Croatia

PoÄ?itnice na HrvaĹĄkem

12. april 2012

7dni

Dopust se bliža

Hrvaška Posebna pri­loga dnevnika Večer in tednika 7 dni urednik Božo Zorko oblikovanje in tehnično urejanje Sabina Male projektni vodja Janez Toplak direktor Uroš Skuhala odgovorni urednik Večera Tomaž Ranc

S prvimi spomladanskimi žarki ponavadi začnemo razmišljati o poletnih počitnicah. Velikonočni prazniki dajo nekakšen pospešek tem razmišljanjem, po majskih praznikih pa bi lahko uporabili že tisto znano: "A si ti tud not padu?"

Letos bodo sicer naša razmišljanja krepko začinjena z vladnimi ukrepi, a kakršni koli že bodo, če bo le šlo, dopusta ne damo. Ne samo da smo nanj navajeni, prekleto ga potrebujemo, da bomo lahko bolje preveslali jesen in zimo. Z ukrepi ali brez njih!

Vsak si tistih nekaj dni uredi po svoje. Pač glede na to, kaj želi in kaj mu dopušča denarnica, a gotovo se bodo tudi letos mnogi podali k sosedom na Hrvaško.

Po domače bi lahko rekli kar na morje, kajti kljub meji in vsem

zapletom v nedavni preteklosti je to še vedno "naše" morje. Stare navade, bližina, poznavanje krajev in res lepo morje so pač magnet, ki se mu je težko upreti. Tega se zavedajo tudi na Hrvaškem, zato se ni čuditi, da tudi letos računajo na dober obisk slovencev. Sodeč po izjavah njihovega ministra za turizem in predstavnika Hrvaške turistične skupnosti v Sloveniji.

V tej prilogi smo zbrali nekaj mnenj agencij, ki organizirajo počitnice na Hrvaškem, in nekaj predlogov, kaj početi na dopustu.

So malo drugačni, ker gotovo večina že dobro pozna turistične kraje, nekoliko manj pa, da hrvaška obala lahko ponuja nekaj več kot samo uživanje na plaži.

Kakšnih prav velikih novosti v letošnji sezoni pri sosedih ne bo.

Sicer v tem času lahko vidite nekaj

gradbišč, a večinoma gre za obnove hotelov, naselij in kampov, manj pa za novogradnje. Tudi kar se cen tiče, velikih sprememb ne bo, razen morda v hotelih, ki so z obnovo pridobili kakšno zvezdico.

Velja tako kot prejšnja leta: jedača in pijača v gostilnah nista prav poceni, hotelske cene pa se splača temeljito preveriti in počakati na kakšne akcijske ponudbe. To še toliko bolj velja zunaj glavne turistične sezone. Dobro je, da se da marsikaj najti na spletu ali v agencijah, tako da so slaba presenečenja manj verjetna. Tudi avtocesta proti Dubrovniku še ne bo dosegla Neretve, vozni redi trajektov pa so skoraj enaki kot lani.

Upam, da vam bodo naši zapisi v pomoč pri odločitvi o dopustovanju, predvsem pa naj vam služijo kot ideje za nadaljnje iskanje.

izda­ja Časopisno-založniško podjetje Večer, Ulica slovenske osamosvojitve 2, 2504 Maribor telefon (02) 23 53 500 tisk Tiskarsko središče Delo, d.d.

Dunajska 5, Ljubljana foto naslovnica Arhiv TZ Istre in Kvarnerja, Sergio Lussino fotografije arhiv Hrvaške turistične skupnosti in župani turističnih skupnosti Istre, Kvarnerja, Zadra, Šibenika, Splita in Dubrovnika ter Daneja Grandovec in Božo Zorko

4

počitnice 2012

Optimizem pred sezono Veljko Ostojić: "Hrvaška je za Slovence zanimiva tudi zaradi možnosti cenovno dostopnih počitnic"

BOŽO ZORKO Za Hrvaško je turizem zelo pomembna gospodarska panoga. Zato vsako leto nestrpno pričakujejo napovedi o obisku.

Letos še toliko bolj, ker so novice z velikih evropskih trgov, ki največ prispevajo k turističnemu obisku na Hrvaškem, dokaj različne. Od zelo optimističnih v Nemčiji do zadržanih v Italiji. Zato je bilo naše prvo vprašanje novemu hrvaškemu ministru za turizem Veljku

Ostojiću, ki je sicer dolgoletni turistični delavec, pred nastopom ministrske funkcije pa je bil direktor Riviere Poreč, kakšno turistično sezono pričakujejo:

nim turističnim gospodarstvom.

Prepričan sem, da bo zaslužek od turizma porasel tudi letos, upam, da bolj, kot bodo kazali rezultati števila obiska in prenočitev.

"Čeprav bo leto 2012 zaradi napovedi o gospodarski in finančni krizi turizmu prineslo veliko izzivov, letošnjo sezono pričakujemo optimistično. Na Hrvaškem smo pravi čas sprejeli vrsto ukrepov in aktivnosti, ki so bili dogovorjeni v sodelovanju med javnim in zaseb-

Veselijo me rezultati ankete, ki jo je nedavno napravilo ministrstvo za turizem med 38 največjimi turističnimi podjetji na Hrvaškem, ki so lastniki hotelov, turističnih naselij in kampov. Po njihovih izjavah lahko Hrvaška letos od aprila do junija pričakuje povečan

turistični promet, natančneje za okoli 6 odstotkov več prihodov in za 4,5 odstotka več prenočitev.

Dobre napovedi so za maj, v katerem pričakujemo v odstotkih kar dvomestno vrednost povečanja turističnega prometa. Po trenutnih kazalcih bi moral biti junija na lanski ravni. Ker pa rezervacije še vedno tečejo in ker je v tem mesecu nekaj praznikov, imamo razlog za optimizem tudi v tem mesecu.

Dobre novice dobivamo tudi z

počitnice 2012

5

Veljko Ostojić lahke dostopnosti, znanja jezika in odličnih možnosti za cenovno ugoden dopust.

No, ne le kot država za glavni poletni dopust, Hrvaška se v sosednjih državah želi uveljaviti tudi kot kakovostna izbira za konec tedna. Poleg tega ima tudi kontinentalni del Hrvaške raznoliko in vedno boljšo ponudbo, ki je slovenskim turistom zaradi zanimivosti in bližine vedno bolj zanimiva."

naših največjih trgov, med katerimi je tudi Slovenija in na katerih trenutno še vedno tečejo intenzivne propagandne aktivnosti. Tako smo z nedavnega hrvaškega turističnega dneva v Ljubljani dobili optimistične napovedi. Po trenutnih podatkih imajo skoraj vse slovenske turistične agencije za 15 do 20 odstotkov več rezervacij za Hrvaško v primerjavi z lani.

Hrvaška je za slovenske goste še posebno privlačna zaradi bližine,

Kaj bo novega v letošnjem letu?

"Da bi povečali konkurenčnost hrvaškega turizma in utrdili ugled Hrvaške kot kakovostnega in zaželenega turističnega cilja, smo pripravili vrsto ukrepov in aktivnosti. Prvi ukrep, za katerega sem se zavzel in sta ga sprejela hrvaška vlada in parlament, je zmanjšanje stopnje DDV-ja v turizmu.

Tako bo stopnja davka v turizmu drugačna. Od januarja 2013 bo 10 odstotkov na storitve v restavracijah, kar kaže na dejstvo, da ima ta vlada drugačen odnos do turizma.

V pripravi je vrsta projektov s tujimi partnerji za nove naložbe in naložbe v obstoječa podjetja. Od Istre do Dubrovnika je vrsta bivših

vojaških objektov, ki do sedaj niso bili izkoriščeni za druge podjetniške ali pa turistične namene. Naš cilj je, da te objekte izkoristimo za razvoj in novo zaposlovanje ali jih spremenimo v kakovostne turistične zmogljivosti. Eden od ciljev je tudi, da bi v naslednjih dveh letih privatizirali 13 turističnih podjetij, ki so še vedno v državni lasti, ter profesionalizirali sistem turističnih skupnosti.

Hkrati analiziramo obstoječe zakone s področja turizma ter pripravljamo spremembe in dopolnitve, da bi ustvarili spodbudno okolje za vlaganje in poslovanje v turizmu. Proti koncu je izdelava kataloga naložb, pogovarjamo pa se tudi o še močnejši predstavitvi hrvaškega turizma na internetu. V delo hrvaške turistične skupnosti smo uvedli tudi nekaj sprememb, večji poudarek je na oglaševanju preko spleta, spodbude bomo dajali samo v pred- in posezoni, zmanjšali pa smo stroške nekaterih prireditev.

Tudi izobraževanje je področje, kamor bomo usmerili dodatne napore, pa naj gre za formalno ali neformalno izobraževanje, saj je to eden ključnih pogojev uspeha

hrvaškega turizma. Kar se tiče formalnega izobraževanja, pripravljamo pregled šolskega sistema našega turizma, z izobraževalnimi ustanovami pa bomo imeli dodatne pogovore, da bi spremenili in posodobili izobraževalne programe. K nam nameravamo povabiti ugledne strokovnjake, predvsem iz Sredozemlja, ki bi preko tečajev in drugih oblik neformalnega izobraževanja pripomogli k osvojitvi novega znanja in spretnosti naših ljudi v turizmu, pa tudi k dvigu kakovosti turističnih storitev."

Kam pa se razvija hrvaški turizem?

"Načrtujemo, da bomo do jeseni pripravili strategijo razvoja turizma, ki bo opredelila razvoj našega turizma do leta 2020. Gre za dokument, ki bo dal poglavitne odgovore na nove izzive hrvaškega turizma in jasno opredelil smeri razvoja v naslednjih letih ter ukrepe za dvig konkurenčnosti. Ta strategija bo tudi osnova za črpanje denarja iz skladov evropske skupnosti, kar je zelo pomembno. Še pomembnejša pa bo, ko bomo pričeli uporabljati denar iz strukturnih skladov, ki ga bomo lahko po formalnem vstopu v Evropsko unijo. Poleg strokovnjakov iz jav-

6

počitnice 2012

nega in zasebnega dela našega turizma smo v pripravo strategije vključili tudi širšo javnost, ki nam pošilja predloge, mnenja in ideje za čim bolj kakovostno pripravo dokumenta."

V zadnjih letih je Hrvaška turistična skupnost dobro sodelovala z našim STO-jem na oddaljenih trgih. Bo še naprej tako?

"Ker raziskave o navadah in pričakovanjih turistov na oddaljenih

trgih, kot je na primer Kitajska, kažejo, da želijo na svojih potovanjih v Evropo obiskati več držav, smo se odločili, da svojo ponudbo na takšnih trgih predstavimo skupaj s svojo prvo sosedo Slovenijo,

in to se je pokazalo kot zelo dobro. Takšni nastopi so dobra priložnost za skupno predstavitev naše ponudbe in finančno bolj ugodni, zato jih bomo v bodoče še pospešili."

"Slovenski" Mali Lošinj

"Da bi se le ponovila lanska sezona" Direktor predstavništva Hrvaške turistične skupnosti v Ljubljani Goran Blažić pravi, da bi bili zelo zadovoljni, če bi se ponovila lanska rekordna sezona: "V našem predstavništvu v Ljubljani se povpraševanje po prospektih in informacijah prične marca in se stopnjuje proti prvemu maju. Za zdaj je obisk približno tak kot lani, največje povpraševanje pa je po počitniških klubih in krajših počitnicah. Vsako leto se na prvomajske počitnice na Hrvaško odpravi okoli 70 do 80 tisoč gostov iz Slovenije in v tem času ustvarijo okoli 300 tisoč nočitev."

Po čem obiskovalci predstavništva največ povprašujejo za poletne počitnice? Znano je, veliko Slovencev dopust preživi na otokih.

"To se iz leta v leto malo spreminja, a so otoki še vedno zelo priljubljeni. Na prvem mestu je že leta Lošinj, tam Slovenci predstavljate kar okoli tretjino gostov. Tudi Krk in Rab sta zelo priljubljena. Sicer pa po priljubljenosti še vedno vodi Istra, tja se odpravi nekaj več kot 40 odstotkov slovenskih gostov. Tudi zaradi veliko dobrih kampov, saj je znano, da kar tretjina dopustnikov iz Slovenije kampira.

Kakšna bo sezona, je težko napovedati. Zelo zadovoljni bomo, če bo vsaj enaka lanski, ki je bila rekordna - obisk je bil za kar 11 odstotkov večji v primerjavi z letom prej. Verjetno je to tudi blizu največjega števila obiskov, ki jih lahko pričakujemo iz Slovenije." (boz)

Goran Blažić

8

počitnice 2012

Mediteran, kot je bil nekoč ...

Turistične agencije so tudi za letošnje poletje pripravile bogato ponudbo letovanj vzdolž hrvaške obale, ki je med Slovenci še vedno nadvse priljubljena GABRIJEL TOPLAK Ob omembi počitnic in letovanja, morja in plaž, številni Slovenci najpogosteje in najprej pomislijo na Hrvaško. Ponudniki turističnih kapacitet so prepričani, da je prav njihova obala edinstvena za dopust oziroma počitnice, saj ima med drugim tudi veliko območij nedotaknjenih, čisto in ohranjeno naravo, kakršna se težko najde na preostalem delu Sredozemlja.

V tokratni prilogi Počitnice na Hrvaškem smo se odločili predstaviti številne možnosti letovanja, za lažjo odločitev pa pripravili "ponudbo agencij", ki bo najverjetneje zanimiva predvsem tiste, ki se tja ne želijo odpraviti po svoje.

JADRAN NA VEČ KOT 400 STRANEH Jože Režonja, ki v agenciji Relax turizem skrbi za odnose z javnostmi, je povedal, da je letošnja ponudba počitnic na jadranski obali še bogatejša in obširnejša kot prejšnja leta. "Pripravili smo organizirane avtobusne prevoze do vseh pomembnejših destinacij in kupcem omogočili, da lahko od maja do oktobra za teden ali dva počitnikujejo v Istri, Kvarnerju ter v srednji in južni Dalmaciji.

Posebno dobre povezave so tudi do otokov Krk, Cres, Lošinj, Brač, Hvar, Vis in Korčula, novost so brezplačni avtobusni prevozi v juliju in septembru do hotelov, ki so v katalogih označeni kot Relaxovi aduti 2012," pojasnjuje Režonja in doda, da imajo od junija do septembra vzpostavljeno čartersko povezavo LjubljanaDubrovnik-Ljubljana, počitnice z letalskim prevozom pa je mogoče rezervirati na Korčuli, Mljetu, Pelješcu, v Slanem, Dubrovniku, Mlinih, Cavtatu … Najbolj iskani so Poletni klubi in Senior klubi, medtem ko lahko družine z otroki izbirajo med več kot 80 hoteli, v katerih otroci do 12. leta starosti

Mišo Mrvaljević: "Obala je ena najlepših na svetu." bivajo brezplačno, ponekod pa tudi dva otroka do 14 let v sobi z dvema odraslima. Poskrbeli so tudi za tiste, ki želijo počitnikovati v kampih. Na voljo so jim montažne hišice Relax v kampih v Njivicah na otoku Krku, Straškem na otoku Pagu, Biogradu, Pirovcu in Stobreču v bližini Splita. "V Sloveniji se vse bolj uveljavlja nov trend v turizmu, ki ga imenujejo glamping. Gre za angleško sestavljanko glamourja in campinga in združuje razkošje s kampiranjem," pravi sogovornik. Cene, nadaljuje Režonja, so odvisne od izbire hotela, vsebine počitniškega paketa in podobnega. Sicer pa stane letovanje v dvozvezdičnem hotelu Bellevue v Orebiču na Pelješcu od 25. junija do 2. julija 638 evrov za vso družino, v paket pa sta vključena all inclusive za družino (dva odrasla in otrok do 12. leta) in avtobusni prevoz za tri osebe.

VEČ OBJEKTOV, VEČ DESTINACIJ Letošnja ponudba je v primerjavi z lansko povečana tako po številu objektov (hotelov, mobilnih hišic in apartmajev) kot po številu destinacij, ki so vzdolž celega Jadrana, od Izole do Dubrovnika, trdijo v turistični agenciji Bonus.

Sergeja Zubkov pravi, da so glede na gospodarsko situacijo povečali ponudbo cenejših turističnih aranžmajev in takšnih, kjer še posebno ugodno bivajo družine

Sergeja Zubkov: "Poznamo Jadran, predvsem pa ljudi, ki so njegov sestavni del."

Barbara Gošnjak: "Hrvaško morje je Slovencem zanimivo zaradi bližine."

