Namig, June 2012

Page 1

Nam!g junij 2012

2012-06-27_01_NAMIG_NAMI 1

za aktivno 탑ivljenje

6/22/2012 4:55:35 PM


G re

LU

Tokra povso otroc upora še mo stojijo turist sarske tujino

Prvo t v prav zahte sam t

Zanim roma konec samo redna vsakd

Namig projek sloven

2012-06-27_02_NAMIG_NAMI 2

6/22/2012 4:55:49 PM


Glavna je redna aktivnost LUKA ZORKO Tokratna številka je nehote nekoliko bolj kolesarsko obarvana, a prav kolesarjenje je pri nas in povsod v svetu med najbolj priljubljenimi oblikami rekreacije. Mnogi smo kolo uporabljali kot otroci, a le dokler nismo imeli izpita za avto ali vsaj moped. Tudi sam sem kolo skoraj prenehal uporabljati z dnem, ko sem naredil izpit za moped, pozneje pa popolnoma, ko sta v garažo prišla še motor in avtomobil. Tako sem kolo ponovno kupil šele lani, sedaj pa druga prevozna sredstva stojijo v garaži, če se le da. Vse več nas je takšnih, ki ponovno odkrivamo čare kolesarjenja, turistični ponudniki pa se že nekaj let zavedajo, da k turistični ponudbi spadajo tudi urejene kolesarske poti in dodatna ponudba za kolesarje. Pri nas sicer ta ponudba obstaja, a v primerjavi s tujino še vedno nekoliko zaostajamo. Zato je treba podpreti razvoj in predstaviti, kar imamo. Prvo temo te številke namenjamo badmintonu. To igro sicer vsi poznamo, a le redki jo spoznajo v pravem športnem smislu. Ko se s plaže prestavimo na pravo igrišče, šele izkusimo, kako zahteven in naporen šport je to in kakšno fizično pripravljenost zahteva. Preberite, kako sem sam to občutil in spoznal, da mi v fizični pripravljenosti za badminton še dosti manjka. Zanimiva oblika rekreativnega tekmovanja je tudi oviratlon, med najboljše vrste rekreacije oziroma športa pa nedvomno spadajo borilne veščine, ki bodo jutri predstavljene v Dupleku. Za konec naj vas povabim še k akciji "Kako FIT je Maribor"oziroma h kateri koli obliki rekreacije, samo da se čimvečkrat premaknemo izza računalnikov in televizij. Vsaj po mojem mišljenju je redna telesna aktivnost tista, ki nam najlažje pomaga premagati napore in strese današnjega vsakdanjika.

Namig/Posebna priloga časnika Večer; ISSN 1855-8372; urednik: Luka Zorko; tehnično urejanje: Sabina Male; projektni vodja: Samo Žvan; direktor Večera: Uroš Skuhala; izdaja: Časopisno-založniško podjetje Večer, Ulica slovenske osamosvojitve 2, 2504 Maribor; telefon (02) 23 53 200, tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče

2012-06-27_03_NAMIG_NAMI 3

6/22/2012 4:56:05 PM


Iz vsebine

5

5

Badminton – najhitrejša športna zvrst

8

Koroška – raj za kolesarje

12

Corratec x-vert motion

14

Vsaka zadnjica na svoj sedež!

16

Kolesarjenje po Nemčiji

18

Plavanje predšolskih otrok

8

16

Luka ter M

20 Oviratlon za skok iz vsakdanjih okvirov 21

Revija borilnih veščin v Dupleku

22

Kako fit je mesto Maribor?

18

Nam!g junij 2012

za aktivno življenje

Priloga časnika Večer Namig Fotografija na naslovnici Marko Vanovšek

4

2012-06-27_04_NAMIG_NAMI 4

B n

Namig za aktivno življenje/junij‘12

6/22/2012 4:56:20 PM

LU

Vse se Dover ton. S na tra mrežo in, če nekom seved je pos naroč je vlilo le ima dilo, o šport sicer kar dr hitros km/h

Igra je Beauf govem preds angle igrali hitro ustan 1899 Cham minto med olimp


zvrst

kvirov

g

Badminton – najhitrejša športna zvrst

Luka Petrič (BK Branik), državni prvak posameznik in v mešanih parih, ter Martin Dover (Marko Vanovšek)

LUKA ZORKO Vse se je začelo s telefonskim klicem gospoda Martina Doverja in z vprašanjem, ali sem že kdaj igral badminton. Seveda sem ga, nekajkrat na morju ali kot otrok na travniku s prijatelji, tako čisto zares na igrišču z mrežo pa ne. Sledilo je povabilo na ogled tega športa in, če želim, čisto pravi dvoboj. Da bi se pomeril proti nekomu, ki badminton igra in trenira že vrsto let, mi seveda ni prišlo nikoli na pamet, a gospod Dover me je poskušal pomiriti, da bom igral proti njemu, ki je naročnik Večera že več let, kot jih sam štejem. To mi je vlilo vsaj malo samozavesti in upanja, da mogoče le imam možnost, in povabilo sem sprejel. Kar je sledilo, opišem nekoliko kasneje, najprej pa nekaj o tem športu, ki ga označujejo za najhitrejšo igro. Podatkov sicer nisem primerjal z drugimi športi, a bo verjetno kar držalo, saj lahko žogica pri badmintonu leti s hitrostjo nad 300 km/h, svetovni rekord pa je kar 421 km/h. Igra je ime dobila po sedežu angleškega vojvode iz Beauforta (grofija Glouchestershire), saj je bila na njegovem dvorcu z imenom Badminton leta 1872 prvič predstavljena igra poona, ki so jo iz Indije prinesli angleški oficirji. V Angliji so jo nato plemiški sloji igrali za zabavo v podeželskih dvorcih in nova igra je hitro postajala popularna. Leta 1893 je bila v Angliji ustanovljena prva badmintonska zveza in že leta 1899 je bilo organizirano prvo tekmovanje All England Championships, ki ima še danes med ljubitelji badmintona podobno mesto, kot ga ima Wimbledon med ljubitelji tenisa. Od leta 1992 je badminton tudi olimpijska disciplina, najboljši igralci pa prihajajo Namig za aktivno življenje/junij ‘12

2012-06-27_05_NAMIG_NAMI 5

Badminton je hitra in dinamična igra, ki zahteva odlično telesno pripravljenost. (Marko Vanovšek)

Žogica pri badmintonu leti s hitrostjo nad 300 km/h

iz Azije in Severne Evrope, kjer je ta šport najbolj razširjen. Badminton se danes igra z loparjem, dolgim približno 66 cm, in žogico iz plute (težko 4,7 do 5,5 g), v katero so zataknjena peresa dolžine 7 cm. Igrišče je dolgo 13,4 m in široko 6,1 meter, razpolavlja pa ga 1,55 m visoka mreža. Po številnih spremembah v načinu štetja je sedaj obveljalo pravilo, da je igra sestavljena iz dveh dobljenih setov oziroma nizov. Set zmaga posameznik ali dvojica, ki prva zbere 21 točk, pri čemer je vsaka napaka točka. Ob izenačenem rezultatu 20:20 zmaga tisti, ki prvi doseže prednost dveh točk, pri rezultatu 29:29 pa dobi set tisti, ki prvi osvoji 30. točko. Več informacij o pravilih lahko najdete na spletu. Badminton se igra v dvorani, saj je žogica želo občutljiva za veter. Kot zabava in rekreacija obstajajo tudi verzije badmintona oziroma žogic, ki so namenjene igri zunaj, recimo na plaži. Začetki badmintona v Mariboru segajo v leto 1958, ko so v okviru Brodarskega društva Sidro MTT začeli organizirano igrati badminton oziroma kot slikovito pove Martin Dover, ki je v mariborskem badmintonu od samega začetka: "Ko na Sidru ni bilo vetra, smo jadralci igrali badminton." Prvo prvenstvo v badmintonu je bilo v Mariboru organizirano leta 1968.

