kov indus­tria­li­za­ci­je Evro­pe.

Za ko­nec naj ome­ni­mo še več kot 30 glas­be­nih fe­sti­va­lov na pro­stem, ki se bo­do na raz­lič­nih pri­zo­riš­čih zvr­sti­li v top­lej­ših me­se­cih. Fe­sti­va­li bo­do na­me­nje­ni raz­lič­nim zvr­stem glas­be, od kla­sič­ne ali folk glas­be do roc­ka, po­pa, reg­ga­e­ja, elek­tron­ske glas­be ali bolj skraj­nih, kot so de­ath in trash me­tal.

Ga­so­me­ter je ure­jen kot raz­stav­ni pro­stor. Od 8. apri­la do 30. de­cem­bra si lah­ko ogle­da­te Ča­

Takš­na ra­zno­li­kost pa vla­da pov­sod in ta­ko bo v kul­tur­ni po­nud­bi Po­rur­ja vsak na­šel ti­sto, kar mu je najb­liž­je, ali odkril kaj no­ve­ga, se­bi ne­zna­ne­ga.

Oglasno sporočilo

Köln: večplasten, živahen,

sredi nenehnih sprememb

Köln, ži­vah­no nemš­ko me­sto ob re­ki Ren, po­nu­ja svo­jim obi­sko­ val­kam in obi­sko­val­cem odlič­no bi­va­nje, bo­ga­to kul­tur­no živ­lje­nje, mi­kav­ne izlet­niš­ke ci­lje po re­ki in oko­li­ci in šte­vil­ne ve­li­ke pri­re­ dit­ve. Za ne­po­zab­ne vti­se pos­kr­bi­jo ra­zne zna­me­ni­to­sti, de­ni­mo kölnska ka­te­dra­la, ki jo je Unes­co uvr­stil v sve­tov­no de­diš­či­no, in kar dva­naj­st ro­man­skih cer­kev. Po­leg te­ga pre­mo­re to stol­no me­sto izjem­no ve­li­ko mu­ze­jev in ga­le­rij, ka­te­rih naj­raz­lič­nej­še raz­sta­ve obi­sko­val­cem pre­do­ča­jo last­no zgo­do­vi­no ter tu­di mo­der­ no in se­da­njost. Obi­sko­val­ce ča­ka­jo tu­di na­ku­po­val­ne pri­lož­no­sti, uli­či­ce sta­re­ga de­la me­sta in enkrat­no ozrač­je: Köln ve­lja med na­ku­po­val­ni­mi me­tro­po­la­mi Nem­či­je za do­bro izbi­ro. Se­ve­da ne gre pre­zre­ti ni­ti izred­no raz­vi­te­ga noč­ne­ga živ­lje­nja: Köln je ti­sto nemš­ko ve­le­me­sto, ki ima naj­več go­stišč. Več kot 3300 re­sta­ vra­cij va­bi na hlad­no lo­kal­no pi­vo Kölsch. Lo­kal­ni “kölnski na­čin živ­lje­nja“ (“kölsche Le­ben­sart“) je na­lez­ljiv - kar je do­da­ten raz­log za obisk Kölna!

O­bi­ska vred­ne so tu­di mo­der­ne toč­ke me­sta, de­ni­mo no­vo pri­sta­ niš­če ob Re­nu na ju­gu me­sta (Südstadt). Köln se je z več kot mi­ li­jo­nom pre­bi­val­cev in svo­jo sre­din­sko le­go na za­ho­du Evro­pe v zad­njih le­tih vse bolj raz­vil v eno naj­po­memb­nej­ših go­spo­dar­skih sre­dišč sta­re ce­li­ne. Kölnska glav­na že­le­zniš­ka po­sta­ja kot osred­ nje evrop­sko že­le­zniš­ko kri­žiš­če, kölnsko le­ta­liš­če kot po­memb­na

lo­ka­ci­ja za niz­ko­ce­nov­ne le­tal­ske pre­vo­zni­ke in do­bra po­ve­za­va z avto­cest­nim omrež­jem za­go­tav­lja­jo opti­mal­no do­se­ga­nje ci­ljev.