Nika Vrhovnik: "V sezoni so najzanimivejši Dalmacija in otoki."

Jože Režonja: "Ponudba je še bogatejša in obširnejša kot pretekla leta."

z otroki. "Otroci ponekod bivajo brezplačno do 18. leta starosti, organiziran je avtobusni prevoz s povratno vozovnico po zelo ugodnih cenah, denimo v Poreč za 30 evrov ali v Dalmacijo oziroma v Vodice za 55 evrov. Gostov tudi ne pošiljamo na neznane destinacije, zato se v celoti posvetimo tistemu, kar poznamo najbolje.

To je Jadran, vse njegove lepote in posebnosti, plaže, romantična mesteca in skriti zalivčki.

Predvsem pa poznamo ljudi, sestavni del Jadrana," je prepričana Zubkova in dodaja, da lahko le tako ter z leti pozitivnih izkušenj gostom ponudijo največ.

tinsko atmosfero, brezplačno izposojo koles, pijačo ob večerji in Bonusovo darilo. Ker pa je družinski proračun vedno bolj obremenjen, ni zanemarljivo, da otrok do 15. leta biva brezplačno." In kakšno je zanimanje Slovencev za Hrvaško pri Bonusu? "Zaradi bližine je še vedno cenejša destinacija, saj je gorivo vse dražje. Je tudi varna dežela in se zanjo ponovno odločajo tisti, ki so nekaj let letovali v Tuniziji, Egiptu, Grčiji," pravi Zubkova. Za sedemdnevne počitnice največji del potnikov odšteje 300 do 400 evrov na osebo za polpenzion, v pred- in posezoni pa se cene gibljejo že od 130 evrov naprej za tedenski polpenzion.

Strankam prednostno ponujajo Bonusove klube v Vodicah in Pirovcu. "Poleg ugodne cene počitnic dobijo še drugo ponudbo doživetij, in sicer pravo dalma-

UGODNE CENE ZA PONUJENO KAKOVOST Kompas je na hrvaškem trgu prisoten že 61 let, pravi Mišo

počitnice 2012

Mrvaljević, zato imajo v ponudbi zajeto celotno obalo. "Tu in tam smo kakšen hotel, ki ni dosegal naših standardov oziroma pričakovanj, umaknili iz ponudbe, nekatere nove dodali, vendar je večina ponudbe podobna lanski. Kot novost letos ponujamo v predsezoni Kompasov As - ponudbo, v kateri gostje ime hotela izvedo šele deset dni pred odhodom," je dejal Mrvaljević iz Kompasa, kjer stavijo predvsem na družinske klube na jadranski obali. Kompasov tradicionalni družinski klub v Solarisu pri Šibeniku, Kompasov klub za vse generacije na Makarski rivieri, Kompasov športni klub v Bolu na otoku Braču so po njegovih besedah simbol kakovosti, predvsem zaradi prijaznosti predstavnikov, izjemne animacije, popolne zabave najmlajših in aktivnosti, ki so jim na voljo ves čas bivanja, ter tudi zaradi bogate ponudbe izletov. In kakšne so cene letovanj? Mrvaljević odgovori, da je pri cenah težko govoriti o povprečju, saj je odvisna od časa (sezone), dolžine bivanja, kategorije namestitve, storitev (zajtrk, polni penzion …) in podobnega. Štiričlanska družina lahko prvomajske praznike preživi že za dobrih 200 evrov, v visoki sezoni pa takšen paket stane že kakšnih 450 evrov.

DOBRO RAZMERJE MED KVALITETO IN CENO Barbara Gošnjak iz Sajko turizma je dejala, da imajo ponudbo za Hrvaško še bogatejšo in še raznolikejšo kot prejšnja leta, a za vse objekte oziroma turistične cilje velja, da imajo zelo dobro razmerje med kvaliteto in ceno.

"V naši ponudbi je veliko objektov iz preteklih let v Umagu, Novigradu, Biogradu, Šibeniku, na otokih Krku, Lošinju, Rabu, Pagu, Dugem otoku in še marsikje. Ker pa našim gostom vedno želimo ponuditi tudi kaj novega, smo vzdolž jadranske obale dodali še obilo novih objektov na zanimivih destinacijah (Rabac, Novi Vinodolski, otok Krapanj, Omiš ...)," pojasnjuje Gošnjakova in doda, da je zanimanje Slovencev za Hrvaško veliko, predvsem zaradi bližine, ugodnega podne-

bja in navsezadnje tudi zaradi cen. Tedenski najem apartmaja Valentino na otoku Pagu je že od 150 evrov za dve osebi, otrok do sedmega leta pa biva brezplačno.

Hotel Adria v Biogradu in sedem dni all inclusive stane že od 388 evrov na osebo, v njem pa lahko letujeta dva otroka do sedmega let brezplačno. Na Murterju, v hotelu Colentum, je sedemdnevni all inclusive paket od 456 evrov na osebo, otrok do sedmega leta biva brezplačno, dva otroka do sedmega leta pa imata 50-odstotni popust.

VSELEJ ZANIMIVA ZA SLOVENCE Nika Vrhovnik, vodja odnosov z javnostmi v TA Palma, razlaga, da so tudi letos prisluhnili željam vseh starostnih skupin, zato ponujajo na Hrvaškem počitnice za vse okuse, generacije in žepe.

"Sledili smo trendom povpraševanja ter pripravili wellness/vitality programe in programe za kontinentalni del, saj smo za to opazili večje zanimanje, medtem ko smo s strani gostov zaznali upad povpraševanja po hotelih nižje kategorije," pojasnjuje Vrhovnikova.

Pravi, da je bila Hrvaška vselej zanimiva za Slovence, priljubljena pa so postala tudi križarjenja po Jadranu. Pred sezono in po njej so najbolj zanimiva bližnja letovišča v Istri in Kvarnerju, v

sezoni pa zagotovo Dalmacija in otoki. Opažajo, da se gosti vedno bolj premišljeno odločajo o tem, kam in s kom bodo potovali, saj pričakujejo največ za svoj denar, zato je cena njihovih programov privlačna in v sorazmerju s sto-

9

ritvijo. "Gost dejansko prejme največ za svoj denar. Cena je odvisna od želja potnika, njegovih finančnih zmožnosti in dolžine bivanja, zato je o konkretnih številkah težko govoriti," je sklenila Vrhovnikova.

10

počitnice 2012

Bribir, “hrvaška Troja” Magična sinteza med naravo in stvaritvami človeških rok

Del prostranega arheološkega najdišče na planoti, ki meri okoli 70 hektarjev

BRACO ZAVRNIK Balkan, pravzaprav Hrvaško in v zadnjem času tudi Črno goro, Slovenci poznamo predvsem kot priložnost za počitnice ob prečudovitem Jadranu. Le ozek krog ljudi pa ve za nekatere bisere, tudi arheološke, ki se skrivajo v notranjosti polotoka. Med njimi je - vsaj ko gre za območje nekdanje Jugoslavije - gotovo najpomembnejše in najbolj atraktivno najdišče Lepenski vir ob Donavi, v Srbiji. Hrani spomin na življenje, ki je tam teklo med 7000 in 5500 leti pred našim štetjem.

A ko gre za nam bližjo Hrvaško, je njen največji arheološko-zgodovinski adut gotovo Bribir v Dalmaciji, oddaljen 16 kilometrov od Skradina, mesteca, ki si je prostor našlo nekoliko nižje od znamenitih slapov na reki Krki, v neposrednem zaledju Šibenika.

Bribirski arheološki zapisi (lokacije ne smemo zamenjati z isto-

imenskim krajem blizu Novega Vindolskega, južno od Reke) ne segajo le v prazgodovino, marveč so tudi eden najpomembnejših reliktov starorimske zgodbe na Balkanu v kasnejši fazi tudi pričevalec tvorbe hrvaške državnosti v srednjem veku. Tako so na rodovitnem kraškem polju ob rečici Bribirčici, na lokaciji, ki ji rečejo Krivača, odkrili naselje iz mlajše kamene dobe. Omenjeno polje na zahodu sega do vasi Ostrovica.

TUDI GROFJE CELJSKI Na stičišču tega polja in kraške planote Bukovica pa se dviguje kakšnih 300 metrov visoko manjša, jasno zaokrožena raven, ki meri okrog 70 tisoč kvadratnih metrov. Rečejo ji Bribirska glavica in v tem prispevku si jo bomo nekoliko približali. Arheološke ostaline na njej naj bi o pomenu hrvaškega srednjega veka pričale do te mere, da je oče hrvaške arheologije fra Lujo Maruna

Skradinčana temu najdišču leta 1908 podelil epitet “hrvaška Troja”. Mimogrede, z njo imamo nekaj skupnega tudi Slovenci, saj je bil v obdobju največje moči grofov Celjskih, ko je bil knez Herman II. Celjski slavonski in hrvaško-dalmatinski ban, Bribir prva desetletja 15. stoletja pod njihovim nadzorom. Po drugi strani pa nekateri srbski zgodovinarji menijo, da se je na Bribirski glavici začela saga o srbski srednjeveški državnosti. Še ko je to območje bilo v zadnjih stoletjih prvega tisočletja pod bizantinsko oblastjo, je ime Bribir oziroma Brebara, kot so tamkajšnji občini nad Ravnimi kotari v zaledju današnjega Zadra in zahodno od reke Zrmanje nekdaj tudi rekli, v popisu tamkajšnjih občin vnesel bizantinski cesar Konstantin Porfirogenet, ki je vladal v 10. stoletju.

Kakorkoli že, Bribirsko glavico so trajno zagotovo poselili že najkasneje v začetku zadnjega tisoč-

letja pred našim štetjem. Pred prihodom Rimljanov je namreč tam bila utrdba Liburnov, ljudstva, ki je naseljevalo primorski del zahodnega Balkana, vključno z nekaterimi jadranskimi otoki.

Rimljani, ki so jim sledili, so tam imeli vojaško bazo s pripadajočo naselbino in kmetijsko ter obrtno infrastrukturo. Rekli so ji municipium Varvariae, kar bi lahko prevedli kot naselbina Barbaria - morda zaradi “divjih” ilirskih in liburnskih ljudstev, ki so naseljevala tiste kraje. Slovani, ki so se v tem pasu jadranskega zaledja pojavili v 7. stoletju, pa so kraju nadeli še danes živo ime Bribir.

ZIBELKA HRVAŠKE DRŽAVNOSTI Za hrvaško zgodovino, povezano z Bribirom, je gotovo najpomembnejše, da je na Bribirski glavici v drugi polovici 13. in na začetku 14. stoletja vladal nekronani hrvaški kralj Pavao I. Šubic Bribirski, hrva-

počitnice 2012

ški ban in vladar Bosne, ki je bil začetnik mogočnega hrvaškega velikaškega in vladarskega rodu Šubičev. Zabeleženo pa je tudi, da je v samostanu sv. Marije, ki so ga zgradili na Bribirski glavici, leta 1375 vstopil v frančiškanski red prvi hrvaški svetnik Nikola Tavelić. Prav v Marijini cerkvi na Bribirski glavici je pokopan tudi Pavao I. Šubic Bribirski. Kraj so kasneje zavzeli in razdejali Turki, po njihovem odhodu pa se niso več naseljevali na Bribirski glavici, marveč pod njo.

Najpomembnejši tamkajšnji arheološki spomeniki so prav na Bribirski glavici, ki je dostopna tudi z avtomobilom - najlažje boste tja prispeli, če zapustite avtocesto med Zadrom in Šibenikom pri izvozu Skradin, od koder je do Bribira deset minut lagodne vožnje (sledite kažipotu za Benkovac). Po letu 1908, ko se je začelo sistematično arheološko izkopavanje, pa vse do danes so očem razkrili komaj približno petino lokacije znotraj obzidanega območja Bribirske glavice, a

že ta pove zares veliko. Žal so ob svojem odhodu precejšnjo škodo naredile velikosrbske okupacijske enote, ki so si Bribirsko glavico med vojno na zahodnem Balkanu 1991-1995 izbrale kot topniško bazo, s katere so granatirale bližnji Šibenik in zadrsko riviero.

Najdišče so precej uničili, iz nekdaj javnosti namenjenega depoja pa so odnesli in uničili precej dragocenosti. Še do danes tako niso vrnili znamenite Vučedolske golobice. Sicer pa je območje Bribirske glavice od leta 2005 pod zaščito Evropske unije oziroma njenega programa CARDS, ki financira arheološka izkopavanja, prenovo in zaščito tega najdišča.

ZARES BOGATO ARHEOLOŠKO NAJDIŠČE Malokatero arheološko najdišče nudi tako jasno prečiščene in bogato prepletene pričevalce burne zgodovine nekega območja, kot to premore Bribirska glavica. Med lagodnim sprehodom boste naleteli na rimski mavzolej s sarkofagi in talnim mozaikom, na vodnjake in keramične “hladil-

nike”. Prevzeli vas bodo ostanki liburnijskega in rimskega obzidja, debelega dva metra. Občudovali boste ostanke sakralnih objektov, ki predstavljajo bogato zbirko primerkov, od prazgodovine pa vse do poznega srednjega veka.

Srednji vek ponuja ostanke kar petih cerkva, med njimi predromansko cerkev s šesterolistnim tlorisom, triladijsko baziliko z romansko-gotskimi arhitekturnimi značilnostmi ... Tam so tudi ostanki starodavnih stanovanjskih zgradb. Kljub prej omenjenemu medvojnemu barbarstvu v depoju na tej lokaciji še vedno najdete dragocene primerke starodavne keramike, stekla, orodja in orožja, nakita, denarja, napisov, delov kamnitih arhitektonskih stvaritev in cerkvene opreme. ČUDOVITO RAZGLEDIŠČE, STIČIŠČE UMETNIKOV Vendar vas obisk Bribirja oziroma Bribirske glavice ne bo prevzel samo zaradi arheoloških najdb.

To je tudi na moč atraktivna krajinska lokacija, katere privlačnost

11

arheološko najdišče le podkrepi.

Tam boste doživeli malodane magično sintezo med naravo in stvaritvami človeških rok. Z Bribirske glavice se na vse strani ponuja čudovit razgled - na eni strani na mogočno in ponosno dinarsko gorsko verigo, na drugo stran pa na nižinske Ravne Kotare in naprej na Jadran s severno- in srednje dalmatinskimi otoki, med katerimi je v daljavi in ob lepem vremenu mogoče videti celo otok Vis. Skratka, Bribirska glavica ni samo zgodovina, ampak tudi neverjetno privlačna geografska točka, primerna tudi za intimno ponikanje v zgodovino, naravo, samega sebe. Miru za takšne reči je tam gori več kot dovolj. Potemtakem ni čudno, da se ta lokacija vse bolj uveljavlja kot prizorišče slikarskih in kiparskih kolonij, kot stičišče umetnikov ter ljubiteljev narave sploh. Obisk lahko povežete z uživanjem v bližnjem nacionalnem parku Krka, kjer ne manjka prenočitvenih zmogljivosti in druge turistične ponudbe.

Bribirska glavica ponuja tudi čudovite razglede

Raznolikost je lepa

turistična skupnost kvarnerja hr-51410 opatija, nikole tesle 2, t +385 (0)51 272 988, 272 665, f +385 (0)51 272 909, e kvarner@kvarner.hr “kvarner info - vrata jadrana”, t +385 (0)51 623 333, 628 888, F +385 (0)51 623 334, e info@kvarner.hr www.kvarner.hr

Oglasno sporoèilo

POLETNE PRIREDITVE 2012

- RAZLIÈNOST JE LEPA

14

počitnice 2012

Dogodivščine blizu morja

Kanjon Cetine, čudo narave in zabave Nekdaj gusarji, danes raftarji BRACO ZAVRNIK Podoba dalmatinskega obalnega mesteca Omiša, kakšnih 20 kilometrov južno od Splita, je - gledano z morske strani - malodane pravljična. Kraj si je postlal na obeh bregovih izliva reke Cetine v Jadran, ki si je svojo končni prodor do ustja izdolbla skozi visoko kraško gorsko pregrada. Na severozahodni strani je to mogočni Mosor, ki sega vse do zaledja Splita, na jugovzhodni pa Omiška Dinara, ki se v smeri Makarske stika z mogočnim Biokovim.