Badminton je resen šport Mnogi so prepričani, da je badminton lahek šport, a resnica je daleč od tega, saj zahteva izredno hitro in eksplozivno gibanje, hitre reakcije in predvidevanje potez nasprotnika. Strokovnjaki na Danskem, kjer je badminton med vodilnimi športi, so v študijah ugo-

5

6/22/2012 4:56:36 PM


prepo čas za res zg dobro odpad ni lag "na p pokaz

Hitro medt žogice žogico mrežo zato n acij je gibati kanje Po pr naspr

V dru za cen polas A v re tako k zdaj g aktivn

Še rez bil sem glavn Seznanjanje z osnovami badmintona (Marko Vanovšek) tovili, da je zelo primeren za izboljšanje psihosomatskega statusa organizma. Zato je ta šport primeren za vse ljudi, od otrok do tistih v bolj zrelih letih, saj je obenem tudi eden redkih športov, s katerim se lahko ukvarjamo do pozne starosti. Tisti, ki se z njim ukvarjajo, pravijo, da je zaradi specifičnih gibov in intenzitete najboljši šport za preprečevanje najpogostejše moderne bolezni – bolečin v križu.

Kako začeti? Badminton se igra v dvoranah, kar je obenem tudi njegova edina slabost v toplih mesecih. Na spletu lahko najdete številne informacije, kje ga je mogoče igrati, še boljše pa je, če se obrnete na katerega izmed badmintonskih klubov. Za začetek je najboljše kupiti nekoliko težji lopar (od 90 gramov dalje) srednje kakovosti, ki stane od 25 do 50 evrov. Na začetku lahko uporabljate plastične žogice, ki so trpežnejše, kasneje pa preidete na žogice s perjem. Za igranje v dvorani se oblecite v udobno športno opremo in obujte lahke dvoranske športne copate, ki ne puščajo sledi na parketu. Osnovno tehniko lahko usvojite hitro, nadaljnji razvoj pa tako kot pri vsakem športu zahteva dosti vaje. Dobra lastnost badmintona je, da vam ni treba biti v vrhunski kondiciji, ni treba biti visok ali imeti kakšne posebne lastnosti. Vsak se lahko začne z njim ukvarjati in se nato postopoma izboljšuje.

Moj dvoboj Kot sem že omenil v uvodu, sem sprejel povabilo, da badminton preizkusim v praksi in odigram dvoboj. Po razlagi pravil in osnovne tehnike sem hitro ugotovil, da ni lahko. Prva težava je že serva, ki zahteva nekaj privajanja, predvsem pa je ključ igre v pravilni postavitvi. Če se postaviš preblizu ali predaleč od žoge, boš težko izvedel udarec ali pa se boš

6

2012-06-27_06_NAMIG_NAMI 6

(Marko Vanovšek) Namig za aktivno življenje/junij‘12

6/22/2012 4:56:50 PM


prepozno postavil za naslednjega. Po ogrevanju in raztezanju je sledil čas za dvoboj. Vem, da mi ne bo zameril, če rečem, da je Martin Dover res zgled, kako dobro telesno pripravljen si lahko v zrelih letih in kako dobro je mogoče igrati ta šport pri letih, ko večina drugih športov že odpade. Sam bom kmalu dopolnil 35 let, gospod Dover pa ob povabilu ni lagal, šteje jih celo več kot dvakrat več. Dogovorila sva se, da igrava "na polno", jaz z vso močjo, ki jo premorem, on pa bo brez zadrževanja pokazal vse trike in znanje, ki ga premore. Hitro sem spoznal, kako naporen in tehnično zahteven je ta šport, medtem ko sem tekal z enega konca igrišča na drugega, lovil "dolge žogice" in spet tekal k mreži po "kratke". Recimo če sem vrnil močno žogico, sem nazaj dobil tri dolge, nato pa neulovljivo kratko tik za mrežo. Ko sem na levi strani sicer lepo odbil, sem stal na napačni nogi, zato nisem mogel dovolj hitro na desno po vrnjeno žogico. Takšnih situacij je bilo ogromno in predvsem sem ugotovil, da se ne znam pravilno gibati. Tako je bila moja igra bolj brezglavo tekanje po igrišču in skakanje za žogico, ki mi jo je nasprotnik zvito pošiljal na različne konce. Po prvem setu bi že lahko ožel svojo majico, medtem ko na mojem nasprotniku še ni bilo videti kapljice znoja. V drugem setu sem še nekoliko izboljšal igro in se upiral dlje, seveda za ceno še več potenja. Po koncu dvoboja mi je gospod Dover sicer polaskal, da sem dober za začetnika in da bi lahko igro hitro usvojil. A v resnici nikoli nisem imel niti najmanjše možnosti, za kaj več pa bi, tako kot pri vsakem športu, bilo treba dosti in trdo trenirati. Vsekakor zdaj gledam drugače na ta šport in badminton bo prišel v ožji izbor aktivnosti takrat, ko ne bo mogoče biti v naravi. Še rezultat? 21 proti 2 v prvem setu in 21 proti 5 v drugem setu, toda bil sem v dobri družbi, se dobro preznojil ter obenem zabaval in to je glavno.

(Marko Vanovšek)

všek)

2012-06-27_07_NAMIG_NAMI 7

6/22/2012 4:57:07 PM


Koroška – raj za kolesarje LEA KOMERIČKI Koroška obsega območje treh dolin – Mežiške, Dravske in Mislinjske ter treh pogorij – Pohorja, Karavank in Savinjskih Alp, ki dajejo pokrajini pečat samosvoje prvobitnosti in čvrstosti. Z nekaj nad tisoč kvadratnih kilometrov površine in nekaj nad štiriinsedemdeset tisoč prebivalci sodi pokrajina med manjše slovenske regije. Neokrnjena gorska narava in gozdovi z razvejano mrežo gorskih cest in poti nudijo raznovrstne možnosti raziskovalnih potepanj po vrhovih Pece in Raduhe, po širokih prostranstvih Uršlje, Olševe, Smrekovškega pogorja, zahodnega Pohorja ali Kozjaka ter na pobočjih slikovitih alpskih dolin. Enako lepe in vznemirljive so tudi postaje na teh poteh, kjer bo vsakega popotnika sprejelo robato, a dobrodušno gostoljubje domačinov, ponosnih naslednikov samorastnikov. Čarov Koroške torej ne smemo iskati v veličastnih monumentih, temveč v drobnih dragocenostih, ki sta jih izoblikovala narava in človek, družno ali pa vsak zase. Številne so in raztresene po skritih kotičkih naselij in po okoliških gorskih dolinah, ki se dvigajo pod mogočne vrhove. Ali kot za Koroško pravijo tisti, ki tod redno odkrivajo njene drobne posebnosti in se ob njih predajajo svojstvenim adrenalinskim doživetjem: "Samosvojost z drobnimi dragocenostmi in kotički divjine sredi industrije – kot bi bila na koncu sveta, a je v bistvu na križišču Evrope."

Koroška ponuja številne možnosti za potepanje s kolesom. Odkrijte jih in uživajte, na gori in pod njo.