Nagrada vklju­ču­je: - Ko­nec ted­na (2 pre­no­čit­vi) v ho­te­lu Bar­ce­ló Co­log­ne City Cen­ter za dve ose­bi vključ­no z zaj­tr­kom - 4-krat Köln Wel­co­me­Card (vsa­ka kar­ta ve­lja 24 ur) www.barcelo.com

Vpra­ša­nje za na­grad­no igro: Ko­li­ko ro­man­skih cer­kev je v Kölnu? Vaš odgo­vor na vpra­ša­ nje z va­ši­mi po­dat­ki (i­me, pri­i­mek, na­slov, tel. šte­vil­ka) nam na do­pi­sni­ci poš­lji­te na na­slov Ve­čer, d.d., Sve­to­za­rev­ska 14, 2504 Ma­ri­bor, s pri­pi­som “na­grad­na igra v pri­lo­gi Nem­či­ja 2011“. Pra­vi­ la Ve­če­ro­vih na­grad­nih iger so na www.ve­cer.com/klub In­for­ma­ci­je: KölnTo­u­ri­smus GmbH Tel.: 0049 (0) 221 221 30400 E-poš­ta: info@­ko­eln­to­u­ri­smus.de Splet: www.ko­eln­to­u­ri­smus.de 21

SP v žen­skem no­go­me­tu FI­FA 2011 Več infor­ma­cij:

www.ger­many.tra­vel (s kli­kom na lo­go­tip FI­FA 2011) www.fi­fa.com/ wo­mens­worl­dcup/

Sve­tov­no prven­stvo – šport­ni do­go­dek le­ta Nem­či­ja je se­ve­da tu­di de­že­la no­go­me­ta in le­tos bo­do šte­vil­ni do­ma­či­ni in obi­sko­val­ci iz vse­ ga sve­ta po­nov­no de­lež­ni vr­hun­ske no­go­met­ne pred­sta­ve, sve­tov­ne­ga pr­ven­stva v no­go­me­tu za žen­ske. Še­sto žen­sko sve­tov­no pr­ven­stvo bo ta­ko go­sti­la de­že­la, ki je v žen­skem no­go­me­tu šte­vil­ka ena, saj so nemš­ke no­go­me­ta­ši­ce osvo­ ji­le zad­nji dve pr­ven­stvi in gre­do pred do­ma­čo pub­li­ko v boj za tret­ji za­po­red­ni na­slov.

Pr­ven­stvo se bo za­če­lo 26. ju­ni­ja s tek­ma­ma v Sins­he­i­mu in Ber­li­nu ter zak­lju­či­lo s fi­nal­ nim dvo­bo­jem 17. ju­li­ja v Frank­fur­tu ob Maj­ni.

Dru­ge tek­me bo­do po­te­ka­le še v Augs­bur­gu, Boc­hu­mu, Dres­dnu, Le­ver­ku­snu, Mönchen­glad­ bac­hu in Wolf­sbur­gu. De­vet pri­zo­rišč bo sku­paj po­ve­zo­va­lo me­sta in re­gi­je, predv­sem pa lju­di, ta­ko do­ma­či­ne kot po­pot­ni­ke iz šte­vil­nih dr­žav in ce­lin. Mo­der­ni sta­di­o­ni sprej­me­jo skup­no kar 330.000 obi­sko­val­cev, ce­lot­no pr­ven­stvo pa bo se­ve­da po­te­ka­lo na naj­viš­jem orga­ni­za­cij­skem ni­vo­ju. Na pr­ven­stvu so­de­lu­je 16 naj­bolj­ših žen­skih no­go­met­nih ekip iz ce­le­ga sve­ta, ki bo­do ned­vom­no pri­ka­za­le vr­hun­ske no­go­met­ne pred­sta­ve.

Kot se za tak­šen do­go­dek spo­do­bi, bo odlič­no pos­kr­blje­no za vse lju­bi­te­lje no­go­me­ta, ki si bo­do pr­ven­stvo že­le­li ogle­da­ti na sta­di­o­nih ali v mest­nih je­drih, kjer bo­do do­ga­ja­nje lah­ko sprem­lja­li po ve­li­kih za­slo­nih in ob pes­trem sprem­lje­val­nem pro­gra­mu. Pre­pu­sti­te se za­ba­ vam, iskre­ni go­sto­ljub­no­sti in pes­tri po­nud­bi na raz­lič­nih pri­zo­riš­čih tek­mo­va­nja. Go­sti­te­lji 22

www.germany.travel

so po­seb­no po­zor­nost na­me­ni­li pri­jet­ne­mu vzduš­ju, za­to se bo za vsa­ko­gar naš­lo ne­kaj, bo­di­si bo­ste sa­mi ali v pa­ru bo­di­si z dru­ži­no ali v druž­bi pri­ja­te­ljev.

Sve­tov­no pr­ven­stvo pa ni le pri­lož­nost za ogled tek­mo­va­nja, saj so go­sti­te­lji pos­kr­be­li, da lah­ko

ob pr­ven­stvu pre­ži­vi­te za­ni­miv in atrak­ti­ven do­ pust ter spo­zna­te Nem­či­jo. Na stra­neh Nemš­ke tu­ri­stič­ne orga­ni­za­ci­je (www.ger­many.tra­vel) naj­de­te nas­ve­te, ka­ko si lah­ko bi­va­nje v Nem­ či­ji obo­ga­ti­te in aktiv­no pre­ži­vi­te ne­po­za­ben do­pust.