Ujetost reke med prepadni gori v sklepnem delu svojega toka tvori kanjonsko zožitev, da malo takšnih. To geografsko posebnost so prvotni prebivalci Omiša - vča-

sih so mu rekli Oneum, njegov začetek pa umeščajo v sedmo stoletje - izrabili tako, da so se prelevili v gusarje, ki so bili strah in trepet bizantinskih, beneških, dubrovniških in drugih ladij na dobršnem delu srednje in južne Dalmacije. Ko so jih ogrozile kazenske ekspedicije, ki so jih v bran svojih bark pošiljale omenjene države, so se s svojimi plovili vred zatekli za naravni “zid”, v kanjon Cetine, od koder jih zlepa ni bilo mogoče zbezati. Omiški gusarji so se umirili komaj sredi 15. stoletja, ko je kraj postal del Beneške republike.

Cetino na vsem njenem 105 kilometrov dolgem toku odlikujejo izraziti modro-zeleni odtenki,

podobni naši Soči. Rečejo ji tudi “vodnjak Dalmacije”, ker napaja večino podzemnih nahajališč pitne vode na srednjedalmatinskem območju. Glede tega ima podobno vlogo, kot reke Krka (ta naj bi si svoj podzemni izvor blizu vasi Vrlika v Dalmatinski zagori, pod goro Dinaro, delila prav s Cetino) in Zrmanja bolj severno v Dalmaciji, ter Neretva, ki se v morje izliva južneje, že bliže Dubrovnika. Žal so to dobro dalmatinsko vodno vilo človekove roke preuredile precej po svoje (umetno Peručko jezero in še nekaj nizvodnih zajezitev), preden v Zadvarju ostro zavije okrog Mosorja proti jugozahodu, proti izlivu v Jadran. Reka je v svojem zgornjem toku tudi vodno osredje

obsežnega Sinjskega polja, ki je veljal in še velja za žitnico srednje Dalmacije. Posledica človekovih posegov je bila umiritev rečnega toka, zavoljo česar so propadli številni mlini, nanizani vse od izvira na Cetinjskem polju, 380 metrov nad morjem, pa do izliva pri Omišu. Pri tem je treba omeniti, da se Cetina napaja iz podzemnega kraškega jezera, globokega več kot 100 metrov. Le nekaj kilometrov niže od izvira je kraj Garjak, znan po odličnih rdečih vinih. Tam se je na enem od svojih potovanj v globino Balkana ustavil cesar Franc Jožef I., ki naj bi mu garjaška rdečina tako hasnila, da je po nekaj kozarcih nekoliko pozabil na svoje vladarsko dostojanstvo. Hiša, v kateri je

počitnice 2012

prenočil, še danes stoji, rečejo ji Schönbrunn. Se ve, zakaj.

BOGASTVO VODA IN NARAVE Cetina se “pogrezne” v kanjon že kmalu pod Sinjskim poljem. Njena bregova se opazno povišata in zbližata, reka postane globoka, vendar ne prav hitra. Nekoč se je tudi v tem delu hitreje pretakala in poganjala številna mlinska kolesa. A jo je jez hidroelektrarne pri Đalu umiril, dvignil njen vodostaj in potopil tamkajšnje mline. Gre za eno od treh hidroelektrarn na področju Cetinske krajine, kot rečejo celotnemu območju, kjer se reka pretoči od izvira do izliva v Jadran. Nad tem “celinskim” delom kanjona, malo pod krajem Trilj, bdijo ostanki samotne trdnjave Nutjak, velik izziv za arheologe, zgodovinarje, meditatorje, sanjače ...

Kakorkoli že, krajinsko najbolj atraktivno in tudi lahko dostopno območje toka Cetine je spodnji del rečnega kanjona, kamor se lahko zapeljete tako iz Omiša kakor tudi iz Zadvarja, kjer lahko

LAGUNA PORE^ Hotels Resorts Camping

Laguna Pore~ edinstvena mediteranska destinacija, ki vam ponuja izredno do`ivetje in nepozaben dopust.

Izberite namestitev v na{ih hotelih, turisti~nih naseljih in avtokampih.

Privo{~ite si sanjski dopust v Pore~u, spoznajte Istro, ite se v Hrva{ko.

: 012 O2 NOV prtje: !

Od 2012 UST AVG

Odkrijte prenovljeni hotel Laguna Parentium**** Info in rezervacije: Tel. ++385 52 410 379, vecer@lagunaporec.com Rezervirate lahko na spletni strani: web: vecer.lagunaporec.com

15

Kanjon se zajeda globoko v kraško pokrajino

16

počitnice 2012

Cetina ponuja tudi prijetno osvežitev

občudujete slap Gubavica, s 50 metri višine najmogočnejšega na vsej reki. Kakšnih 20 kilometrov dolga soteska na vsakem koraku nudi prelesti kraško-mediteranskega naravnega okolja, harmonično oblikovanega v globoko pogreznjenem, a z rastlinjem in živalstvom bogato okrašenem rečnem koritu. Da o ribjem zakladu Cetine, kjer prevladuje klen, ne govorimo. Osrednja etnoturistična točka v tem delu toka je gotovo zaselek Radmanove mlinice, le šest kilometrov daleč od Omiša, kjer si še lahko ogledate avtentične cetinske mline, ki so stoletja izrabljali moč reke.

Radmanove mlinice pa so tudi končna postaja organiziranih raftarskih avantur, ki jih omogoča reka in ki morda pritegnejo še največ obiskovalcev. Organizirani raftarski spusti niso predragi, vsa potrebna oprema, vključno z osnovnimi informacijami, je na dosegu roke pred samim vkrcanjem.

Raftarska avantura se začne na točki, imenovani Slimena, do koder je od Omiša slabe pol ure lagodne vožnje (kaj drugega na vijugasti kanjonski cesti niti ni priporočljivo). Ves ta čas lahko potniki seveda občudujejo prelesti tamkajšnjega okolja. Prvi del plovbe v dolžini kakšnih devet kilometrov ni prav hiter. V tej etapi se “posadka” privaja pravilnemu veslanju. Za prvo preizkušnjo na hitro pridobljenih veščin služi plovba skozi “predora” iz vej, kjer se že izkaže uigranost posadke. Sledi del reke, ki je tehnično bolj zahteven, rečejo mu Labirint, ta pa se razvozla v majhnem jezeru, primernem za skok v bistro vodo, ki pa seveda ne dosega takšnih temperatur kot bližnje morje. Pod jezom sledi nekaj kilometrov najbolj adrenalinskega dela raftinga, slap Studenci pa velja za enega najlepših tovrstnih naravnih pojavov na reki Cetini.

Zatem pride na vrsto čudovita, a nikakor nedolžna brzica Oblačnik.

Ko gre za organizirane turistične plovbe, morajo nad njo vsi “potniki” na kopno in se kakšnih 50 metrov sprehoditi ob reki navzdol, kjer se znova vkrcajo v rafte, medtem ko skiper in njegovi mojstri sami obvladajo rečno past.

Kmalu sledita dva manjša slapova, eden med njimi ponuja magično igro sonca in sence, ujete v mah pod slapom. Nato pride še spust čez nekaj zanimivih, a ne prezahtevnih brzic, dokler vas reka ne prinese do točke, ki ji rečejo Z. Gre za rečni utrinek, ki znova terja obilico adrenalina in ki ga še ni takoj konec. Kmalu smo namreč pri Tisni stini, kjer je mogoče preizkusiti veščino skakanja v reko s skale, visoke dva do pet metrov. Potem znova nekaj ne prezahtevnih brzic in vplutje v območje kanjona, kjer so posneli sklepni prizor nekdaj tudi pri nas “razgrabljenega” ameriškega vesterna o mladem apaškem poglavarju Winetouju.

Od tam pa do Radmanovih mlinic je še nekaj brzic in okroglih 25 minut plovbe, s tem pa tudi konec avanture, ki v okviru organizirane turistične ponudbe traja tri do štiri ure, medtem ko “nekomercialni” mojstri raftanja z opisanim delom seveda opravijo veliko hitreje, da kajake, primerne za divje vode, ne omenjamo posebej. Kakorkoli že, tako eni kot drugi se lahko v Radmanovih mlinicah, kjer je poskrbljeno za jedačo in pijačo pa še kaj, docela sprostijo. Seveda pa Cetina ni samo raftanje. V njenem povsem spodnjem toku je popularno “mirnovodno” veslanje, tudi do (ali iz) samega morja. Nad reko se pne mogočni Mosor, kamor je skozi vas Blato na Cetini (šest kilometrov od Omiša) speljana gorska cesta, ne manjka pa niti označenih pešpoti. V stenah, ki obdajajo Omiš, je razvito prosto plezanje.

Podrobnejše informacije o vse teh rečeh boste prejeli na tamkajšnjih turističnih infotočkah.

18

počitnice 2012

Zadrska županija

Sledi grške kolonizacije Od julija 2008 je na Unescovem seznamu svetovne dediščine tudi Starigradsko polje, med Starigradom in Jelso na Hvaru.

V obrazložitvi svetovne organizacije je o razlogih za uvrstitev na ta seznam poudarjeno, da je Starigradsko polje najbolje ohranjena antično-grška krajina v Sredozemlju, saj so tamkajšnji nasadi vinogradov in oljk ostali skoraj nespremenjeni od prve kolonizacije starih Grkov in so edinstveno pričevanje geometrijskega sistema razdelitve zemlje, ki so ga uporabljal v Antiki.

Leta 385 pred Kristusom so iz mesta Parosa na istoimenskem otoku v Egejskem morju, proti Jonskemu zalivu, kakor so Grki imenovali Jadransko morje, napotili skupino približno stotih družin z namenom, da tam ustanovijo kolonijo. Njihov cilj je bil otok Hvar, s starim imenom Fiteja.

Odpravi je poveljeval Okist, čigar

dolžnost je med drugim bila, da v novi naselbini pravilno razdeli zemljišče priseljencem. Na sredi polja, na mestu, od koder se s pogledom lahko objame skoraj cela ravnica, je označena izhodiščna točka – omfalos. Z enostavnim merilnim instrumentom gromo je polje premerjeno in razdeljeno na parcele od enega do petih stadijev, kar je približno 180 do 900 metrov. Izklesani so tudi mejniki z imeni lastnikov parcel, vendar takšna razdelitev ni bila všeč otočnim in obalnim Ilirom, zato so leta 384 pred našim štetjem napadli mesto. Grki so Ilire premagali, kar jim je omogočilo, da so uporabljali celotno Starigradsko polje, ki je največja plodna ravnica na jadranskih otokih. Kmalu so priseljenci na svojih poljih pričeli zidati pomožne objekte in stanovanja.

Razkošnejši so iz rimske dobe, do sedaj pa so našli okoli šestdeset ostankov zgradb.

Zadrsko županijo sestavljajo mikavni predeli osrednjega dela hrvaške jadranske obale. Narava je tu izredno darežljiva, ljudje pa so zapustili številne sledove v kamnu, lesu in žlahtnih kovinah, prièevanje o viharni in bogati preteklosti.

Gre za predele in kraje, kjer se najbolj opevano hrvaško pogorje Velebit dotakne morja in pepelnato sive stene narodnega parka Paklenica vabijo k vzponu v svet beloglavega jastreba.

Kraška lepotica Zrmanja je ustvarila impresiven kanjon in s svojim pritokom Krupo zagotavlja izvrstne možnosti za rafting s kanujem in kajakom. Tisti pa, ki jih bolj mika èudoviti podzemni svet krasa, bodo prišli na svoj raèun, èe se bodo odloèili za obisk Cerovaèke peèine pri Graècu in Manite peèi na Velebitu. Za nepozabno doživetje poskrbi tudi "lunina pokrajina" otoka Paga.

Po sivih barvah krasa je za oèi pravi balzam zelenje plodnih Ravnih kotarov in Vranskega jezera, kjer je še mogoèe videti trofejne primerke sladkovodnih rib, medtem ko na obrežju gnezdijo redke ptice moèvirniki (leta 1999 so to obmoèje razglasili za naravni park).

Izrazito èlenovito obalo (skupno 1300 kilometrov) tvorijo številni otoki, polotoki, prekopi, morske ožine, Karinsko in Novigradsko morje. Poleg tega je ta obala izredno raznolika: gre za razpon od pešèenih plaž ninske lagune, idealnih za neplavalce, do najvišjih èeri na Jadranu, in sicer 150 metrov visokega Grpaš}aka na Dolgem otoku.

Na zadrskem morskem obmoèju se za vsakogar najde ustrezen otok: ponujajo se veèji in manjši, naseljeni in nenaseljeni, porasli z gosto makijo in prekriti z oljènimi nasadi, zvrhani skritih zalivèkov in zalivov z bori, ki se dotikajo morja. Ti predeli so priljubljena zatoèišèa navtikov, ljubiteljev bistrega morja in nedotaknjene narave. Naj navedemo samo nekatere izmed 200 otokov, otoèkov in èeri: Pag, Dugi otok, Ugljan, Pašman, Vir, Iž, Molat, Ist, Silba, Premuda, Olib, Sestrunj, Vrgada.

Obvezni cilj vseh navtikov je naravni park Telašæica, ki je naravno nadaljevanje narodnega parka Kornati. Gre za zaliv, o katerem so nastale mitske zgodbe, z naravnim pojavom slanim jezerom in zanimivim rastlinskim in živalskim svetom.

Enako zanimiv je podmorski svet pravi izziv tako za izkušene raziskovalce morskih globin kot za zaèetnike.

Zadrsko obmoèje je že od nekdaj domovina izkušenih pomoršèakov, ribièev in oljkarjev. Leta 1995 so v kraju poèastili 1000 letnico prve pisne omembe ribištva med Hrvati. Osrednja lega, bogato zaledje, varna pristanišèa in nadvse ugodno podnebje so tu omogoèali vrsto civilizacij, o èemer prièajo liburnijske razvaline, rimske villae rusticae, starohrvaške cerkvice po otokih in na kopnem in monumentalne stavbe iz poznejših obdobij.

Vzdolž obale in na otokih se vrstijo slikoviti kraji s starimi kamnitimi jedri.

Naštejmo jih nekaj, ki jih je nedvomno treba obiskati: Nin oziroma "hrvaški Betlehem", ki je bil prvo politièno, kulturno in versko središèe hrvaške države, obèasni sedež hrvaških vladarjev in stalni škofovski sedež, je skupaj s svojo okolico tudi pravi raj za arheologe.

Biograd, nekoè kraljevsko mesto, zdaj pa znan turistièni kraj z lepimi plažami in bogato ponudbo za ljubitelje dinamiènega in zanimivega dopustovanja, je še zlasti priljubljen cilj navtikov.

Pag na istoimenskem otoku je nastal na podlagi naèrta Jurja Dalmatinca v 15. in 16. stoletju. Blagovne znamke tega mesta so slovite paške èipke, znani paški sir, sol in belo vino paška žutica.

Zadar, središèe te hrvaške županije, je 3000 let staro mesto z antièno razporeditvijo ulic, rimskim forumom iz 1. stoletja po našem štetju, monumentalno zgodnjeromansko cerkvijo sv. Donata iz 9. stoletja, edinstveno v Evropi, in prvovrstnimi primerki romanike: s cerkvijo sv.

Krševana iz 12. stoletja, katedralo sv. Stošije iz 13. stoletja in z zvonikom sv.

Marije iz 12. stoletja. Poleg tega je v Zadru treba videti stalno razstavo cerkvene umetnosti in sarkofag sv. Šimuna, najbolj dragoceno stvaritev srednjeveškega zlatarstva na Hrvaškem. Mesto obdaja mogoèno obzidje z reprezentativnimi kopenskimi in morskimi vrati. Zadar je bil stoletja prestolnica Dalmacije, v njem so leta 1396 ustanovili prvo hrvaško univerzo, napisali prvi hrvaški roman (Planine, Petar Zorani}), tiskali prvi hrvaški èasnik. Naposled ne kaže pozabiti na možnost, da se sprehodimo po zmeraj živahni tržnici in ribarnici na polotoku in na rivi uživamo ob neverjetnem sonènem zahodu.

In kaj si kupiti za spomin? Nemara roèno opleteno steklenico maraschina, ki ga v Zadru že od 16. stoletja proizvajajo po istem receptu in je sad vse lepote tega obmoèja, ali pa kak izdelek iz slovite paške èipke ali domaèe oljèno olje, ki se v teh krajih odlikuje z izjemno aromo in kakovostjo.

Promocijsko besedilo

V letu 2011 smo organizirali poèitnice za veè kot 210.000 slovenskih gostov.

V preteklem letu je najveè naših gostov poèitnikovalo na obalah Jadranskega morja.

Rezervacije v letošnjem letu kakor tudi povpraševanje napovedujejo, da bo letošnja sezona podobna.