Dravska kolesarska pot (hiking-biking.net)

Posebni sta tudi koroška pozornost in naklonjenost do gorskega kolesarjenja. Gozdovi so prepredeni s cestami, kolovozi in potmi, ki koristno služijo kolesarjem. Nekajkrat obrnete pedala in že uživate v vožnji med sadovnjaki, polji in gozdovi na poti do visokogorskih planinskih postojank ali razglednih točk. Koroška ponuja številne možnosti za potepanje s kolesom. Odkrite jih in uživajte, na gori in pod njo.

Pohorska kolesarska transverzala Pot po pohorski kolesarski tranzverzali ponuja slikovito odkrivanje neokrnjene narave in pohorskih znamenitosti, od sv. Bolfenka na mariborski strani Pohorja do vznožja Kremžarjevega vrha na koroški strani. Po slemenih Pohorja poteka razgibana, 75 kilometrov dolga kolesarska pot, ki povezuje njegov vzhodni del z zahodnim. Pot je v obe smeri označena z mednarodno oznako PT, nanjo pa se navezujejo številne lokalne kolesarske poti in gozdne ceste, ki

8

2012-06-27_08_NAMIG_NAMI 8

Pohorska kolesarska transverzala (hiking-biking.net) Namig za aktivno življenje/junij‘12

6/22/2012 4:57:16 PM


Kolesarska pot Mislinja–Otiški Vrh (Mislinja) Izhodišče: Mislinja Konec: Otiški Vrh (Mislinja) Razdalja: 21 km (42 km) Višina Mislinja: 590 m Višina Otiški Vrh: 343 m Višinska razlika: - 250 m Naklon: delno ravno - delno hribovito Podlaga: asfalt, makadam Težavnost: lažja, srednje zahtevna

Kolesarska pot Mislinja– Slovenj Gradec–Mislinja Izhodišče: Mislinja Konec: Mislinja Razdalja: 30 km Maks. višina: 613 m Min. višina: 418 m Vzpon: 277 m Spust: 294 m Podlaga: asfalt, makadam Težavnost: lažja, srednje zahtevna

Pohorska kolesarska transverzala Izhodišče: cerkev sv. Bolfenka Konec: koča pod Kremžarjevim vrhom Razdalja: 73,3 km Vzpon: ca. 1840 m Naklon: hribovito Podlaga: gozdna, makadam Kategorija: še posebej primerno za gorska kolesa Težavnost: zahtevna Podrobnosti: http://hiking-biking.net/pohorska-kolesarska-transverzala.aspx

Dravska kolesarska pot po Sloveniji Izhodišče: Vič Konec: Ormož Razdalja: 130 km Vzpon: ca. 1350 m Naklon: delno ravno - delno hribovito Podlaga: asfalt, makadam Dolžina: 129 km Težavnost: srednje zahtevna Podrobnosti: http://hiking-biking.net/dravska-kolesarska-pot.aspx

et) Namig za aktivno življenje/junij ‘12

2012-06-27_09_NAMIG_NAMI 9

9

6/22/2012 4:57:27 PM


Bicikl-land Izhodišče: Vuzenica Konec: Vuzenica Razdalja: 66,5 km Vzpon: ca. 1740 m Naklon: delno ravno - delno hribovito Podlaga: asfalt, makadam Kategorija: še posebej primerno za gorska kolesa Težavnost: zahtevna Podrobnosti: http://hiking-biking.net/bicikl-land0.aspx

Okoli Uršlje gore (veliki krog) Izhodišče: Ivarčko jezero Konec: Ivarčko jezero Razdalja: 41 km Vzpon: ca. 1140 m Naklon: hribovito Podlaga: asfalt, makadam Kategorija: še posebej primerno za gorska kolesa Težavnost: srednje do zahtevno

Okoli Uršlje gore (mali krog) Izhodišče: Ivarčko jezero Konec: Ivarčko jezero Razdalja: 25,5 km Vzpon: ca. 770 m Naklon: hribovito Podlaga: asfalt, makadam Kategorija: še posebej primerno za gorska kolesa Težavnost: srednje do zahtevno Podrobnosti: http://hiking-biking.net/gorsko-kolesarska-pot-okoli-urslje-gore.aspx

Bernekerjeva (veliki krog) Izhodišče: Turistična kmetija Rotovnik-Plesnik Razdalja: 28.5 km Vzpon: ca. 600 m Naklon: hribovito Podlaga: asfalt, gozdna, makadam Kategorija: še posebej primerno za gorska kolesa Težavnost: srednje do zahtevno

Bernekerjeva (mali krog)

Izhodišče: Turistična kmetija Rotovnik-Plesnik Razdalja: 19,3 km Vzpon: ca. 600 m Naklon: hribovito Podlaga: asfalt, gozdna, makadam Kategorija: še posebej primerno za gorska kolesa Težavnost: srednje do zahtevno Podrobnosti: http://hiking-biking.net/bernekerjeva-pot---s-kolesom.aspx

10

2012-06-27_10_NAMIG_NAMI 10

vodijo iz vseh večjih središč okoli Pohorja. Ob gosti mreži gozdnih cest in kolovozov skriva Pohorje še številna visoka barja in planje, rečice s slapovi in druge naravne bisere.

Kolesarska pot Mislinja–Otiški Vrh Da je kolesarstvo sila pomemben produkt celotne koroške regije, je dokaz tudi nova kolesarska steza, ki povezuje praktično celotno dolino. K projektu so pristopile domala vse koroške občine in tako se lahko ljubitelji vožnje na dveh kolesih in tudi pohodniki veselijo 21 kilometrov asfaltirane kolesarske steze med Mislinjo in Otiškim Vrhom v Dravogradu. Kolesarska proga je speljana po sredi Mislinjske doline in z malo načrtovanja se na in ob njej najde proga za vsakogar. Če se držimo asfaltirane kolesarske steze, v eno smer prevozimo natančno 21 km. Če se po isti poti vrnemo na izhodiščno točko, bomo tako prekolesarili maraton. Tura je nekoliko zahtevnejša, če se je »lotimo« iz smeri Mislinje proti Otiškemu Vrhu, saj se najprej rahlo spuščamo in se ob vrnitvi vzpenjamo. Trasa je primerna tudi za začetnike in kolesarje z manj prevoženimi kilometri, vendar si morajo za izlet vzeti čas in si ob poti morda ogledati še številne naravne in kulturne znamenitosti.

Svoje (vir: P

Mislinja–Slovenj Gradec–Mislinja (Mislinja-Šentilj-Zg. Dovže-Brde-Turiška vas-Tomaška vas-Šmartno pri Slovenj Gradcu-Slovenj GradecPodgorje-Sp. Dovže-Straže-Mislinja) Krožna kolesarska pot Mislinja-Slovenj Gradec-Mislinja je ena najbolj priljubljenih kolesarskih poti v Mislinjski dolini. Pot ni pretirano zahtevna in je primerna za rekreativce z nekaj prevoženimi kilometri.

Gorska kolesarska pot okoli Uršlje gore Gorska kolesarska pot vodi po lokalnih in gozdnih cestah, ki povezujejo zaselke in kmetije, razdrobljene okoli Uršlje gore. Večinoma poteka po makadamskih cestah in med smrekovimi gozdovi, mimo kar nekaj razglednih točk, turističnih kmetij, planinskih koč, samotnih kmetij in podeželskih zaselkov. Izhodišče poti je ob Ivarčkem jezeru, priljubljenem turistično-rekreacijskem centru nad Ravnami na Koroškem, navezave nanjo pa potekajo iz tudi okoliških krajev Mežiške in Mislinjske doline. Izberete lahko tudi krajšo traso, ki deloma poteka po gozdnem kolovozu. Daljša trasa je dobro označena s kovinskimi tablami z zelenim simbolom kolesarja. Krajša trasa ni posebej označena, razen kjer poteka po trasi malega kroga.