V 25 Relaxovih poslovnih enotah po vsej Sloveniji lahko naši gostje izbirajo poèitnice na hrvaški obali v katalogih, na veè kot petstotih straneh (JADRAN 2012 FIRST MINUTE, JADRAN 2012, 1. MAJ 2012 ...). Tudi letos bomo pripravili posebne ponudbe: jesenske poèitnice, krompirjeve poèitnice, božièno-novoletni prazniki ...

Trenutno najbolj aktualna ponudba so prvomajske poèitnice. Tradicionalno je najveè zanimanja za Relaxove PRVOMAJSKE KLUBE, ki bodo letos v Rovinju, Rabcu, Opatiji, v Baški na otoku Krku in na otoku Braèu v Supetru. Pripravili smo tudi cenovno ugodne pakete z avtobusnim prevozom na otoka Braè in Hvar. Priporoèamo pa tudi kratke poèitnice v Istri (Umag, Novigrad, Poreè, Rovinj, Pula, Rabac, Opatija ...), na otokih v Kvarnerju (Krk, Lošinj, Rab) in v srednji Dalmaciji (Zadar, Starigrad/Paklenica, Biograd na moru, Braè, Hvar, Vis, Korèula, Orebiæ ...).

V katalogu JADRAN 2012 so predstavljeni praktièno vsi pomembnejši turistièni kraji na hrvaški obali. V njem boste našli štiri vrste produktov: senior klube s klubskim programom, poletne klube s programom za družine z otroki, poèitnice v hotelih, oznaèene z rdeèim srèkom, in poèitnice v drugih hotelih in apartmajih.

V 70 hotelih, ki so družinam prijazni, biva en otrok do 12. leta brezplaèno v sobi z dvema odraslima, tudi v juliju in v avgustu. V nekaterih hotelih tudi dva otroka do 14. leta.

Družinam prijazni hoteli so oznaèeni z rdeèim srèkom. Rdeèi srèek oznaèuje destinacijo, ki ponuja ugodnost za vašega otroka v starosti do 12. leta ali celo do 15. leta.

Na dodatnem ležišèu v sobi z dvema odraslima ima bivanje brezplaèno. V poletnih klubih cena dodatno vkljuèuje: spoznavni veèer, otroške delavnice s programom, družabni veèer s tombolo, zakljuèni veèer, druge klubske aktivnosti ...

SENIOR KLUBI so že stalnica v naši ponudbi.

V letu 2012 smo po tem programu organizirali poèitnice za veè kot 20.000 slovenskih gostov.

Senior klubi so namenjeni vsem tistim,

ki bi radi preživeli aktivne poèitnice v družbi znancev in novih prijateljev nekoliko drugaèe kot obièajno. Za vas smo izbrali hotele v turistiènih krajih z dolgoletno tradicijo.

Letos posebno priporoèamo senior klube na otoku Krku, v Zadru in na otokih v srednji in južni Dalmaciji (Hvar, Braè in Korèula).

Poskrbeli smo tudi za tiste, ki želijo poèitnikovati v kampih. Gostom so na voljo 2 montažne hišice Relax (32 m in luksuzne 2 v velikosti 40 m ) v kampih v Njivicah na otoku Krku, v Straškem na otoku Pagu, v Biogradu na moru, v Pirovcu in v Stobreèu v bližini Splita. Tudi v Sloveniji se vse bolj uveljavlja novi trend v turizmu, imenovan "glamping". Glamping je angleška sestavljenka: glamour + camping. Združuje torej razkošje s kampiranjem.

Tudi letos so gostom na voljo organizirani prevozi na hrvaško obalo z Relaxovimi nadstandardnimi avtobusi (razdalja med sedeži 84 cm, usnjeni sedeži, navigacijski sistem, klima, LCD zasloni ...) od maja do sredine oktobra.

Odhodi avtobusov so predvideni iz treh razliènih smeri iz Slovenije: iz Murske Sobote mimo Maribora in Ptuja, iz Dravograda mimo Celja in Krškega ter z Jesenic mimo Ljubljane in Novega mesta proti Jadranu.

V katalogih so objavljene vstopne postaje in ure odhodov. Novost v letošnjem letu so brezplaèni avtobusni prevozi v juniju in septembru do hotelov, ki so oznaèeni kot Relaxovi aduti 2012.

Od junija do septembra imamo vzpostavljeno èartersko povezavo Ljubljana Èilipi Ljubljana.

Poèitnice z letalskim prevozom lahko rezervirate na Korèuli, Mljetu, Pelješcu, Slanem, v Dubrovniku, Mlinih, Cavtatu ...

Preprièani smo, da boste ob listanju Relaxovih katalogov prav gotovo našli kaj zase ali svoje najbližje. Veseli bomo vašega zaupanja.

Poleg predstavnikov in animatorjev bomo z vami na poèitnicah tudi preko naše dežurne telefonske številke "24 ur z vami na poèitnicah".

Poèitnice lahko rezervirate tudi preko telefonske prodaje 24 ur na dan ali preko internetne prodaje (www.relax.si).

Poleg pestre in cenovno ugodne ponudbe lahko izbirate tudi razliène naèine plaèila: ugoden Relaxov poèitniški kredit, plaèilo na obroke, plaèilo s plaèilnimi karticami, gotovinski popust ...

Brezplaène kataloge vam z veseljem pošljemo po pošti na vaš naslov.

Na obalah Jadranskega morja vam želimo brezskrbne in doživete poèitnice.

www.relax.si RELAX – SPECIALIST ZA ADRIATIC

Vedno privla~ni [ib nik

TURISTIÈNA SKUPNOST ŠIBENIŠKO - KNINSKE ŽUPANIJE HR 22000 Šibenik, Fra Nikole Ružiæa bb Tel.: + 385 22 219 072, faks: + 385 22 212 346 www.sibenikregion.com e mail: info@sibenikregion.com

Koledar dogodkov 2012 MEDNARODNI OTRO[KI FESTIVAL (23. 6. do 7. 7.)

Kot sredi{~e regije je [ibenik izredno zanimiv. ^eprav je najstarej{e hrva{ko mesto na obali, je [ibenik vendarle ohranil svojo otro{ko, razigrano noto. Ta pride vsako leto znova do izraza, ko se staro mestno jedro spremeni v oder na prostem, na katerem kot glavni igralci nastopajo otroci.

"Otro{ko mesto", kot mu pravijo ljubkovalno, vsako leto zadnji teden junija in prvi teden julija izvablja nasmehe na obraze otrok in odraslih ter jih vabi na predstave, koncerte in razstave tujih ali doma~ih otro{kih ali odraslih umetnikov. Hkrati jih spodbuja, da tudi sami prispevajo svoj dele` v okviru {tevilnih delavnic, ki jih izvedejo v teh petnajstih dneh. V ~asu festivala dobi malo mesto, kot je [ibenik, povsem druge razse`nosti postane mesto sre~anj, sredi{~e umetnikov, gledali{kih skupin, glasbenikov in znanstvenikov, polnoletnih in mladoletnih. Njihov skupni cilj je, da se po{teno naigrajo, dodobra sprostijo in prijetno zabavajo.

MEDNARODNI SREDNJEVE[KI SEJEM V [IBENIKU Poleg mednarodnega otro{kega festivala je [ibenik znan {e po eni manifestaciji mednarodnega zna~aja. To je mednarodni srednjeve{ki sejem, ki so ga prvi~ pripravili leta 2005. V [ibenik se tako vsako leto konec septembra, ob prazniku sv. Mihaela, zavetnika mesta, vrne duh preteklosti in o`ivi spomin na srednjeve{ke ~ase mesta. Mesto za tri dni preplavijo sprehajalci v tradicionalnih no{ah in srednjeve{kih opravah, `onglerji, klovni, lokostrelci, vitezi, godci, organisti in {ibeni{ki obrtniki, ki prikazujejo tradicionalne na~ine obdelave lesa, kovin, {ibja in kamna.

VE^ERI DALMATINSKEGA [ANSONA [IBENIK (16., 17. in 18. avgust 2012) [ibeni~ani, ki so slovijo kot najbolj{i pevci v Dalmaciji, so {e posebno ponosni na Ve~ere dalmatinskih {ansonov. Ti potekajo vsako leto konec avgusta ter ponujajo posebno do`ivetje dalmatinskih pesmi v izvedbi {tevilnih klap.

TERRANEO [IBENIK (6. do 10. avgust 2012) Terraneo je veliko ve~ kot samo {e en poletni festival. Spomnite se na vse, kar ste kadarkoli hoteli po~eti med po~itnicami (sonce, morje, rekreacija in zabava), temu dodajte zanimive glasbene zasedbe, ki ste jih `e od nekdaj hoteli sli{ati pod jasnim no~nim nebom (The National, The Thermals, Janelle Monae, The Fall, Crystal Castles), kup zabavnih dogodkov in delavnic, predavanj priznanih naravovarstvenih izvedencev, privla~ne turisti~ne ponudbe za izlete (Nacionalna parka Kornati in Krka, City Tour [ibenik, ogled {ibeni{kih trdnjav ...) ter ~udovito ekolo{ko zgodbo (glas razuma Terry in njegov ekolo{ki program). S tem dobite povsem nov in osve`ujo~ recept za nepozabno petdnevno zabavo na vrhuncu turisti~ne sezone v srcu Dalmacije, ki se imenuje Terraneo.

FE[TA V VODICAH (4. avgust) Tradicionalna Vodi{ka fe{ta je `e vrsto let ena izmed najbolj obiskanih in najve~jih ljudskih zabav v Dalmaciji. Znana je po bogatem glasbenem programu in polno~nem ognjemetu.

TRADICIONALNE DIRKE Z OSLI TRIBUNJ (1. avgust 2012) Za prebivalce Tribunja in njihove goste pomeni dirka z osli vedno odli~no zabavo, saj zagotavlja veliko smeha in veselja. Dirka z osli na prvi dan v mesecu avgustu v Tribunj pritegne tudi ve~ tiso~ obiskovalcev. Naloga na videz ni te`ka, tekmovalci morajo le na hrbtu svojega osla prvi priti do cilja.

Vsa stvar je zabavna `e povsem na za~etku, saj je osla zelo te`ko prepri~ati, naj se sploh premakne, kaj {ele da prete~e vso dolgo pot do cilja. Skratka, prava komedija za vse udele`ence in gledalce.

PRIMO[TENSKE U@ANCE (prvi konec tedna v avgustu) Sredi poletne turisti~ne sezone, ko so vse pla`e in hoteli zapolnjeni do zadnjega koti~ka, prebivalci Primo{tena izkoristijo prilo`nost, da svojim gostom prika`ejo, kako so `iveli v~asih in kaj je bilo pomembno za njihove prednike.

Primo{tenske u`ance so dale~ naokrog znana fe{ta, namenjena ohranjanju in negovanju etnolo{ke dedi{~ine Primo{tena. Obiskovalci si lahko ogledajo uprizoritev primo{tenske poroke, turnirje v balinanju, oslovske dirke, regate in ob vsem tem u`ivajo v dobrotah, ki jih ponuja ribi{ki ve~er, od doma~e ribe do vrhunskega vina. Lepo je, ~e se ~lovek te dni znajde v okolici Primo{tena.

BIG GAME FISHING JEZERA (zadnji teden v septembru) Na Big Game Fishing pridejo "veliki fantje" lovit velike ribe. To ni ve~ igra, tukaj stvari zanje postanejo resne, za tiste, ki vse skupaj le opazujejo, pa nepozabno do`ivetje. Najbolj{i ribi~i na svetu se zberejo v Jezerih, da bi se pomerili v {portnem lovu na velike ribe. Lov traja teden dni. V tem ~asu je seveda vse v znamenju rib, saj iz ulova zve~er vedno pripravijo pravo pojedino.

REGATA LATINSKO IDRO MURTER (konec septembra) Latinsko jadro, ki so ga v Murterju uporabljali stoletja, imajo prebivalci tega mesta {e vedno za svoj za{~itni znak. Murter~ani na dan sv. Mihaela, zavetnika murterske `upnije, vsako leto pripravijo regato tradicionalnih ladij, gajet in kai}ev. Ruta regate poteka po te`avnih poteh, po katerih so stari Murter~ani neko~ vsak dan jadrali do svojih posestev na Kornatih. Pogled na ponovno dvignjena jadra na morski gladini ogreje srca vseh obiskovalcev, ob regati pa gostitelji organizirajo vrsto delavnic, v katerih se je mogo~e nau~iti pomorskih spretnosti, ter predavanja, razstave in tradicionalno malico s pe~enimi sardelami.

www.sibenikregion.com

EKO ETNO SEJEM SKRADIN (1. in 2. maj) Tam, kjer se reka Krka zliva v Jadransko morje, je nastal Skradin, nenavadno in hkrati romanti~no dalmatinsko mestece z odprtimi in prijaznimi prebivalci. O njihovem gostoljubju se lahko prepri~ate tudi sami, ~e obi{~ete skradinski eko etno sejem, na katerem lahko izveste vse, kar ste kadarkoli hoteli vedeti o kulturi in zgodovini tega mesta. Na sejmu so predstavljene tradicionalne skradinske obrti, izdelovanje nakita in narodnih no{ ter ro~na dela in ekolo{ko pridelana `ivila.

FESTIVAL PODE@ELSKE KULTURE KNIN (avgust) Ta festival je idealen za tiste, ki so zasi~eni z mestnim slogom `ivljenja, ter za vse, ki imajo radi naravo in cenijo tradicionalno va{ko kulturo.

Festival je povsem odprtega tipa, posve~en `ivljenju brez stresa in natrpanih urnikov. Na njem se lahko seznanite z va{kimi opravili in plodovi, s katerimi narava nagrajuje ~love{ki trud, sodelujete v raznih delavnicah in se nau~ite tradicionalnega petja, igranja na glasbila in plesa.

Prebivalci Rape pa vas vabijo, da se jim pridru`ite pri njihovih vsakdanjih opravilih. Ali pa se preprosto prepustite po~itku pod starimi hrasti ali se odpravite na sprehod po prostranih cveto~ih poljih. Pomembno je le, da vas narava dose`e in umiri va{o du{o.

REGATA KORNATI CUP (april) Legenda pravi, da so bogu, ko je ustvarjal svet, v modro morje padli beli kamni in da se je, ko se je obrnil, navdu{en nad lepoto odlo~il, da ne bo ni~esar ve~ spremenil. Tako so nastali Kornati, hrva{ki nacionalni park in labirint 152 otokov, oto~kov in ~eri. Prva jadralska regata Kornati Cup se je zgodila povsem po naklju~ju na praznik rojstva Device Marije, 8. septembra 1984, ko se je skupina zaljubljencev s tremi jadrnicami iz Murterja odpravila proti Pi{keri. @e naslednje leto, vendar tokrat aprila, na veliko no~, se je na tej regati v hrva{ko avstrijski organizaciji zbralo 27 bark. Leta 1988 se je Kornati Cupa udele`ilo `e 118 jadrnic, s ~imer je postala ena najve~jih regat v vzhodnem delu Jadrana. Izvedbe regate, ki je vedno pritegnila veliko udele`encev, niso nikoli povsem prepre~ili niti vojni dogodki. Njeni udele`enci nenehno govorijo o murterskih fe{tah na Rudini, nepredvidljivih postankih pred Pi{kero in nevarnih no~nih navigacijskih etapah, ki so od ladij in njihovih posadk zahtevale maksimalno zbranost. Leta 2001 je regata Kornati Cup dobila sedanjo organizacijsko obliko. Postala je dogodek, ki na edinstven na~in povezuje {port in zabavo, profesionalne jadralce in tiste, za katere uvrstitev ni tako pomembna.

VE^ER DOMA^E KUHINJE PIROVAC (avgust) Namen prireditve Ve~er doma~e kuhinje Dalmatinska le{adura je pove~ati prepoznavnost hrva{ke turisti~no gastronomske ponudbe, promovirati hrva{ke prehranske izdelke s turizmom in oblikovati gastronomsko blagovno znamko Dalmatinska le{adura, s katero bi postali prepoznavni. Prireditev poteka v sodelovanju z Akademijo kulinarike, inovativno {olo kuhanja, ki temelji na tradicionalnih vrednotah in dedi{~ini ter usposabljanju za pripravo regionalnih jedi z uporabo novih tehnologij in pod vodstvom izku{enih kuharskih mojstrov. V okviru dogodka predstavijo tudi certificiranje gostinskih lokalov, ki ponujajo avtohtone jedi ter naravno in zdravo hrano.