Za ljubitelje daljših izletov Ljubitelji daljših kolesarskih potovanj se lahko podate po sodobno urejenih neprašnih stezah različnih zahtevnosti. Kolesarsko omrežje zajema del slikovite mednarodne Dravske kolesarske poti in poti ob krajinskih parkih, čez zanimive predele koroškega podeželja, od jezera do jezera ali krožne poti po okolici mest. Na tem svojem pedaljenju boste deležni predvsem razkošnih razgledov na prečudovito pokrajinsko razgibanost, doma pripravljenih okrepčil, prijaznih Namig za aktivno življenje/junij‘12

6/22/2012 4:57:44 PM

Krate


sti e

prenočitvenih zmogljivosti, strokovnega servisa koles in vodniške službe.

Bicikl-land Slabih 70 km dolga krožna kolesarska pot z devetimi kontrolnimi točkami poteka po slovenski in avstrijski strani Kozjaka mimo številnih naravnih in kulturnih znamenitosti. Trasa poti je na slovenski strani speljana večinoma po makadamskih cestah, medtem ko se boste po avstrijski strani večinoma vozili po asfaltiranih poteh. Pot je primerna za dobro pripravljene kolesarje in je dobro označena s kovinskimi tablami z belim simbolom kolesarja na modrem ozadju.

, o hko

med ka lo ar. mer mo a« iz ahlo mnimi b e

Bernekerjeva pot

Svojevrstno kolesarjenje po skrivnostnih rudniških rovih (vir: Podzemlje pece)

Pot je posvečena enemu najpomembnejših slovenskih kiparjev impresionistov, Francu Bernekerju. Pot, ki je poleg kolesarske tudi pohodniška in konjeniška, poteka po obronkih zahodnega Pohorja do Male Kope. Razgibanost terena ponuja številne panoramske razglede na Mislinjsko dolino. Kolesarska avantura (mali krog) se prične pri turistični kmetiji Rotovnik-Plesnik in vodi mimo cerkve sv. Barbare do razvalin Bernekerjeve rojstne hiše ter dalje mimo ekoloških kmetij Krenker in Golob ter turizma na kmetiji Klevž. Na daljši krožni poti (veliki krog) lahko obiščete še kočo pod Kremžarjevim vrhom in partizansko bolnico Trška gora - Sladki, ki je urejena kot muzej na prostem.

Dravska kolesarska pot Ena najlepših kolesarskih poti v Evropi je, predvsem zaradi svojih naravnih lepot in kulturne raznolikosti, zagotovo Dravska kolesarska pot. Mednarodna Dravska kolesarska pot poteka od izvira Drave v Italiji preko Avstrije v Slovenijo po urejenih kolesarskih poteh in lokalnih cestah vzdolž reke, v skupni dolžini 366 km. Po slovenskem delu vas pot bo vodila skozi Dravograd, Maribor in Ptuj vse do slovensko-hrvaške meje v Ormožu. Zaradi različnih vrst podlage vozišča in zahtevnejšega vzpona je slovenski del poti primeren za vešče in bolje pripravljene kolesarje. Pustolovščina, ki jo na reki Dravi prav tako velja doživeti, je tradicionalno splavarjenje – iz treh pristanov vodijo plovne poti splavov, ki so namenjeni turističnim vožnjam po reki.

ka

linja ski

cesokoli stah ednih b kem o pa ke

Kolesarska pot pod goro Za konec naj predstavimo še koroško posebnost! Gorska kolesa so ustvarjena predvsem za garaško uživanje na gorah, tu pa je možno kolesariti tudi skozi goro – po opuščenih in skrivnostnih rudarskih rovih pod goro Peco, globoko pod zemljo. Rudarji so pod goro Peco več kot tristo let odkopavali svinčevo in cinkovo rudo. V vseh teh letih so izkopali več kot 800 kilometrov rovov. Po enem od takšnih rovov je danes edinstvena, več kot pet kilometrov dolga kolesarska pot. Pot poteka po varnih rovih in se vzdigne le za okrog 15 metrov. Toda vdolbine in grbine nekdanjih železniških pragov ne dopuščajo lagodnega kolesarjenja.

o m kjer

Najprimernejša izhodiščna točka za to avanturo je rudarski muzej v Mežici, kjer vas bo čakal vodič s potrebno opremo. Stalna temperatura okoli 10 stopinj Celzija, popolna tema in rudarski zakon v podzemlju pač to zahtevajo. Obvezna oprema je tako uporaba čelade in naglavne svetilke, ki si ju boste lahko izposodili, in je všteta v ceno avanture. Priporočena je uporaba dolgih hlač, oblačil z dolgimi rokavi, vetrovke in kolesarskih rokavic.

ate

-

olici dsko Kratek postanek globoko pod zemljo (vir: Podzemlje pece) Namig za aktivno življenje/junij ‘12

2012-06-27_11_NAMIG_NAMI 11

Pot vas najprej pelje do vhoda v jamo na Igrčevem nad Črno na Koroškem, kjer se prične edinstvena podzemna kolesarska avantura. Izhod iz jame je v drugi dolini – Breg pri Mežici, od koder po cesti odkolesarite nazaj do Rudarskega muzeja, kjer lahko operete kolesa in si ogledate številne zanimive muzejske zbirke. Vse in še več o eni najzanimivejših kolesarskih avantur pri nas si lahko ogledate na: www. podzemljepece.com

11

6/22/2012 4:57:58 PM


Vsi na kolo s kolesom za vse DAVID CUDER Kolo je eko in eko je moderno. Zagotovo pa je, vsaj sodeč po strupeno zeleni barvi, ki spominja na sveža, sočna in kiselkasta jabolka, corratec x-vert motion najbolj ”eko”, pravzaprav najbolj zelen med vsemi. In to dobesedno. Ni navada, da pri testu kolesa najprej omenim barvo, vendar je ta zagotovo vredna omembe na prvem mestu, ker bo prav vsem najprej (v)padla v oči. A ni najpomembnejša.

Corratec x-vert motion

Motion je zagotovo pomembnejši model pri Corratecu, a ne zaradi izstopajoče vrhunskosti; ni najlažji, ne najbolje opremljen med vsemi, a prav zato toliko bolj pomemben. Je ljudski, nekakšen volkswagen (ljudski avto), ko je ta bil še dostopen vsem, med kolesi. Klasično gorsko kolo s povsem običajnim sprednjim vzmetenjem, bi porekel marsikateri nergač, a ni tako. Je vhod v svet kolesarstva, način aktivnega preživljanja prostega časa in življenja. Izjemno prijetna geometrija okvirja, ki od kolesarja ne zahteva prisiljene drže, ampak izzove le prijetne občutke na kolesu.