24

počitnice 2012

Ven - na morje Slovenci smo gotovo med tistimi pretežno celinskimi narodi, ki jih od nekdaj vleče na morje

BOŽO ZORKO Hrvaška obala je že desetletja priljubljena med slovenskimi ljubitelji morja. Skoraj idealno razporejeni otoki, ki so med seboj oddaljeni manj kot deset navtičnih milj, okrog 1500 zalivčkov in pristanišč ob razvejeni obali, veliko dobro opremljenih marin z okoli 16 tisoč privezi, v zadnjih letih tudi veliko urejenih sidrišč v zalivih in seveda bližina so razlogi, da poleti v skoraj vsakem zalivčku srečaš rojaka.

Med domačini pa veljamo tudi za dokaj predrzne morjeplovce, ki se iz varnih luk podajo naokoli pogosto tudi takrat, ko domačini raje posedajo na klopcah na obali.

Dodatno k temu slovesu prispevajo plovila, s katerimi se grejo nekateri pomorščake. Na otočkih in po zalivih lahko vidimo skoraj vse, kar pluje. Nič ni narobe, če ne gremo predaleč in če imamo s sabo vsaj najnujnejšo opremo in predvsem če se na potep odpravimo v lepem vremenu. A ko vidiš pogumneže z manjšimi motornimi čolni in gumenjaki, ki nimajo vesel in rešilnih jopičev, podajo pa se proti otokom, ki sicer niso daleč, se moraš zamisliti, kaj se lahko zgodi, če odpove motor in zapiha rahla burja. Tudi popoldanski maestral ni povsem nedolžen za plovila brez pogona.

Posebno poglavje so manjši gumijasti čolni na vesla. V mirnem morju brez vetra gre kar lepo, a vsako leto vidim kakšen nadobuden par, ki se v popoldanskem maestralu muči, da bi prišel nazaj v zaliv. Med temi menda prednjačijo Čehi, navajeni rek in jezer.

Zato že pred nakupom dobro premislite, kaj boste na morju počeli, in temu ustrezno izberite plovilo.

VELIKA IZBIRA Najcenejši so majhni napihljivi čolni, a so primerni le za igranje otrok v kakšnem mirnem zalivu.

Pa še pri tem je treba biti previden, da se ob prvem stiku z obalo ne spremeni v kup zmečkane plastike, ki je le še za v smeti.

Med cenejše možnosti sodijo tudi kakovostnejši napihljivi plastični ali gumijasti kanuji, a če se le da, pred nakupom v trgovini sedite vanj. Pri mnogih je težava pre-

počitnice 2012

25

Marina v Rovinju

nizko sedišče, tako da veslanje izgleda, kot da bi z metlo pobirali pajčevino s stropa. Prav spodobno pa se po morju da veslati v plastičnih kanujih in kajakih. Tudi v tistih “sit on top”. To so kajaki

TURISTIČNA AGENCIJA

vseh mogočih oblik in namenov, nepotopljivi in bolj stabilni ter zato zelo primerni za vse, ki pravih kajakov niso vajeni. A pri nakupu velja pravilo, da cena odraža kakovost. Predvsem kakovost pla-

stike, ki je ob stiku z ostrimi morskimi kamni zelo pomembna. To velja tudi za manjše čolne na vesla ali pa jadrnice za dnevne užitke ob obali. Če s takšnimi plovili še nimate izkušenj, je morda najbolj-

MARIBOR, TRG B. KIDRIČA 2, TEL 02/229-75-30, 229-75-31 CELJE 03/428 22 60

PRVOMAJSKE POČITNICE OD 3 DO 7 DNI

še, da za začetek povprašate izkušene in kupite rabljeno plovilo.

Na spletu je ponudba velika, žal pa ni izposojevalcev, pri katerih bi takšno plovilo za teden ali dva na leto lahko najeli. Izposojevalci plo-

Vodice Bonus klub 27.4. do 2.5.

5 x polpenzion in tt od 109 € otrok do 15 let brezplačno

Poreč h. Laguna Istra 5x pp+tt 139€ - otrok do 12 let brezplačno

Poreč h. Delfin 5 pp + tt od 117€ otrok do 14 let brezplačno

Zadar h. Funimation 3 AI + tt = 195€ otrok do 12 let brezplačno

Vrsar TN Belvedere 5x pp+tt 145€ otrok do 10 let brezplačno

Opatija GH Adriatic 5x pp+tt 243€ otrok do 12 let brezplačno

Petrčane h. Pinija 5 pp + tt =159€ otrok do 12 let brezplačno

Rabac h. Allegro 5x all incl.+tt 191€ otrok do 14 let brezplačno

Pag h. Pagus 5x pp+tt 139€ otrok do 12 let brezplačno

Selce h. Varaždin 5 pp + tt = 105€ otrok do 7 let brezplačno

Šibenik h. Jakov 6 x pp + tt 147€ otrok do 12 let brezplačno

Makarska h. Meteor 7x pp+tt 215€ otrok do 12 let brezplačno

Primošten h. Zora 5 pp + tt = 168€ otrok do 12 let brezplačno

POLETJE NA JADRANU - HOTELI, APARTMAJI, MOBILNE HIŠICE

OTROCI BREZPLAČNO DO 18 LET - AVTOBUSNI PREVOZI V ISTRO OD 30 € IN DALMACIJO OD 55 € Kaštel Štafilić 7 AI light 22.6. 252€ 2 otroka do 6 let brezplačno

Makarska h.Biokovka 7pp 7.7. 282€ otrok do 7 let brezplačno

Crikvenica TN Kačjak 7pp + tt 9.6. 139€, 30.6. 175€, 21.7. 212€

Rab h. Eva 7 pp 23.6. 219€ otrok do 12 let brezplačno

Pirovac h.Miran 7pp 23.6. od 177€ otrok do 15 let brezplačno

Medulin h. Belvedere 7pp + tt 16.6. 243€, 30.6. 292€, 14.7. 333€

Bonusovi HITI z prevozom : OTVORITEV SEZONE NA OTOKU VISU 7.6. do 10.6. - 269 € Vodice 27.4. do 2.5. pp + izlet + all inclusive piknik = 179€, Mali Lošinj h. Bellevue 2.6. , 7pp 333€ Že 18 let nepremagljive cene - plačilo na obroke brez obresti do konca leta - vse na www.bonus.si

26

počitnice 2012

Morje je široko, izkušnje in znanje pa potrebujete, ko malo bolj zapiha.

IZPOSOJA Vedno več ljubiteljev morja si plovila za počitniška potepanja izposodi. Če niste morski fanatik z dovolj časa in denarja, je to gotovo način, kako lahko doživite morje, ne da bi preveč izpraznili družinski proračun.

izpit za upravljanje čolna. Naša zakonodaja pozna tri vrste izpitov (dovoljenj). Najenostavnejši je izpit za upravljanje čolna. Z njim lahko plujete s čolnom dolžine do 7 metrov in motorjem, ki ima manj kot 7,35 kW ( po starem bi rekli manj kot 9,8 konjske moči).

Ta izpit zadostuje tudi za vožnjo z vodnimi skuterji. Za izpit zahtevajo znanje o izogibanju trčenju in osnovno znanje o pomorskih predpisih, pogoj pa je, da ste stari najmanj 16 let.

V zadnjih letih so na Hrvaškem podjetja, ki izposojajo bivalna plovila, rastla kot gobe po dežju.

Kriza je sicer udarila tudi na tem področju, a zdi se, da je bolj prizadela prodajalce, ki barke prodajajo na lizing, kot izposojevalce. Tako skoraj ni koščka na Jadranskem morju, kjer si ne bi mogli izposoditi jadrnice ali motorne barke.

A pogoj za izposojo je, da imate

Za večja plovila ali plovila, ki imajo močnejši motor, morate opraviti izpit za voditelja čolnov, ki se sestoji iz petih sklopov: znanja o izogibanju trčenja na morju, pomorskih predpisov, osnovne navigacije, motoroznanstva in mornarskih veščin. Za opravljanje izpita morate biti stari najmanj 16 let, do 18. leta starosti pa lahko upravljate plovilo, ki ni daljše od

vil se namreč ukvarjajo le z bivalnimi čolni. A pozor, v Sloveniji in na Hrvaškem velja, da če ima čoln kakršenkoli motor, ga lahko upravljate le z ustreznim izpitom!

12 metrov in ni gliser. Če ima plovilo vgrajeno tudi radijsko postajo, to pa morajo imeti vsa plovila, ki so urejena za spanje, morate opraviti še izpit za upravljanje radijske postaje.

Izpit za upravljanje čolna in izpit za voditelja čolna lahko opravite na Upravi za pomorstvo v Kopru in občasno tudi Ljubljani ali Mariboru, medtem ko izpit za upravljanje radijske postaje lahko opravite samo na Upravi za pomorstvo v Kopru. Na spletnih straneh uprave za pomorstvo so vse podrobne informacije o vsebini posameznih izpitov in prijavah.

Opravljanje tečajev kot priprava na izpit ni več obvezno, je pa priporočljivo za tiste, ki s tem še nimajo izkušenj. Slovenski izpiti veljajo tudi na Hrvaškem, enake pa so tudi druge zahteve njihove zakonodaje za vse počitniške kapitane, ki bi radi pluli po morju.

Vedeti pa morate, da ste z izpitom zadostili formalnim pogojem, za varno plovbo pa so potrebna še druga znanja in izkušnje. Zato je najbolje, če niste takšnih izkušenj pridobili že na kakšnih prijateljskih potepanjih, da obiščete eno od šol, ki ponujajo tečaje varne plovbe. Ko bo veter malo močneje zapihal, vam ne bo več žal denarja, ki ste ga plačali za tečaj.

KAKŠNO BARKO NAJ IZBEREM Če vse to že imate, je druga odločitev vrsta barke. Za romantike so jadrnice, ljubitelji hitrosti in bolj "leni”, pa se odločajo za motorne barke. Razlik je več. Praviloma je najem motorne barke nekoliko dražji kot najem enako velike jadrnice. Tudi stroški goriva so večji, za koliko, je odvisno predvsem od hitrosti plovbe. Če boste pluli z manjšo jadrnico (tja do 12 metrov dolžine) cel teden in vsaj malo

počitnice 2012

uporabljali tudi jadra, ne boste porabili več kot 30 ali 40 litrov dizelskega goriva. Za bivalni gliser enake dolžine in “težjo” ročico za plin pa lahko porabite tudi toliko, kot porabi manjša hiša kurilnega olja za ogrevanje celo zimo. Res pa je, da bo tudi skupna dolžina plovbe vsaj petkrat večja. Seveda so to le približki, podroben izračun si lahko naredite, če vam najemodajalec pove podatke o porabi. Če se boste odločili za motorno barko, vam vsekakor priporočamo, da si priskrbite seznam bencinskih črpalk ob obali in pred vsako potjo preverite, ali imate dovolj goriva do naslednje črpalke. Pa še ena razlika je: jadrnice so veliko bolj stabilne, za vse motorne barke pa je značilno, da niso nikoli povsem pri miru. Tudi ko so privezane na sidrišču. Kogar to moti, naj gre raje na jadrnico.

Druga pomembna odločitev je, kje najeti plovilo. Praviloma je najboljše, da ga najamete čim bliže krajem, ki si jih želite ogledati in ob njih preživeti dopust. Tako boste prihranili čas in gorivo, razli-

ke v cenah najema vzdolž jadranske obale pa niso velike.

Tretja odločitev je starost barke. Čim starejša je, tem cenejši je najem, in če je dobro vzdrževana, pravzaprav ni razlike v udobju in varnosti plovbe, ker izposojevalci praviloma nimajo bark, starejših od pet let. Za ponazoritev: pri jadrnici dolžine okoli 30 čevljev je razlika lahko od 200 do 400 evrov. Še najbolj so cene odvisne od časa najema. Večina izposojevalcev ima najnižje cene od oktobra do sredine maja. V tem času najem manjše jadrnice s štirimi ležišči stane od 800 do 1000 evrov. Potem se cene vsaka dva tedna dvignejo. Najvišje so od začetka julija do 20. avgusta, ko boste za najem enake barke morali plačati od 1400 do 1700 evrov. Tja do začetka oktobra pa cene zopet padajo.

PREVZEM PLOVILA Pri vsaki izposoji velja načelo, da naj vam ne bo škoda časa in potr-

pljenja pri pregledovanju ponudb in prevzemu plovila. Morje ima svojo moč in pasti, zato pri prevzemu dobro preglejte plovilo, da bi dopust res bil užitek in ne obup, povezan z velikimi stroški.

Vsak košček opreme na plovilu je nujno potreben za varno in udobno plovbo, je pa tudi drag, ko ga je treba zamenjati. Zato nekaj nasvetov, kako se lotiti prevzema: 1. Plovilo mora biti čisto in urejeno. To je prvi znak o tem, kako je vzdrževano. Preglejte vrvi, še posebno tiste, ki so največ v uporabi. Kot je na primer na jadrnici dvižnica glavnega jadra. Vrv, ki ima načet zunanji ovoj, se bo utrgala, ko boste najmanj pričakovali. Preverite napetost pripon. Z mlahavimi se nikar ne odpravite na morje. Preglejte tudi jadra. Že najmanjša poškodba je med plovbo lahko zelo neprijetna.

2. Veriga sidra mora biti pripeta na ladjo z vrvjo, da jo lahko v sili odpnete ali prerežete. Zato morata biti na plovilu tudi majhna sekira ali večji nož.

27

3. V zapisnik o prevzemu zapišite vse poškodbe in praske na plastičnih delih. Zapišite tudi, če je zvit stebriček ali poškodovana aluminijska obroba na boku. Kasneje bo težko dokazati, da tega niste naredili prav vi.

4. Če je v najem vštet tudi zunajkrmni motor, preverite, ali je zraven tudi torbica z rezervno svečko in rezervnim zatičem.

Poskusite ga tudi zagnati. Če ne steče po dveh ali treh poskusih, je v uplinjaču zagotovo voda ali olje.

Zahtevajte, da napako odpravijo ali zamenjajo motor.

5. Pomožni čolni so običajno napihljivi. Preverite, ali je čoln cel in ali je tlačilka v opremi. Med plovbo pa ga nikar ne vlecite za seboj. V bolj valovitem morju je dovolj, da nekaj minut niste pozorni in že ga ne boste več videli, kavcija pa bo šla po gobe (po morju).

6. Na čarterskih plovilih so danes skoraj izključno dizelski motorji. Če opazite pod motorjem nafto ali olje, zahtevajte, da napako odpravijo pred izplutjem. V sis-

WELLNESS POÈITNICE ZA PRVI MAJ Privošèite si sprostitev in uživanje v prebujanju narave z nešteto možnostmi za aktiven poèitek.

• 1 masaža po izbiri v wellness centru • 15% popusta za tretmaje wellness centra in frizerskega salona • Zabavni veèeri z živo glasbo in plesom • Najbogatejša ponudba izletov, turistiènih kmetij in adrenalinskih športov 337 kn na osebo na dan.

Otroci do 12 let brezplaèno.

ILIRIJA Hotels ILIRIJA, d.d., Biograd na Moru Tel.+385(0)23/383 556 e-mail: sales@ilirijabiograd.com www.ilirijabiograd.com Promocijsko besedilo

28

počitnice 2012

A 27.04.

DNI tem je namreč 8 lahko prišel zrak in težave bodo, ko bo gorivo bolj pri Skoncu ANali27.0 . | navadi 8 DNse to še prej. Po zgodi, ko motor najbolj potrebuTI 09.11. | 13morate DNI jete. Če se vam to zgodi, sistem odzračiti. Zahtevajte, da vam pokažejo, kako. Kadar ima dovod goriva predfilter, preglejte, ali je v njem voda. Na jadranskih črpalkah se zgodi, da boste z nafto natoči17.03.2 i tud vodo.

NEZIJA 7. Z akumulatorji, če niso redno A 27 04 |8 DNI vzdrževani, so vedno križi in težave čeprav na njih piše “brez vzdr KIST N 27 04 | 8 DN ževanja”. Če ni dovolj napetosti na merilniku, preglejte najprej kon KTIKA 09 11. 13 D takte na akumulatorjih. Zeleni ali celo oksidirani kontakti so znak, da porabniki ne dobivajo dovolj toka. Naj jih izposojevalec očisti, če ste že na morju, naredite to s smirkovim papirjem.

8. Pogosto se zgodi, da je barka

sicer očiščena in prezračena, čistilci pa so pozabili očistiti najnižjo točko na plovilu, kamor se stekajo vse tekočine. Običajno tam ostane črna lužica s svileno kopreno, ki je lahko vzrok neprijetnega smradu. Prav tako preverite sesalne filtre kalužnih črpalk salona in kabin za prhanje. Če so zamašeni, je po navadi to razlog, da NIčrpalke ne črpajo. Dobro izperite tudi stranišče, saj imajo nekatera plovila dolge izstopne cevi, ki se pogosto zamašijo. Opozorite otroke, pa ne samo njih, na zmerno porabo toaletnega papirja. Če se občasno oglaša črpalka za sladko vodo, to pomeni, da voda nekje izteka. Po navadi je to pri grelniku vode ali krmnem tušu. Če pušča krmni tuš, bodite še posebno pozorni. Od tam voda pogosto teče kar v barko in imeli boste poplavo.

9. Preglejte matice, ki držijo kobilico privito na trup. Razpoke na zaščiti lahko pomenijo, da je kobilica udarila ob morsko dno.

Vredno se je potopiti pod barko in pregledati kobilico. Ko boste namreč barko vrnili, bo težko uèeni izleti dokazati, daVkl je niste poškodovali vi.

10. Vsako najmanjšo prasko ali poškodbo na plovilu ali opremi vnesite v zapisnik o prevzemu.

Izognili se boste prerekanju in nepotrebnim stroškom, ki vam lahko zagrenijo spomin na prijetne ure na morju.

11. Preverite tudi delovanje vseh naprav in instrumentov. Še posebej navigacijskih in avtopilota ter ali so na barki tudi pomorski zemljevidi območij, kamor ste namenjeni. Pomembno je, da si zapišete tudi telefonske številke,

kamor lahko pokličete, če boste imeli težave. Na Hrvaškem je številka za klic v sili na morju 9155, čez nekaj časa pa bo 1955. Letos bodo delovali obe številki.

Zadnji, a ne nepomemben nasvet: na Hrvaškem je uradno akarska registriranih Pelješac več kot 300 pod-

jetij, ki dajejo plovila v najem.

Koliko jih resnično dela, ne vemo.

Priporočamo pa vam, da najamete plovilo pri večjih najemodajalcih, četudi bi to bilo malo dražje.

Razloga sta vsaj dva: večji imajo sklenjena vsa ustrezna zavarovanja in zagotovljen servis po vsej obali. Nekaj evrov prihranka pri najemu vam lahko uniči dopust.

Na vsaki barki se namreč lahko kaj pokvari, in če boste v oddaljenem zalivu več dni čakali na serviserja, domov verjetno ne boste odšli z lepimi spomini.

Vodnik za potapljače Šibeniško območje je pred kratkim dobilo svoj prvi potapljaški vodnik Potapljanje v najbolj čarobnem predelu Sredozemlja, ki je nastal kot rezultat sodelovanja v programu COAST Združenih narodov za razvoj (UNDP), Javne ustanove za upravljanje zaščitenih predelov narave in Sekcije potapljaškega turizma v Hrvaški gospodarski zbornici.

Potapljaški vodnik ima izobraževalni in reklamni namen in bi lahko postal pomembno orodje v oglaševanju potapljaškega turizma v Šibeniško-kninski županiji, kjer obisk potapljačev sicer že nekaj let

narašča zaradi izjemno bistrega in bogatega podvodnega sveta. Vodnik hkrati opozarja na potrebo po ohranjanju narave in raznovrstnosti podmorske flore in favne, v pomoč pa je tudi pri izobraževalnih programih zaposlenim v potapljaških centrih, saj se v njem najdejo podatki o tipih bivališč karakterističnih in zaščitenih vrst in bogati flori in favni, ki ju lahko najdete v morskih globinah. Predstavniki potapljaških centrov in Narodnega parka Kornati so vodnik popestrili s fotografijami ter podatki o pomembnih in zanimivih potapljaških lokacijah.

SAJKO turizem d.o.o.

2 otroka do 7 let BREZPLAĂˆNO!

Dogodki v srcu Jadrana Omiš Omiški festival kitar 11. 4. do 14. 4. 2012

Bol Izvlek ribiške mreže na plaži Zlatni rat 1. 7. do 1. 9. 2012

V organizaciji omiškega kulturnega centra in zadruge Male strune bo v tem jadranskem mestecu južno od Splita od 11. do 14. aprila 2012 neverjeten, velièasten, intenziven štiridnevni festival kitar (Omiš Guitar Fest), poèastitev najbolj razširjenega glasbila na svetu.

Vsak petek v juliju in avgustu bo na plaži Zlatni rat pri Bolu (na južni strani otoka Braèa pred Splitom) potekal izvlek ribiške mreže. Ta dogodek vsak konec tedna v osrèju turistiène sezone spremlja znatno zanimanje kopalcev.

Split Hrvaška razstava èolnov 17. 4. do 22. 4. 2012

Hvar Hvarske poletne prireditve 2. 7. do 9. 10. 2012

Croatia Boat Show oziroma hrvaška razstava èolnov je, kot dokazano, najveèja, najbolje organizirana in najlepša tovrstna prireditev v regiji; impresivno razstavišèe za tujo in hrvaško navtièno industrijo.

Vsako leto v mestu Hvaru na istoimenskem otoku organizirajo Hvarske poletne prireditve. Ta kulturna manifestacija je ena najstarejših na hrvaški obali in vkljuèuje vrsto dramskih predstav, folklornih nastopov in koncertov.

Split Praznik sv. Dujma 7. 5. 2012 Praznik sv. Dujma, patrona dalmatinske prestolnice Splita, je 7. maja v veselje veè deset tisoè romarjev, vernikov in drugih prijateljev tega mesta. Osrednja slovesnost je procesija z relikvijami sv. Dujma od katedrale sv. Dujma prek rive do oltarja na Trgu Franja Tu|mana, kjer je maša.

Trogir Trogirsko kulturno poletje 21. 6. do 3. 9. 2012 Poleti bodo v Trogirju (severno od Splita) razlièni kulturni dogodki, koncerti klasiènih in komornih ansamblov ter številne razstave. Za zaokrožitev te ponudbe bodo nastopile tudi estradne zvezde iz Hrvaške in tujine. Za posebno doživetje bodo poskrbeli Dan mesta Trogirja in trogirski ribiški veèeri.

Vrgorac "S Tino v Vrgorcu" 28. 6. do 3. 7. 2012 Enotedenska kulturno-pisateljska manifestacija v tem kraju blizu Makarske riviere v èast pesnika Tina Ujevi}a gosti številne pesnike, glasbenike in druge umetnike. V kulturnem programu izstopa likovno-književna prireditev/nagrada Tin in jaz z udeležbo uèencev osnovnih šol z vseh Hrvaške.

Split Splitsko poletje 14. 7. do 14. 8. 2012 Splitsko poletje je festival scenske umetnosti z dolgo tradicijo. Postopoma se je spreminjalo in prilagajalo tokovom èasa, tako da ga zdaj sestavljajo uprizoritve dramskih del in oper ter jazz koncerti in razstave.

Solin Praznik blažene Matere božje, zašèitnice Solina 8. 9. 2012 Ta praznik slavijo že stoletja in združi veliko vernikov, saj je Solin (kraj pri Splitu) eno izmed duhovnih središè Splitsko-dalmatinske županije. Za praznik pripravijo bogat verski, kulturno-zabavni in športni program ter tradicionalni sejem.

Komiža Praznik blažene Matere božje 8. 9. 2012 Vis Viška regata 19. 10. do 21. 10. 2012

www.dalmatia.hr

32

počitnice 2012

Trte Visa Pozimi mraz, poleti vročina, vmes pa vedno kamen in suho, razpraskano grlo Verjetno ga ni na zemeljski obli, ali vsaj na stari celini, ki ne bi vedel, da mora riba trikrat plavati: v morju, olju in vinu. Nekateri Dalmatinci menijo, da so ta nadvse koristni nasvet v svet ponesli ribiči iz slikovitega viškega mesteca Komiže, ki sploh velja za zibelko ribištva na Jadranu. In na Visu je trta živa in živahna skoraj 2500 let.

Viški pogovorni jezik je na lingvističnem atlasu sredozemskih kultur nekaj posebnega: v besedah podrobno odseva vsa zgodovina jadranskega dela Evrope. In vina: beseda »pojor« prihaja iz »poja«, polja, in označuje človeka, ki se preživlja s poljedelstvom in živinorejo (»težok«, kmet) pa tudi z ribolovom (»ribor« iz Komiže).

Prebivalec Visa se enostavno ni mogel preživljati samo z eno dejavnostjo, vsaka je bila tako pičla, da se mu preprosto ni izšlo. Podnebne razmere, prgišča zemlje in vsakokratna oblast so mu izostrili sposobnosti za vse tri »težaške« dejavnosti. Nič ni bilo lahko, čeprav je bilo vince sladko.

S trto je imel prav tako dolge izkušnje kot z morjem. Iz zgodovinskih virov je namreč izpričano, da so trto na Vis prinesli antični kolonizatorji iz sicilskih Sirakuz že na začetku 4. stoletja pred našim štetjem; na kovancu iz tistega časa je oblikovan grozd z listom.

In od takrat je viško vino doživljalo slave in propade, vedno pa je ostalo dobro, pitno in močno - tudi z vodo. »Karsceno vino« je

... kjer se eleganca in tradicija sreèata z modernim razkošjem ...

HOTEL LETA 2004, 2005, 2006, 2007 in 2010.

Edini hotel ob znani splitski mestni plaži Baèvice!

HATZEOV PERIVOJ 3, 21000 SPLIT, HRVAŠKA Tel.: + 385 21 406 406 www.hotelpark-split.hr sales@hotelpark-split.hr

to, pravijo Višani, krščeno vino.

Je pa vin vseh želja in okusov, ki jih Višani poimenujejo po njihovih prepoznavnih lastnostih: »bilu vino, cornu vino, debelu vino, gustu vino, slalku vino, liketono vino, tarhu vino, ciknutu vino, joku vino, nelagodnu vino, tanku vino, jutu vino, spuntin, maravon, barsata, karscenu vino«. Še eno tiho, a vsemogočno pravilo: nikoli si žeje ne smeš gasiti z vinom.

Ostaneš samo - pijan. Včasih je bila še najboljša pijača, ki te je odžejala - z vodo razredčen vinski kis. Seveda ne v mamljivi restavraciji ...

»bugava«, prav tako visoko kvalitetno belo vino. Dolgo časa sta bila kralj in kraljica dalmatinskih vin, s katerima so si nazdravljali in še večkrat nazdravljali po vsej Evropi - od Dubrovnika do Dunaja in Pariza. Stare sorte, danes bi rekli endemne vrste trt, so vse bolj cenjene in iskane bele sorte kurteloska, palarusa, rukatac, črne pa carnjenak, glavanjuša, babič. Že nekaj let pa tudi sam najraje naročim - ali ceneje kupim v viški vinski kleti - vse bolj iskani kuc, mamljivo belo vino, ki ne potrebuje drugega kot - prvi požirek. Vse drugo je poezija.

Poljedelstvo Visa je monokulturno: samo dve rastlini uspevata na sicer mesnati kraški zemlji: trta belega in trta črnega vina. Znane sorte viškega vina so »plovac«, visoko kvalitetno črno grozdje, nekoč prevladujoče na otoku, ter

Vode je na Visu precej - pred žgočim soncem in izhlapevanjem se skriva v kraškem podzemlju.

Vodnjaki - »bunari« so na vinorodnih poljih globoki, ponekod segajo nekaj deset metrov v globino. Zemlja ni tako globoka - za

počitnice 2012

33

trto mora biti do kolen, pravijo -, a spirajo jo jesenska deževja in odnaša zimska burja. Le kamen jo varuje pred obema: Vis je kot perzijska preproga stkan iz tisočerih suhozidnih ograd, kot ves dinarski kras. Kot naš Kras tam od Lokve do Komna, od Senožeč do Opčin in Nabrežine. In tudi naš teran je človek stisnil iz železne terra rosse, iz kraškega apnenca.

Dinaridi pač.

Dolga, dolga stoletja so viški vinogradniki, »pojarji«, svoje vinograde obdelovali ročno, z motiko.

In še danes se obseg vinograda meri z mersko enoto, imenovano »motika« - to je 435 (nekateri pravijo: 444) kvadratnih metrov, kolikor je lahko en vinogradnik obdelal zemlje - z motiko - v enem dnevu. Ta enota je ostala v uporabi vse do danes in po stari viški meri se v takšnem vinogradu lahko posadi 200 do 220 vinskih trsov z vmesno razdaljo 135-145 cm.

Toda obdelovanje vinograda, ribarjenje, v zadnjem času oljkar-

Hotel Pinija - PREDNOST IMA POSEL Mir, da bi se lahko osredinili na bistveno. Èudovit razgled, ob katerem boste uživali med odmori.

Gastronomske poslastice, ki bodo poskrbele za še bolj uspešno poslovno kosilo ali veèerjo. In obsežna pahljaèa osebnih storitev, ki vas bodo sprostile in pripravile na naslednji dan ...Vse lahko najdete pri nas.

Dobrodošli v hotelu Pinija.

POSLOVNI DOGODKI ZAHTEVAJO IDEALNO VZDUŠJE Hotel Pinija stoji v Petrèanih, slikovitem, veè kot 900 let starem ribiškem kraju med Zadrom in zgodovinskim Ninom, najstarejšim hrvaškim kraljevskim mestom.

S srednjo Dalmacijo ga povezujejo odliène prometne poti, tako da ga dosežete hitro in enostavno. Že takoj vas bosta prevzela èisto modro morje in širna plaža, obdana z gostim borovim gozdom aromatiène in osvežilne vonjave.

Hotel ima 306 na novo opremljenih sob, sedem apartmajev in šest sob, prilagojenih za invalidne goste.

Veèina sob ima balkone, tako da je mogoèe uživati ob èudovitih sonènih vzhodih in zahodih.

BREZHIBNA IZVEDBA Èe boste organizirali poslovno sreèanje v hotelu Pinija, ste lahko preprièani, da se boste lahko pri nas tudi sprostili, ker poskrbimo za brezhibno pripravo, organizacijo in izvedbo tega dogodka. Odlikujejo nas bogate izkušnje pri organiziranju strokovnih sreèanj, manjših kongresov, stimulativnih izletov in tudi slovesnih priložnosti, denimo sestankov, banketov in promocij. Zaradi svoje profesionalnosti, strokovne in zanesljive tehniène podpore in sodobne avdiovizualne

opreme v vseh dvoranah smo pravi izbor, ko potrebujete partnerja, na katerega se lahko zanesete.

IZVRSTNA SPROSTITEV Sestanki ali sreèanja so se pravkar konèali. Zdaj je pravi trenutek za to, da kaj storite za svoje telo in pripravljeni prièakate naslednji dan. Naše kopališke storitve bodo pripomogle k uspešni revitalizaciji in sprostitvi. Izbirate lahko med finsko savno, fitnes centrom, nekaj vrstami masaže, vodno masažo, bazenom in solarijem. Èe pa ste bolj naklonjeni aktivnemu oddihu, se lahko odpraviti na obalo: jutranji ali veèerni tek ob morskem obrežju, ki ga preveva vonj soli in pinij, vas bo sprostil in razbremenil nakopièenega stresa, poleg tega pa lahko bodisi igrate tenis na enem od treh tenis igrišè ali namizni tenis, mini golf, odbojko na pesku ali si najamete kolo in se odpeljete v neznano.

POSLOVNI DOGODKI ZAHTEVAJO NAS Zaradi dolgega spiska naših priporoèil, zadovoljstva zvestih obiskovalcev, visoke ravni storitev in izjemne profesionalnosti naših zaposlenih je hotel Pinija prava odloèitev, ko želite svojim poslovnim partnerjem in gostom zagotoviti tisto najboljše.

Obrnite se na nas z zaupanjem in nam dovolite, da vas impresioniramo!

Prodaja/marketing Tel.: +385 23 202 502 Faks: +385 23 364 131 E-pošta: marketing@hotel-pinija.hr www.hotel-pinija.hr

34

počitnice 2012

stvo in danes turistična dejavnost so možni samo ob zadostnem številu pridnih rok - ljudi. A otoki, dalmatinski še posebno, niso bili deležni usmiljenja in darežljivosti ne starih ne novih bogov. Prvi uradni, celovit in veljaven popis hrvaškega otoškega prebivalstva je izpeljala administracija habsburške Avstrije leta 1857. Takrat je na vseh - čez tisoč - otokih živelo natančno 118.107 ljudi, leta 1991, v času osamosvojitve Hrvaške, pa 8340 ljudi manj. Včasih - zlasti po hudi okužbi trt s filoksero leta 1910 - pa so bile razmere tako hude, da bi »tudi otok nekam odpotoval, če bi imel krmilo«, kot je nad usodo otočanov vzkliknil Dalmatinec Zoran Brojčič. To je seveda železno pravilo vsake monokulture: ko useka grom, poseka vse. A Vis se je vedno postavil na trdne »vinske« noge.