Je uravnotežen. Med vožnjo smerno stabilen in zelo nezahteven. Ne, z njim ne boste brzeli proti vrhu, tudi pri hitro odpeljanih spustih boste zaradi nekoliko premehke vzmeti “potopili” blažilec do konca na zajetnih udarnih jamah. A le, če boste pretiravali in zgrešili bistvo tega kolesa. Imenuje se motion (gibanje) in ne race (dirka). Je rekreativno kolo za rekreativne kolesarje in izjemo uravnoteženostjo med uporabnostjo in lahkotnostjo. Vzponi s tem kolesom so udobni. Morda nekoliko neroden izraz, a drugače tega ne morem opisati. Kolesarja ne priganja k hitenju in premikanju meje vzdržljivosti in zmogljivosti, ampak daje občutek, da je vsak klanec, ki se znajde na poti, premagljiv, in to brez hudih naporov. To pa je za (mladega) kolesarja, začetnika ali starejšega rekreativca izjemno pomembna povratna informacija, saj daje motiv in pozitivno samopodobo. Motiv za nadaljevanje vožnje za še en klanec, za nov izlet ali celo za kolesarsko potovanje. Pri vzponih je treba sprednji blažilnik zakleniti, sicer je pozibavanja veliko, še posebej, ko kolesar vstane s sedeža. Blažilnik nima daljinskega vzvoda na krmilu,

Udob motio

ampa na ma odkle ki nal dobro odkle zahva v ang zapisa rekrea dovol komp nove, je nek uteči, jem k dobro povse mogo izkuše tudi s ne om udob sikate pnevm suhem brez o hrupa

Vsest običa kot vs

Najhitrejši med spusti ne boste, boste pa kljub temu izjemno uživali. (Mitja Sagaj)

12

2012-06-27_12_NAMIG_NAMI 12

Namig za aktivno življenje/junij‘12

6/22/2012 4:58:11 PM


Za vse, ki imajo navdih po rekreativnem kolesarjenju bo

Corratec X-Vert Motion Green pravi odgovor.

elo tudi preetnih

ne etjo in Morda

nju utek, in to ja, mbno en e.

er es lu,

Vilice: RST Gila ML 100mm Disc

Udobje in želja po še. To sta bistveni značilnosti corrateca x-vert motiona. (Mitja Sagaj) ampak na vrhu desne polovice vilic, ki pa je brez težav dosegljiv tudi na makadamu in blažjem brezpotju. Pri spustih ni dobro pozabiti na odklepanje, ker bo vsaka grbina povzročila veliko dela vašim rokam, ki nalogi v celoti verjetno ne bodo kos. Zato gresta hitro po zlu dobro ravnotežje in nadzor krmila med vožnjo, zato previdno. Vedno odklenite blažilec. Pretikanje je lahkotno tudi pri strmejšem vzponu, zahvaljujoč menjalniku Shimano Deore. Pred skoraj desetletjem so v angleški gorskokolesarski reviji ob predstavitvi tega nivoja opreme zapisali vprašanje Čemu kupovati več?, misleč na vse gorskokolesarske rekreativce. Tudi danes to vprašanje ostaja še kako smiselno. Povsem dovolj je natančno in hitro in pravšnja izbira za ta okvir kolesa in druge komponente. Tudi diskaste zavore, čeprav na začetku testa povsem nove, so s prevoženimi kilometri pridobile na odločnosti zaviranja. To je nekaj povsem običajnega, saj se morajo vse komponente nekoliko uteči, preden začne vse delovati brezhibno. Tako je strah pred blokiranjem koles pri tem modelu povsem odveč, saj je moč zaviranja mogoče dobro odmeriti in je stopnjevanje zaviranja zares kontrolirano. Le v povsem zadnji fazi in z močnim stiskom na zavore je kolo na asfaltu mogoče prisilno blokirati. Vse z namenom povečevanja varnosti manj izkušenih in manj veščih kolesarjev. Prav slednji bodo izjemno veseli tudi sedeža, ki je nameščen na motionu. Ne, ni fotelj, ker takšni sedeži ne omogočajo zglednega kolesarjenja, je pa kljub vsemu izjemno udoben in tudi po treh urah ne povzroča neprijetnih bolečin kot marsikateri drugi. Prav za konec se moram še dotakniti Continentalovih pnevmatik, ki jih pri Corratecu običajno namestijo. Odličen oprijem na suhem terenu, poleg tega pa še zgledne zmogljivosti na asfaltni podlagi brez občutka “lepljenja” in hkrati tudi brez nepotrebnega in motečega hrupa.

Prednji menjalnik: Shimano DEORE Zadnji menjalnik: Shimano DEORE Zavore: Tektro Draco 180/160

Vsestransko kolo, ki ponuja obilico užitkov in predvsem udobja, je običajno povezano z nekoliko zasoljeno ceno. Pri motionu pa je tudi ta, kot vse ostalo na kolesu, izjemno “rekreativna” - le 599 evrov. Pošteno. Namig za aktivno življenje/junij ‘12

2012-06-27_13_NAMIG_NAMI 13

13

6/22/2012 4:58:25 PM


Vsaka zadnjica na svoj sedež! ROBERT KEREŽI Znanost za zdaj nima dovolj dokazov, vendar se večina strokovnjakov strinja, da je predel medeničnega dna zelo občutljiv na dolgotrajno izpostavljenost trenju, večjim silam ali udarcem. Ker je kolesarjenje šport, pri katerem velikokrat nastanejo dolgotrajen pritisk in trenja, tresljaji pa tudi udarci na območje perineuma (presredka), je sedež, še predvsem za moško populacijo, pri kateri se omrežje živčevja in krvnega obtoka razteza od anusa skozi genitalije do oboka gornje dimeljnice, zelo pomemben del opreme, ki lahko te težave odpravi, ublaži ali pa njihov negativen učinek celo poveča. Ob pravilni nastavitvi, izbiri trdote in oblike je pri sedežu najpomembnejša pravilna širina sedalne površine, ki mora biti natančno in anatomsko prilagojena vsakemu posamezniku. Razmik med sedalnima kostema (sednicama) se namreč med ljudmi močno razlikuje. Znano je tudi, da je ta razmik pri

14

2012-06-27_14_NAMIG_NAMI 14

Zadnje raziskave vse bolj pričajo o negativnih vplivih na »moškost« zaradi nepravilne izbire kolesarskih sedežev

ženskah krajši kot pri moških. Na pravilno razporeditev pritiska na sedalne kosti, ki pri sedenju prevzamejo vso težo telesa, vpliva tudi sam način sedenja oziroma tip kolesarske vožnje.

Hitrost pred zdravjem

Večin

Večina kolesarskih sedežev, predvsem tekmovalnih, ki dajejo nizki teži, ergonomiji in videzu prednost pred udobjem oziroma zdravjem, je oblikovana tako, da je pri prenosu sil oziroma poganjanju pedal čim manj izgube. Posledično se sile zgornjega in spodnjega dela trupa združijo v treh stičnih točkah kolesarja s kolesom, pri čemer je središče sedalni del. Tukaj se sile lomijo in tako so seveda pritiski dosti večji kot pri običajnem sedenju na stolu. Medenično dno s kostmi, kitami in mišicami tvori površino s tremi glavnimi točkami, ki lahko prenesejo tri različne jakosti pritiska. Najkompaktnejši del, ki lahko prenese tudi največjo

težo i koste sedal je v za zadnj no pr vozno ti, po pored tako v Dolgo mrav

Namig za aktivno življenje/junij‘12

6/22/2012 4:58:45 PM


!