Ko je prva vinska kriza udarila po Visu – ko so Benetke v srednjem veku dovolile uvoz drugih vin v Dalmacijo – je književnik Marin Gazovič leta 1623 zapisal: »Vsak 'težok' v svojem vinogradu sadi vinsko sorto tibidrag«. Od 15. do 17. stoletja je bil Vis središče sredozemske pridelave kakovostnega vina tibidraga, ki ga je hvalil in - verjetno po vsakem požirku - tudi opeval že grški kronist Agatarhid iz Knidosa. Kakšne pesmi so šele odmevale po Visu kmalu po trgatvi! V času trgatve pa je nastopila skorajda demon-

ska tišina: to opravilo je bilo tako pomembno, da so obmirovale vse politične agitacije, zadržali so se vsi sodni spori in procesi. Nič ne sme zmotiti svetega opravila - trgatve. Oblast je to spoštovala in podpirala - kaj ne bi, saj je bil od celokupnega pridelka odvisen njen delež. Gospodar je od kolona dobil kar polovico trgatve, nekaj je dal državi, nekaj občini, Zemlja, ki jo je imel »težok«, je bila dedna; a doseljenim privilegirancem je že po letu 1420 beneška oblast to zemljo podarila »iz blagonaklonjenosti«, »de gratial«, v zameno

za obrambo pred Turki; takšen lastnik je plačeval občini oziroma katoliški škofiji na Hvaru samo šestino pridelka.

A trta je bila na Visu vedno darežljiva. Ko je najprej Francijo leta 1845 zajela vinska bolezen oidium in se je leta 1858 v Italiji pojavila še vinska bolezen »lug«, je seveda cena viškega vina poskočila.

Otočani ruvajo oljčne nasade, mandljevce, košata figova drevesa: povsod sadijo donosno trto!

V času do leta 1885 nastane še danes poetična, a nič kaj lahka

krajinska podoba Visa: otok je stkan iz številnih zidov, vmes so mogočni kupi kamenja - »varvakani« -, podporni zidovi (po viško »škripi«) in mogočni, do dva metra široki dvojni zidovi, ki so jih marsikje uporabljali kot poti za ljudi, tovor in živino. Zlasti impresivna so pobočja nad viškim zaselkom Kutom – tu je naklon brega tudi do 60-odstoten! In za en sam kvadratni meter obdelovalne površine so morali otrebiti od 1100 do 1400 kilogramov kamenja! Kakšne so bile roke teh ljudi - moških, starih in mladih, žena, starih in mladih, in otroci niso bili izvzeti! Trebili so od spodaj navzgor, s kupov pa so na »varvakane« odnašali od zgoraj navzdol.

Pozimi mraz, poleti vročina, vmes pa vedno - kamen in suho, razpraskano grlo. Vino, ta blagoslov otokov, se je cedilo iz tega kamenja kot božja mana, ki ohranja ljudi na teh plavajočih kamnitih barkah Jadranskega morja. Tudi užitek, s katerim poženemo kapljice viškega vina po grlu, ima svoje zgodbe in svojo zgodovino. Kdor jo pozna, bo vsakič okusil vonj stoletij, v katerih se prepletajo številna imena otočanov, ki so z motiko zagrizeno božali zemljo okrog trt. In kaj je drugega preostalo Višanu, da je sredi slanega morja dobil iz zemlje novih moči - tako kot tisti grški junak ...? Riba, ki mora trikrat plavati ...

36

počitnice 2012

Jelenje rogovje sredi morja Elafiti so otočje slavne zgodovine in turistične prihodnosti

Elafiti so skupina otokov severozahodno od Dubrovnika.

Nenavadno ime otočja verjetno izvira iz grščine, elafos namreč v grščini pomeni jelen. Po eni od teorij so ti otoki iz ptičje perspektive kot jelena v skoku, druge otočje spominja na jelenje rogove. Tretji pravijo, da je otočje dobilo to ime, ker je nekoč tu menda živelo veliko jelenov. Ker na Elafitskih otokih niso našli sledi jelenov, je bolje verjeti prvi ali drugi teoriji.

Otoška skupina je sestavljena iz osmih otokov (Lopud, Koločep, Šipan, Daksa, Jakljan, Tajan, Olipa, Ruda), petih otočkov (Sveti Andrija, Mišnjak, Kosmeč, Goleč, Crkvine), med njimi pa iz morja štrli še nekaj čeri in grebenov.

Otoki so poraščeni z bujno zimzeleno vegetacijo.

Elafitsko otočje je lep primer urejene krajine, ki je nastala z načrtno politiko dubrovniške vlastele na otoških posestvih. Zaradi slabše dostopnosti in odmaknjenosti je dokaj dobro ohranjena tudi bogata kulturnozgodovinska dediščina kljub rušenju in ropanju

osvajalcev z vzhoda in zahoda ter gusarskim ropanjem skozi nemirna stoletja. Danes so mnogi predeli Elafitov zapuščeni in zarasli. To se najbolj opazi na otoku Šipan, kjer mnoge nekoč imenitne stavbe propadajo, njihove ruševine zarašča plevel, domačini pa se še vedno izseljujejo.

IZ ZGODOVINE Sledi naseljenosti na Elafitih segajo vse do železne dobe, svojo zapuščino pa so na otočju zapustili tudi stari Rimljani in stari Grki. Večina zgodovinarjev meni, da so Elafiti prešli pod oblast Dubrovnika že v 9. stoletju, čeprav pisni dokumenti o tem izvirajo iz 13. stoletja. V 15. in 16. stoletju Elafiti doživijo velik gospodarski napredek, ki je bil tesno povezan z razcvetom Dubrovnika. V zlati dobi Dubrovnika ob starih hrvaških cerkvicah in kapelicah po otokih sezidajo večje cerkve, samostanske komplekse, rastejo dvorci knezov in poletne rezidence bogatih Dubrovčanov pa tudi nekaterih podjetnih otočanov.

Dvorcev in letnih rezidenc pa niso

počitnice 2012

37

Suđuraj

gradili le zaradi želje bogatih po oddihu in zabavi, mnogi so postali tudi stalna rezidenca nekaterih dubrovniških družin, da so lažje nadzirali delo na svojih posestvih.

Načrtno so gradili gojitvene terase in zaščitna obzidja, ceste, negovali vinograde, širili nasade oljk in agrumov. Tako so v dokaj kratkem času samo na otoku Šipanu zgradili 60 poletnih rezidenc, vendar le na obronkih polj ali v bližini luke. Zelo so namreč pazili, da je čim več dragocene rodovitne zemlje ostalo za polja in sadovnjake. Večina dvorcev iz tega časa je zgrajena v gotsko-renesančnem stilu.

Po 17. stoletju so se za Elafite pričeli žalostni časi. Po propadu Dubrovniške republike so se mnogi dvorci pričeli spreminjati v ruševine, klesano kamenje številnih ruševin pa so domačini uporabili za gradnjo manjših hiš. V času vladavine Francozov in Avstrijcev so obdelani kamen dvorcev odnašali in vgrajevali predvsem v vojaške utrdbe. V tem času so postavili tudi svetilnike na otoku Daksa pa na Svetem Andriji in Grebenih.

Nekoč bogatih posestev vlastelinov niso več obdelovali, otočani pa so vse bolj zapuščali otoke. Ko so pričeli ugašati še samostani,

je zastala zadnja načrtna skrb za urejeno okolje in obdelovanje večjih kmetijskih površin.

Z odhodom številnih domačinov je otočje načela erozija. Morski valovi in veter so nekoč rodovitno pokrajino spreminjali v kamnito okolje. Prej bogate vrtove sta prerasla plevel in grmičevje, obdelani so ostali le najbolj dostopni deli otočkov, kjer so vrtovi, sadovnjaki in parki še danes. Kakorkoli, Elafitski otoki so pomemben del dubrovniške zgodovine.

MED OTOKI S 16 kvadratnimi kilometri površine je Šipan največji otok v Elafitih. Na njem sta dve večji ribiški naselji: Šipanjska Luka z okoli 300 prebivalci in Suđurađ| z 250 prebivalci. Vasici sta umeščeni v nasprotnih zalivih, med njima pa je rodovitno Šipansko polje, kjer dobro uspevajo smokve, oljke in trta. Ime otoka izvira iz grške besede Gypan, pomeni pa orlovo gnezdo. Rimljani so ga imenovali Taurus, Italijani Giupana ali Zupanno. Domačini so otok slikovito imenovali tudi “mali otok od zlata”, saj je nekoč na njem vladala blaginja. Ob rodnih in lepo obdelanih poljih je bil posejan z letnimi rezi-

dencami, utrdbami in preko 30 cerkvicami. Na žalost ima danes streho le nekaj takratnih stavb.

Najbolj reprezentančen dvorski kompleks, dve rezidenci skupaj, sta v Suđurđu zgradila bogata otočana, oče in sin, Tomo in Vice Stjepović-Skočibuha. Otok so v tistih časih oblegali Turki, pogosto pa tudi gusarji. Dvorec je pred kratkim kupila družina Marušić iz Dubrovnika in ga rešila pred nadaljnjim propadanjem. Dvorec si je kljub zasebni lasti mogoče ogledati. Omembe vredna je tudi letna rezidenca dubrovniških nadškofov, kjer je rad bival škof in humanist Ludovico Baccadelli, prijatelj slavnega Michelangela Buonarrotija. Od tod tudi Michelangelov lik na freski ostan-

kov letne rezidence, imenovane tudi Biskupovo. Otok je znan po gostoljubnosti in preprostih domačinih pa tudi po tem, da od tam izvirajo mnogi pomorci, graditelji ladij in znanstveniki.

Na otoku lahko prespite v številnih zasebnih sobah.

Drugi največji naseljeni Elafitski otok je Lopud. Na njem je le naselje Lopud z okoli 200 prebivalci. Otok je naseljen že tisočletja, zato lahko tam najdemo mnoge starogrške, rimske in slovanske ostanke zgradb. V 11. stoletju je postal del Dubrovniške republike, po letu 1457 pa je imel tu sedež knez in tako postane Lopud eno regionalnih središč Dubrovniške republike. Otočani,

38

počitnice 2012

bilo jih je kakšnih tisoč, so bili dobri pomorci. Imeli so okoli 80 ladij, kar je bila skoraj tretjina dubrovniške flote. V 16. stoletju so s svojimi ladjami na strani Špancev sodelovali v pohodih na Tunizijo, Portugalsko in Anglijo. K slavi in bogastvu otoka je veliko pripomogel Miho Pracat, nanj so otočani še danes zelo ponosni.

Bil je pomorec, diplomat, svetovni popotnik, trgovec in tudi bojevnik, blizu Maroka je premagal in zaplenil gusarsko ladjo. V Dubrovniški republiki je bil tako cenjen, da so mu kot edinemu plebejskemu državljanu postavili spomenik, in to sredi Knežje palače v Dubrovniku. Z Lopuda je bil tudi diplomat in svetovljan Vice Bune, ki so ga Španci imenovali za podkralja Mehike.

Zaradi bogastva otočanov so svoje mojstrovine na Lopudu ustvarili mnogi dubrovniški in italijanski slikarji in zlatarji. Njihova dela so krasila kar 24 cerkvic, benediktinski in frančiškanski samostan ter številne letne rezidence, posejane med zelo

bogato vegetacijo, ki na otoku še dandanes očara obiskovalce z vonjem cipres, borovcev, limon in pomaranč. Vrtove ob kamnitih hiškah krasijo palme in agrumi, bambus in kaktusi. Vreden sprehoda je tudi park Đorđić-Mayneri ob ruševinah istoimenskega dvorca. Zaradi naravnih lepot, lepih plaž, miru in čistega morja je otok priljubljen med turisti. Domačini pravijo, da na njem mir zleze pod kožo. Najbolj znana je peščena plaža Šunj na južni strani otoka, vredno pa si je ogledati tudi ostanke predromanske cerkvice sv. Ilije, cerkev sv. Trojice iz 16. in frančiškanski samostan iz 15. stoletja ter ruševine gotskega Knezovega dvora s terasastim vrtom.

Otok ima dobre izletniške povezave z Dubrovnikom, premore pa tudi štiri hotele in več sob pri zasebnikih.

Koločep je najmanjši med naseljenimi Elafitskimi otoki, meri samo 2,3 kvadratna kilometra. Kljub majhnosti sta na njem dve naselji: Gornje in Donje Čelo. V starih

kronikah otok imenujejo Calapota in tudi Calamota (v grščini kalos niktos pomeni čudovite noči).

Tako ga najraje imenujejo domačini še danes. Otočani so se vedno preživljali z ribarjenjem, pomorstvom in proizvodnjo apna. Zaradi rodovitne zemlje in primerne klime so gojili zelišča za dubrovniške lekarne. Najbolj pa so se izkazali kot nabiralci koral. Nabirali so jih po Jadranskem in Egejskem morju ter vse do Malte. Svoje izdelke iz koral so prodajali v Italijo in Francijo. Na otoku Koločepu je ohranjene malo stavbne dediščine, krasijo ga borovi gozdovi ob Gornjem Čelu in bujno grmičevje ob Donjem Čelu, kjer je tudi park s subtropskimi rastlinami. Prespite lahko v hotelu, ki ima tudi tri depandanse, ali pri zasebnikih.

Otoku Svetega Andrija domačini pravijo tudi Pustinjak. Dolg je 400 metrov, širok pa 80. Poraščen je z borovci. Svetilnik z majhnim pristaniščem so na otočku postavili leta 1873. Obala je kamnita, morje ob njej pa hitro doseže globino kar 125 metrov. Otok je slikovit, najbolj njegova vzhodna obala. Ni naseljen, če ne štejemo svetilničarja in redkih turistov na robinzonskih počitnicah. Ti lahko opazujejo redke ptice, saj otok razglašen za ornitološki rezervat, časi, ko so ob otoku bila bogata nahajališča koral, pa so žal mimo.

Na tem otočku je bil benediktinski samostan, v katerem je svoja zadnja leta v osami preživljal opat in pesnik Mavro Vetranović.

Vetranovićeva poezija govori o osamljenosti človeka, obsojenega na puščavništvo. V osami je z velikim zanosom pisal tudi o naravi, morju, skalah, rastlinah in nevihtah. Skozi stoletja so na otoku počeli vse mogoče. Bil je karantena za okužene pa zapor za najhujše kaznjence in vohune.

Bogataši iz Dubrovnika so na svež morski zrak na otok pošiljali svoje bolehne otroke, neposlušne državljane pa v popolno osamo.

Danes so na njem le še sledi zapuščenega samostana.

Otok Daksa je na jugovzhodu Koločepskega kanala, ob vhodu v luko Gruž in Rijeko dubrovačko.

Porasel je z borovci in dišavnimi subtropskimi rastlinami. Lučica

Koločep, v ozadju pa Dubrovnik je na severovzhodni obali, dobro zaščitena pred južnimi vetrovi, a izpostavljena burji. Na Daksi je bila nekoč cerkev sv. Sabine s frančiškanskim samostanom. Ko so frančiškani otok pod prisilo zapustili, so iz kamna posvetnih zgradb zgradili utrdbe. Zaradi miru so otok radi obiskovali dubrovniški misleci, da so se lahko v miru poglabljali v duhovni svet. Najbolj znan med njimi je bil slavni pesnik Ivan Gundulić, ki je na otoku opravljal duhovne vaje.

Danes je Daksa zasebna last.

počitnice 2012

39

Arheološka tablica s Pelješca Na polotoku Pelješcu so pred kratkim odkrili eno najstarejših arheoloških tablic, kar jih poznajo v znanstvenih krogih.

gega tovrstnega predmeta, ki bi bil starejši, čeprav dokazi o sistematičnosti antične astronomije datirajo tudi veliko globlje v zgodovino.

Gre za rezultate večletne raziskave v jami Spila pri mestu Nakovan, kjer je ekipa znanstvenikov, ki jo je vodil dr. Forenbaher, raziskovala najdišče ilirske civilizacije. Jama je bila zaprta okoli dve tisočletji.

Pelješka tablica vsebuje astrološke znake in je bila verjetno uporabljana za napovedovanje usode glede na letnico rojstva. Za zdaj ni trdnih teorij o tem, kako se je tablica znašla v pelješki pečini, predvidevajo pa, da je prinesena iz kakšne druge kulture (možno tudi kot roparski plen).