editev o vso a tip

h, pred a je nj

s e pri stmi,

iska. jo

Večina kolesarskih sedežev, predvsem tekmovalnih, daje prednost nizki teži, ergonomiji in videzu pred udobjem (Sašo Bizjak) težo in je sposoben prenašati največje sile, je seveda tik pod sedalnima kostema, vendar se morata ti dve lepo prilegati oziroma nasedati na sedalno površino, v tem primeru na kolesarski sedež. Večina sedežev je v zadnjem delu zaobljena in v obe smeri zakrivljena navzdol, da ga zadnjične mišice lažje zaobjamejo. Vendar se k obliki sedeža tako prisilno prilagodita tudi sednici, ki sta lahko v določenih točkah, glede na vozno površino in relief terena ter seveda njuni medsebojni oddaljenosti, popolnoma ali brez zadostne opore. Zato nastanejo pritiski in prerazporeditev sil na drugi dve točki, ki pa nista sposobni prenašati in nositi tako velikih obremenitev. Ti dve točki se raztezata v predelu presredka. Dolgotrajen pritisk in preobremenjenost se kaj kmalu pokažeta z mravljinčenjem ali odrevenelostjo, ki se lahko širi v eno ali obe nogi,

vse tja do stopal. To se dogaja tudi, ker je večina sedežev eno nivojskih, kar pomeni, da je zgornja sedalna površina popolnoma ravna in tudi enako trda. Obstaja sicer nekaj različic sedežev z luknjami ali dodatki gela oziroma zmehčanim delom v točki, kjer nanj naseda presredek, vendar s tem problem ni rešen, temveč samo zmanjšan. Omrtvičenost se namreč pojavi, ko je živčevje stisnjeno ali pa določen predel prejema premalo krvi in zato ga ne čutimo pravilno. Ker so posebna živčna vlakna v območju moškega presredka odgovorna za erekcijo, lahko na zmanjšanje te močno vpliva prav nepravilno oblikovan kolesarski sedež. Omrtvičenost presredka je zato razlog za skrb, saj se lahko razvije v kronično težavo.

In kje je rešitev? Trenutno je na trgu kar nekaj zelo kvalitetnih proizvajalcev kolesarske opreme in sedežev, vendar pri izdelavi slednjih še nihče, razen nemškega SQ lab-a, ki se je posvetil predvsem raziskovanju in odpravljanju zgoraj naštetih težav, ni tako uspešen. V svojem laboratoriju so s pomočjo računalnikov in drugih tehničnih naprav ter pripomočkov vrsto let testirali kolesarje in sile, ki se prenašajo nanj. Usmerili so se v iskanje različnih materialov in oblik ter preko nabranih izkušenj in izsledkov testov oblikovali vrsto različnih sedežev, ki služijo vsak svojemu namenu in so prilagojeni tako različnim tipom kolesarjev in njihovim zadnjicam kot seveda tudi oblikam kolesarjenja. Pri SQ lab-u še danes uspešno razvijajo in nadgrajujejo linijo sedežev, katerih prodaja je uspešno stekla tudi v Sloveniji. Pred nakupom njihovega sedeža vas bodo v trgovini najprej temeljito izprašali o vaši kolesarski zgodovini in kolesarskih ciljih. Sedeži se namreč razlikujejo po namembnosti in tipu kolesarjenja. Potem vam bodo izmerili še razdaljo med sedalnima kostema in vam na osnovi tega določili številko. Ker pa na izbiro sedeža vpliva tudi teža kolesarja, ima vsak sedež priložene posebne gumijaste amortizerje različnih trdot.

(Robert Balen)

Namig za aktivno življenje/junij ‘12

2012-06-27_15_NAMIG_NAMI 15

15

6/22/2012 4:59:03 PM


Kolesarjenje po Nemčiji LUKA ZORKO Kolesarjenje kot način rekreacije in del rekreativnoturistične ponudbe je v Nemčiji zelo razvito, saj imajo več kot 200 daljših urejenih in popisanih kolesarskih poti, pa ta številka niti ne zajema vseh lokalnih poti in mest. Kolesarske poti so del njihove turistične ponudbe in tako lahko obiskovalci tudi na tak aktiven in zdrav način spoznavajo mesta ter deželo. Najbolj zagrizeni kolesarji lahko na jugu Nemčije osvajajo Alpe, ljubitelji dobre hrane in kakovostnega vina se lahko zapeljejo po vinskih poteh, družinam najbolj prijazne pa so številne kolesarske poti ob rekah, kot sta Ren in Donava. Ponudba za kolesarje je celovita, saj poti niso le označene in popisane v vodnikih, ampak so ob poteh kolesarjem na voljo tudi namestitve – od kampov, penzionov, turističnih kmetij pa vse do grajskih hotelov. Za pot do Nemčije s svojim kolesom je najbolje uporabiti avtomobil ali vlak, seveda pa si

Nemčija ima kar 70.000 kilometrov različnih urejenih kolesarskih poti

Več informacij: www.germany.travel Nemška turistična organizacija – predstavništvo v Sloveniji Tomšičeva 3 1000 Ljubljana Telefon: 01 252 8867

Kolesarje bo navdušila slikovita pokrajina ob Donavi. (Werner Stuhler)

16

2012-06-27_16_NAMIG_NAMI 16

je mogoče kolesa tudi izposoditi praktično v vsakem mestu ali v kakšni izmed turističnih agencij, ki se ukvarjajo s kolesarskimi izleti.

Nemčija – dežela vina V letošnjem letu Nemška turistična organizacija namenja največ pozornosti predstavitvi Nemčije kot vinske dežele in njene narave, eden najlepših načinov za spoznavanje tega pa je kolesarjenje po katerem izmed 13 vinskih območij. Ob kolesarjenju po vinskih gričih in rečnih dolinah lahko obiskovalci odkrivajo vinograde in vinotoče, pokusijo nemška vina, obiščejo restavracije, dvorce in gradove ter številne vinske dogodke in festivale.

Kolesarjenje ob Donavi Ena najlepših in kolesarskih poti poteka ob reki Donavi (Donauradweg). Pot je primerna za vse vrste kolesarjev, saj ni preveč zahtevna in ima le nekaj vzponov. Asfalta ni dosti, večina poti teče po makadamskih poteh, ki pa so dobro prevozne. Celotna pot je del evropske kolesarske poti EuroVelo 6, nemški del poti pa je dolg 609 kilometrov in se prične pri izviru Donave v kraju Donaueschingen ter konča v mestu Passau. Donava kmalu po izviru za nekaj kilometrov ponikne pod zemljo in se ponovno prikaže pred mestom Ulm. Iz Ulma, ki se ponaša z najvišjim cerkvenim zvonikom na svetu, pot nadaljuje proti kraju Donauwörth, ki ima enega najlepših starih mestnih jeder v južni Nemčiji, ter

Odkrijte čare mest na kolesu. (Rudolf Wagner) Namig za aktivno življenje/junij‘12

6/22/2012 4:59:23 PM

S kole

dalje je pod po ka poti p roma Ker p prepe jajo tu zveče

Kole Tako jenje


em

kot nov m kih o ščejo

onavi ar.

oti onave u. ne lm. om ima iji, ter

S kolesom je med vinskimi griči mogoče uživati v naravi ter bogati vinarski in kulinarični ponudbi. (Lars Schneider) dalje ob spektakularnih rečnih obrežjih do Regensburga. Stari del mesta je pod Unescovo zaščito, znamenit pa je tudi kamnit most čez Donavo, po katerem gre pot. Nemški del poti se konča v Passauu, evropski del poti pa nadaljuje ob reki. Kolesarska pot ob Donavi, ki ji pravijo tudi romantična pot, vas popelje skozi slikovito pokrajino in zanimiva mesta. Ker po Donavi vozijo turistične ladje, se mnogi kolesarji odločijo del poti prepeljati z ladjo, na ladjah pa je mogoče tudi prenočiti. Številni ponujajo tudi ladijsko-kolesarske aranžmaje, tako lahko čez dan kolesarite, zvečer pa se vrnete na ladjo, ki vas medtem spremlja na poti.

Kolesarjenje v Berlinu

različne tematike, glede na želje obiskovalcev. Za kolesarjenje po Berlinu se je najbolje obrniti na katero izmed številnih specializiranih agencij, ki organizirajo vodene skupinske oglede ter vam po potrebi posodijo kolo. Med najbolj priljubljenimi je krožna pot ob nekdanjem Berlinskem zidu (Mauerweg), ki vas popelje mimo vseh pomembnejših spomenikov tega simbola hladne vojne. City bike tour je ime poti, ki pelje mimo vseh znamenitosti mesta, ob razlagah vodnika pa obiskovalci spoznajo bogato in burno zgodovino Berlina. Med priljubljenimi vodenimi kolesarskimi turami so še pot po modernem Berlinu, pot, ki Berlin prikaže kot prestolnico nacističnega tretjega rajha, ter izlet do palač in vrtov Potsdama.

Tako kot v številnih drugih nemških mestih je tudi v Berlinu kolesarjenje odličen način za spoznavanje mesta. Vse poti so opisane in imajo

Vse informacije o možnostih kolesarjenja v Nemčiji najdete na straneh Nemške turistične organizacije www.germany.travel.

Namig za aktivno življenje/junij ‘12

2012-06-27_17_NAMIG_NAMI 17

17

6/22/2012 4:59:38 PM


Plavanje predšolskih otrok NINA KOLENC Plavanje, ki je že v srednjem veku veljalo za eno izmed sedmih viteških veščin, ostaja tudi danes pomembna spretnost pri predšolskih otrocih. Plavalna pismenost te skupine otrok, še pred njihovim vstopom v prvi razred, je želja plavalnih strokovnjakov. Prve začetke plavanja dojenčkov zasledimo pred sedemdesetimi leti, ko so v Ameriki in Avstraliji začeli vadbo otrok, mlajših od štirih let. Za začetek plavanja dojenčkov v pravem pomenu štejemo leto 1960, ko se je tudi v Evropi začelo plavanje dojenčkov. V Sloveniji se je plavanje dojenčkov začelo leta 1998 in se je do danes razširilo po večjem delu Slovenije.

Redna vadba dojenčkov v vodi znižuje frekvenco srca in zveča njegovo zmogljivost.

Pomen plavanja za dojenčke Zgodnji začetek prvih gibov v vodi, ki bi mu lahko rekli tudi že plavanje, je pomemben za celoten bio-psihosocialen razvoj dojenčka. Plavanje ugodno vpliva na dihanje, srčno-žilni sistem, na mišičje in termoregulacijo. Pritisk vode skrbi za močnejši izdih. Otroci, mlajši od šestih mesecev, imajo včasih hitro frekvenco dihanja, ker mišičje dihal še ni dobro razvito. Zaradi hitre frekvence dihanja naj bi starši v prvih urah plavanja otroka večkrat dvignili iz vode, da bi mu omogočili mirnejše dihanje. Zaradi okrepljenega dihanja nastane povečanje števila pljučnih alveol, s tem pa povečanje vitalne kapacitete za skoraj 20 odstotkov in posledično je dihanje mirnejše. Znano je tudi, da voda pozitivno vpliva na srčno-žilni sistem. Pod vplivom pritiska vode priteka približno 20 odstotkov več krvi v desni del srca in preko pljuč v levi del srca. Z drugimi besedami, krepi in poveča se srčno mišičje. Redna vadba dojenčkov v vodi znižuje frekvenco srca in zviša njegovo zmogljivost. Otrok si po naporu hitreje opomore in kaže večjo vzdržljivost. V nadaljevanju gibanje v vodi pripomore k enakomernemu oblikovanju celotnega skeletnega mišičja. V prsnem položaju se krepijo mišice rok in ramenskega obroča. Voda izboljšuje termoregulacijo in odpornost telesa, ker v vodi nastajajo razlike med temperaturo vode in telesa ter posledično do odzivov (dražljajev) telesa.

Plavanje dojenčkov in malčkov V Sloveniji poznamo sistem učenja plavanja za dojenčke in plavanja malčkov. Oboje je k nam prišlo iz Nemčije, kjer že vse od leta 1986 razvijajo Fredov program plavanja za predšolske otroke. Vsako leto je v Sloveniji v te programe v različnih delih Slovenije (na primer v Mariboru, na Ptuju, v Zrečah, Laškem)

18

2012-06-27_18_NAMIG_NAMI 18

vključenih 4000 otok s straši. Dojenčke, malčke in otroke se uči po tristopenjskem plavalnem programu do pravilne tehnike plavanja s posebej zasnovanimi plavalnimi pripomočki - Fredovimi plavalnimi obroči. Gre za pripomočke, ki so boljši od nam bolj znanih rokavčkov. Zakaj? Otrok v Fredovih obročih z najbolj plovnega obroča, ki mu omogoča oporo v vodi (rdeče barve), postopoma preide na najmanjši obroč po površini (rumeni), ki predšolskemu otroku najmanj pomaga pri plovnosti. Za razliko od rokavčkov, kjer otroka sam pripomoček sili v neplavalni - pokončni, stoječ položaj, je pri Fredovem obroču drugače. Dojenčki, malčki, otroci so v tem obroču prisiljeni v plavalno ugodnejši ležeči položaj in imajo možnost bolj prostega premikanja rok.

Tri stopnje učenja in trije obroči Kaj se dejansko dogaja na teh treh stopnjah, za katere je značilna uporaba vsakič drugačne barve obroča. Namig za aktivno življenje/junij‘12

6/22/2012 4:59:49 PM

Rdeč najve za pri omeje pozor polož do tre zman V tej f zaves med d razda bil sp z najm giban posto okoliš ta pri rosti, spušč


n mu mi oči. h olj deče

nj er ni,

v st

atere .

Rdeč Fredov obroč je med vsemi največji, ima največji vzgon in nudi največjo stabilnost. S tem nudi uporabniku obroča zadostno oporo, za prilagajanje na vodo in učenje prvega udarca z nogami. Relativno omejen prostor za gibanje z rokami sili uporabnika obroča v večjo pozornost na delo nog, s tem pa večjo plovnost in plavalni ležeči položaj. Ta obroč uporabljamo pri otrocih starosti od treh mesecev do treh let. Oranžni Fredov obroč je srednje velikosti in posledično zmanjšanim vzgonom in stabilnostjo ter večjim prostorom za delo rok. V tej fazi spodbujamo avtomatizacijo udarca in koordinacijo udarca z zavesljajem, torej usklajevanje dela rok in nog. V obroču, ki se uporablja med drugim in šestim letom starosti, naj bi malček preplaval večjo razdaljo z žabjim gibanjem, spreminjal smer plavanja in se obračal ter bil sproščen v vodi. Rumeni Fredov obroč je najmanjši med vsemi tremi, z najmanjšim volumnom, stabilnostjo in vzgonom ter največjo svobodo gibanja. Pri tem je ta rumeni obroč poseben v toliko, da omogoča postopoma zmanjševanje volumna obroča, s tem pa oteževanje okoliščin za plavalca in vse samostojnejše plavanje. Na koncu se lahko ta pripomoček, ki se uporablja med četrtim in osmim letom starosti, popolnoma opusti. V tej fazi plavanja, kjer obroče postopoma spuščamo, nimajo obroči več nosilne funkcije, ampak le psihološko. Namig za aktivno življenje/junij ‘12

2012-06-27_19_NAMIG_NAMI 19

Naj bo vse igra Pri vsem tem je treba vedeti, da se predšolski otrok največ nauči skozi igro. Poskrbimo še za primerne dodatne pripomočke, ki so najrazličnejših (varnih) materialov, oblik in velikosti (na primer lončke, ladjice, prozorne plastenke) in omogočajo, da uporabnih teh pripomočkov spoznava z različnimi aktivnostmi (na primer polivanjem z vodo, igranem s predmeti v vodi) novo okolje - vodo. Na začetku je priporočljivo, da zaradi boljšega počutja otroka in varnosti gremo v vodo skupaj z otrokom. Sprva za krajše intervale, ki jim sledijo daljši. Opazujemo otroka in beremo njegovo govorico telesa, če ga je strah, se potrpežljivo in nežno igrajmo z njim, ga pomirimo in podobno. Ko je otrok star tri leta, lahko začnemo z različnimi igrami in dejavnostmi za prilagajanje na vodo. Tako se lahko igramo »rezanje in tlačenje vode« (z dlanjo ali predmetom tlačimo vodo, pri rezanju pa jo poskušamo prerezati), igro »dan in noč« (otrok postopoma potaplja vedno večji del glave v vodo), raziskujemo morski svet (otroku damo masko in mu rečemo, da naj poišče kakšen kamen v vodi, pri tem lahko otrok v vodi stoji) ali pihamo v vodo in potopimo glavo (vaje za pravilno dihanje).