Astrologija se je začela razvijati v prvem tisočletju pr. n. št. v Babilonu, nato pa se je razširila vse do vzhodnega Sredozemlja. Po nekaterih teorijah bi lahko najdišče Spila skrivalo tudi ilirsko svetišče, o čemer pričajo tudi falični stalaktiti znotraj jame.

Posebno zanimanje širše javnosti je poželo okoli 30 koščkov slonovine, ki tvorijo necelovit mozaik arheološke tablice. Analiza z radioaktivnim ogljikom je pokazala, da je slon, katerega kosti so bile uporabljene za izdelavo, živel pred 2200 leti. Znanstveniki ne poznajo nobenega dru-

Skiper Resort se nahaja v Istri, v naselju Alberi nedaleč od Savudrije. Nahaja se na enem od najlepših delov hrvaške obale, ob samem morju, s čudovitim in sproščujočem pogledu ki seže vse do slovenske in italijanske obale in vrhov Alp. V kompleksu Skiper Resort lahko uživate v prekrasnem okolju ki spominja na park, v katerem se prepletajo veličastne Phoenix palme, atraktivne vile in apartmaji. Vrhunsko ponudbo zaokrožajo bazen, zasebna plaža, moderen športni center, otroško igrišče, igrišče za golf z 18 luknjami, restavracije in bari, prostran kongresni center ter Kempinski Adriatic Hotel in spa center Carolea.                    z lepimi terasami. V teh apartmaji so hišni ljubimčki dovoljeni in dobrodošli.      luksuzni in komforni suiti Superior in Imperial s čarobnim pogledom na morje, namenjeni za goste z visokimi pričakovanji.   riporočamo da obiščete  , vdihnete svež mediteranski zrak v bližini borovega gozda in dišečih grmov sivke. Ob pitju okusne pijače boste uživali v prekrasnem pogledu   vetriča. Ob pijačah, v ponudi se nahajajo različne                              olfske hiše in značilna je po širokaih steklenih stenah, katere gostom omogočaju v vsakem trenutku dneva drugačen prizor          sončni zahod               Golf igrišče   je otprto leta 2009. Profesionalno igrišče z 18 luknjami, skupne dolžine 6360 metrov pokriva območje 80 hektarjev,                           t na vseh golf igriščih ob morju. Golf igrišče se prepleta s tipično mediteransko pokrajino,         Vsako polje ima 5 začetnih pozic j  nudi čudovit razgled             

POSEBNA ZA PRVOMAJSKE V SAVUDRIJI PO N PONUDBA O U E POČITNICE O V D J         severozahodni Istri, v kraju čarobnih vin in oljk:                

   

   

   

       

   

       

Kontinentalni zajtrk je vključen v ceno najema apartmaja, za vse rezervacije z minimalnim bivanjem tri noči v obdobju                        - varčevanje 315,00 HRK (cca. 42,00 EUR)                                 

42

počitnice 2012

Z žepnim vodnikom skozi arhitekturo Zagreba Zagrebški plesni center, Francoski paviljon v Študentskem centru, Muzej sodobne umetnosti, Vila Klara in Osnovna šola Ivana Gorana Kovačića so samo nekatere izmed 133 zgradb, predstavljenih v pred kratkim objavljenem vodiču skozi arhitekturo Zagreba, ki ga je po dvoletnih pripravah izdala Sekcija mladih Društva arhitektov Zagreba.

Namen vodnika je na enostaven način predstaviti Zagreb in njegovo arhitekturo, ki je zanimiva tako turistom kot tudi prebivalcem mesta.

Vodnik je oblikovan kot karta v velikosti A2 in ga je mogoče prepogniti ter pospraviti v žep.

Na eni strani je zemljevid mesta z vrisanimi lokacijami zgradb,

na drugi pa seznam 133 najbolj reprezentativnih objektov. Vodnik je idealen za tiste, ki v Zagrebu preživijo dva ali tri dni in želijo hitro ter poceni spoznati mesto.

35 zgradb je posebej označenih s fotografijami in opisanih s kratkim besedilom, zaradi lažje orientacije pa so zgradbe označene z različni-

mi barvami. Z roza barvo so označene zgradbe iz prve svetovne vojne, z rumeno zgradbe iz obdobja od leta 1971 do 1989, medtem ko siva barva označuje mestne parke in zgodovinske znamenitosti, kakršni so Kula Lotrščak, zgradba Hrvaškega narodnega gledališča in pokopališče Mirogoj.

Žepni vodnik je brezplačen, dobite ga lahko v Društvu arhitektov in Turistični skupnosti mesta Zagreb, kmalu pa tudi v večjih knjigarnah v mestu.

Trenutno je na voljo le izdaja v angleškem jeziku, v načrtih pa sta tudi hrvaška različica in spletna izdaja.

44

počitnice 2012

Podatki o hrvaških kampih tudi na pametnih telefonih Zdaj je na pametne telefone mogoče namestiti tudi uradni vodnik po hrvaških kampih Kamping združenje Hrvaške je za čim boljšo promocijo hrvaških kampov pred kratkim izdalo brezplačno aplikacijo za pametne telefone, s katero je mogoče iskati kampe in podatke o njih ter načrtovati pot do njih. Aplikacija deluje na iPhonu in pametnih telefonih z operacijskim sistemom Android, pod imenom Camping Croatia pa jo lahko brezplačno prenesemo iz iTunes App Stora in Android Marketa.

Aplikacija predstavlja celovito rešitev za vse ljubitelje kampiranja, ki se bodo odpravili na Hrvaško.

V aplikaciji so na enem mestu zbrani podatki o večini hrvaških kampov in kamp naseljih, aplikacija pa za zdaj deluje v treh jezikih: angleščini, nemščini in italijanščini. Aplikacijo je razvilo podjetje Navigo Sistem iz Zagreba, zanimiva pa je tudi zato, ker po začetnem nalaganju podatkov za nadaljnjo uporabo ne potrebuje

internetne povezave. To pomeni, da vse podatke prenesemo doma, ob prihodu na Hrvaško pa z njo nimamo dodatnih stroškov s prenosom podatkov.

Osnovni namen aplikacije je preprosto in učinkovito načrtovanje dopusta v hrvaških kampih z uporabo pametnih telefonov, ki s svojo razširjenostjo prevzemajo vse pomembnejšo vlogo v svetu modernih komunikacij.

Po zadnjih raziskavah, ki so jih opravili v Nemčiji, si kar 96 odstotkov gostov kampov samostojno organizira dopust, od tega jih 24 odstotkov za pridobivanje informacij in organiziranje dopusta uporablja pametne telefone.

V aplikaciji najdemo nekatere pomembne funkcije, na primer lokacije (POI - Points of Interest) več kot 200 hrvaških kampov, ki se redno posodabljajo. Vsak kamp

je predstavljen z nekaj slikami, opisom in kontaktnimi informacijami (naslov, telefonske številke, spletni naslov, e-pošta). Ob tem so nekateri predstavljeni tudi z videom na YouTubu. Uporabnik lahko preko aplikacije direktno naveže stik z želenim kampom ali točko POI deli z drugimi uporabniki.

Kampe je mogoče iskati na štiri načine, in sicer po nazivu, glede na cilj poti - destinacijo, po nastanitvi (interaktivni zemljevid) ali glede na trenutni položaj, pri čemer se prikažejo vsi bližnji kampi in njihova oddaljenost od točke, na kateri smo. Vsi opisi vsebujejo tudi GPS-koordinate in načrtovalnik poti, s katerim kamp najdemo brez težav. Kampe je mogoče shraniti med priljubljene lokacije v navigacijo, razvrščeni pa so tudi po kakovosti ponudbe oziroma oceni za standard, ki ga nudijo gostom.

Aplikacija vsebuje tudi dodatne koristne informacije, kot so vremenska napoved, menjalni tečaji, stanje na cestah in mejnih prehodih, trajektne povezave in urniki plovbe ter pomembne telefonske številke (SOS, pomoč na cesti, pomoč na morju …). Čeprav je za pametne telefone na voljo kar nekaj turističnih aplikacij za Hrvaško, aplikacija Camping Croatia obljublja najbolj popolne informacije o kampih in njihovih storitvah.

Pred dopustom pa lahko preverite tudi druge aplikacije različnih razvijalcev, saj na spletu najdete vse, od vodičev po mestih do aplikacije, ki vam priporoča najboljše restavracije v bližini.

Priporočljivo je, da si aplikacije naložite in preizkusite doma ter se s tem izognete stroškom prenosa.

Mobilne hi{ice v Novigradu v Istri

Oglasno sporoèilo

Laguna Novigrad ponuja v svojih dveh kampih razli~ne storitve in do`ivetja. Naj gre za veliko parcelo tik ob morju, prostor v senci, pridih nedotaknjene robinzonske divjine v {otoru ali pa za bolj luksuzno namestitev v novih mobilnih hi{icah, bosta kampa Sirena in Mareda uspe{no zadovoljila razli~ne zahteve in posebne potrebe {irokega spektra gostov.

Kampiranje v mobilnih hi{icah zagotavlja ve~je udobje, kot bi to lahko pri~akovali v kampu, pri ~emer ohranja vse atribute kampiranja pre`ivljanje ~asa v naravi, morje in sonce na dosegu roke in {tevilne mo`nosti za rekreacijo in {port.

Letos boste imeli enkratno prilo`nost, da poletje pre`ivite v popolnoma novih in sodobnih mobilnih hi{icah, ki so pred kratkim pripeljane v Sireno, kar je {e ena etapa v njenem razvoju. Name{~ene so v novem delu kampa pod imenom Sirena Village. Gre za hi{ice s povr{ino 32 m2 z mo`nostjo namestitve petih ljudi in s pogledom na morje.

Vsaka ima pokrito teraso in parkirni prostor na svoji parceli. V Sireni Village sta na voljo tudi dva bazena s povr{ino 24 m2 in dva bazena s povr{ino 14 m2.

Del kampa Mareda je organiziran kot Istrian Village Mareda in ima 46 mobilnih hi{ic s povr{ino 32 m2. Stilizirani elementi na fasadah mobilnih hi{ic spominjajo na staro arhitekturo istrskih hi{, okolje pa je urejeno po vzoru ruralnih delov Istre tam so {terna, prostor za dru`enje in vrt z za~imbnimi rastlinami.

Zaradi tako privla~ne ponudbe so mnogi `e zdaj rezervirali namestitev v mobilni hi{ici. Tudi vi ste lahko pionir novega na~ina kampiranja, obogatenega z etnodimenzijo. Ohrabrite se za druga~no, bogatej{e in bolj kompleksno do`ivetje prepri~ani smo, da vam ne bo `al.

Posebne ponudbe: pomlad Ĺže od 36 evrov na dan.

Promo code: VECER

Laguna Novigrad, d.d.

Tel. +385 52 858 690 Fax: +385 52 757 314 Mail: camping@laguna-novigrad.hr www.camping-novigrad.com

46

počitnice 2012

Z mobilnikom na Hrvaško Posebno pozornost moramo zadnje čase nameniti predvsem uporabi prenosa podatkov Čeprav naj bi na dopustu predvsem počivali, je realnost takšna, da mobilnega telefona navadno tudi tedaj ne izključimo povsem.

Ob zmerni uporabi mobilnika v gostovanju (roaming) to ni nič slabega, ob pretiravanju ali nepazljivosti pa nas lahko ob prihodu domov neprijetno preseneti račun.

Ker imamo mobilne telefone že dalj časa, smo uporabniki navajeni, da v tujini precej bolj pazimo na količino in trajanje klicev. Ob tem smo že usvojili nasvete za cenejše telefoniranje, tako da pazimo, katero omrežje izberemo, ali pa klice raje sprejemamo, kot sami kličemo. Odvisno od naročniških paketov si za klice v tujini lahko vklopimo opcije za cenejše pogovore in sporočila, praktično vsi operaterji pa za čas dopustov ponujajo različne ugodnosti. Tako bo Debitel od 25. junija do 31. avgusta letos svojim naročnikom vsak dan med 17. in 18. uro razpolovili ceno vseh odhodnih klicev in poslanih SMS-ov v vseh omrežjih na Hrvaškem. Podobno bodo verjetno storili tudi drugi mobilni operaterji, a za zdaj tega niso javno objavili.

S pametnimi telefoni na uporabnike mobilnikov v tujini preži druga past, ki se je marsikdo zave prepozno oziroma šele ob prejemu računa. Pametni telefoni namreč uporabljajo številne aplikacije, ki za svoje delovanje stalno ali občasno potrebujejo internetno povezavo, ob tem pa uporabniki pogosto brskajo po spletu ali uporabljajo socialna omrežja, na primer facebook. Takšno početje lahko pri cenah okoli pol evra za prenesen 1 MB podatkov hitro postane zelo drago. Za ilustracijo, približno 1 MB boste porabili samo za pregled prve strani portala 24ur.com z vključenimi slikami ali za hiter pregled zida na facebooku. Če boste želeli na spletu objaviti fotografijo s svojega dopusta, vas bo to hitro stalo evro ali dva. Zato morate

poznati svoj mobilnik in znati izključiti dovoljenje aplikacijam, da se v gostovanju povezujejo brez vaše vednosti, brskanje pa si privoščite samo tam, kjer obstaja brezplačno brezžično omrežje WiFi. Mobilni operaterji ponujajo tudi opcijo omejitve prenosa podatkov, pri čemer si nastavite znesek, ki ste ga pripravljeni porabiti (privzeta vrednost je navadno 60 evrov).

Ko boste dosegli 80 odstotkov tega limita, vas bodo o tem obvestili z SMS-om, ob porabljenem limitu pa vam bodo onemogočil prenos podatkov. Za več informacij o vključitvi te opcije se obrnite na svojega operaterja. Če na dopustu ne morete brez rednega telefoniranja in prenosa podatkov, se vam mogoče splača razmisliti o možnostih, ki jih turistom od aprila do oktobra ponujajo hrvaški mobilni operaterji.

Predpogoj za to je, da vaš telefon ni zaklenjen. Hrvaški telekom (T-mobile HR) turistom ponuja kar nekaj paketov za klice po Hrvaški in v EU ter mobilni dostop do

interneta. Uporabniki lahko glede na vrsto uporabe (samo klici, samo prenos podatkov ali oboje) izbirajo med paketi All Inclusive Holiday, Opcija internet (od 1,2 evra za 10 MB do 10 evrov za 1 GB prenosa) ali predplačniškimi paketi Simpa. Uporabniki prenosnikov lahko kupijo tudi USB-modem za mobilni dostop do interneta.

Mobilni operater Tomato turistom priporoča predvsem paket Tomato dou box, v katerem za 3,3 evra (25 kun) dobite dve predplačniški številki ali Tomato brutalno tarifo, po kateri lahko za 7,3 evra (55 kun) v vseh hrvaških omrežjih govorite 1000 minut, pošljete 1000 SMSov in prenesete 1 GB podatkov.

Omenjeni paketi obeh operaterjev so namenjeni predvsem klicanju po Hrvaškem, zato pred nakupom preverite tudi cene pogovorov v Slovenijo. Dopustnikom, ki bi želeli dosti klicati v Slovenijo, je namenjena predvsem ponudba operaterja VIPnet, in sicer tarifa Vipme International. Za 3,35 evra lahko kupite SIM-kartico s

25 kunami dobropisa, ta pa vam omogoča klice v vse mednarodne fiksne mreže za le 0,06 evra na minuto. V tem paketu vas bo SMS v Slovenijo stal 13 centov, prav toliko boste plačali za prenos 1 MB podatkov. Za mobilni internet na prenosniku pri VPInetu priporočajo nakup USB-modema za 26,5 evra, za kar boste dobili enak znesek dobropisa, en dan neomejenega brskanja po internetu pa vas bo stal 1,35 evra.

Možnosti je torej kar nekaj, najbolj preprosto in sproščajoče pa je, da mobilnik uporabljamo minimalno in se na dopustu kar najbolj spočijemo.

Več informacij: Hrvaški telekom (T-mobile HR) www.visitingcroatia.info, www. simpa.hr; Tomato: www.tomato. com.hr/tomato-box, www.tomato.com.hr/brutalna-tarifa; VIPnet: www.vipnet.hr/vipme-korisnici/ vipme-tarifa-international, www. vipnet.hr/vipme-korisnici/mobilniinternet/vipme-internet-tarifa

2012-04-12_48__POS1 48

4/10/2012 2:58:24 PM