19

6/22/2012 4:59:59 PM


Oviratlon za skok iz vsakdanjih okvirov MATEJA JAZBEC Mini ovire, s katerimi so se prejšnji mesec spopadli najmlajši v ljubljanski Soči, so bile uvod v čisto pravi oviratlon. Atraktivno prireditev po vzoru usposabljanj modernih specialnih enot po svetu je pred dnevi med pokljuškimi gozdovi organiziralo Športno društvo Oviratlon. Oviratlonci so morali na 8,5-kilometrski progi ob medsebojni pomoči premagati 15 različnih ovir. Pričakale so jih blatne kopeli, kontejnerji z vodo, železna ograja, trimetrska lesena stena in cevi, ki so bile ravno dovolj široke, da so se lahko skoznje splazili. Sledilo je plazenje pod bodečo žico, preteči so morali "guma" park, se splaziti pod oklepnikom in prebiti čez avtomobile, nato pa z rokami preplezati opičjo kletko, se spustiti po adrenalinskem toboganu Spolzki Janez ter soočiti z lebdečim lesenim plohom in še marsičem. Kar 760 oviratloncev je preizkusilo svojo vzdržljivost, moč, agilnost, psihično trdnost in sposobnost za timsko delo. "Smisel oviratlona ni bitka s časom, temveč medsebojna pomoč in solidarnost. Hočemo iz okvirjev, kjer šteje zgolj tekmovalnost. Udeležence smo želeli spodbuditi, da tudi sicer v življenju ne bi spregledali vrednot, kot so sodelovanje, nesebična pomoč, prijateljstvo in skupinski duh, saj je na ta način premagovanje vsakodnevnih ovir veliko lažje," poudarjajo v

Generalni direktor rehabilitacijskega inštituta Soča Robert Cugelj se je v imenu varovancev zahvalil oviratloncem in oviratlonkam, ki so prispevali k donaciji za postavitev plezalne stene. (Mateja Jazbec)

društvu. Prav zato je imel oviratlon tudi dobrodelni namen. Oviratlonci so evro od prijavnine namenili za nakup plezalne stene v telovadnici rehabilitacijskega inštituta Soča. Generalni direktor inštituta mag. Robert Cugelj, ki se je tudi sam podal med ovire, je izrazil upanje, da bo stena čim prej služila svojemu namenu. "Za otroke in odrasle s posebnimi potrebami bo to velik motivacijski in resocializacijski faktor med rehabilitacijo. S plezanjem bodo krepili mišice, se urili v gibanju, pozornosti in načrtovanju ter preizkusili svojo voljo in odločnost." Med oviratlonci je bila tudi slovenska biatlonska reprezentanca, nastopili so Teja Gregorin, Janez Marič, Vasja Rupnik, Peter Dokl, Simon Kočevar, trener Uroš Velepec in z zlato kolajno s svetovnega prvenstva v Rupholdingu okitani Jakov Fak. Zlati biatlonec je povedal, da je imel na progi sprva nekaj manjših težav, ker se le redko zgodi, da na tovrstnih preizkušnjah ne odločajo stotinke, kasneje pa so fantje in dekle združili moči in zadihali kot eno. Oviratlon je bil zanje prijetna sprostitev med sicer dokaj napornimi bazičnimi pripravami v tem obdobju. Prireditev, ki bo zagotovo postala tradicionalna, lahko sklenemo s spoznanjem, da so vse ovire premagljive. Le pogum, da se z njimi soočimo, je treba imeti, pri tem pa sta izjemno pomembni solidarnost in medsebojna pomoč.

R

LU

Ta čet za vse veščin niste tej sm

Že kmalu po startu je oviratlonce čakal guma park z avtomobilskimi pnevmatikami. (Mateja Jazbec)

Brez solidarnosti in medsebojne pomoči bi bile ovire težje premagljive. (Mateja Jazbec)

20

2012-06-27_20_NAMIG_NAMI 20

Prvega oviratlona v Sloveniji se je udeležilo rekordnih 760 udeležencev. (Mateja Jazbec)

Plazenje v blatu in pod bodečo žico je bilo za oviratlonce svojevrstna preizkušnja. (Mateja Jazbec) Namig za aktivno življenje/junij‘12

6/22/2012 5:00:24 PM

Šport Duple imela prired Za ta dona

Revija ob 20 Revije nih ve klub D Okina Do klu Rokob tajske Slove


lni li za ega

je mu ektor ce, reize bila ili so Dokl, lajno kov i da na neje eno. r obju.

lahko ljive. pri edse-

tna

Revija borilnih veščin v Dupleku LUKA ZORKO Ta četrtek bodo v Dupleku pripravili pravo poslastico za vse ljubitelje borilnih veščin in tiste, ki te plemenite veščine po tihem opazujete, a se doslej z njimi še niste podrobneje spoznali ali storili prvega koraka v tej smeri. Športno društvo za borilne veščine Realni aikido klub Duplek prireja revijo borilnih veščin, ki bo obenem imela tudi humanitarno noto, ker bodo s pomočjo prireditve zbirali sredstva za nakup defibrilatorja. Za ta namen bodo darovali vsa pridobljena sredstva donatorjev in izkupiček od simbolične vstopnine. Revija bo v sklopu praznika občine Duplek 28. junija ob 20. uri v šotoru (pri baraki) v Spodnjem Dupleku. Revije se bo udeležilo šestnajst različnih klubov borilnih veščin iz Slovenije: Judo klub Branik Broker, Judo klub Duplek, Karate klub WKSA-Duplek, Karate klub Okinawa Maribor, Športni center Barada, TaekwonDo klub JI-TAI Maribor, JI-JITSU klub ADK Maribor, Rokoborska sekcija športnega društva Razvanje, Klub tajskega boksa MUAY-THAI-GIM Ptuj, ŠKD Capoeira Slovenija, Aikido klub Ptuj, Realni aikido klub Maribor, Namig za aktivno življenje/junij ‘12

2012-06-27_21_NAMIG_NAMI 21

Na reviji borilnih veščin bo sodelovalo dvanajst slovenskih klubov

Ljubljana, Celje, Dunaj in Športno društvo za borilne veščine Realni aikido klub Duplek. Sodelovale bodo tudi dupleške mažoretke, s svojo skupino in plesnimi ritmi pa bo adrenalinsko noč popestrila še orientalska plesalka Ašajt. Revije se bo udeležil tudi naš veliki boksarski šampion Dejan Zavec. Vsi člani Realnega aikido kluba Duplek se zavedajo, da lahko s takšno prireditvijo pomagajo marsikomu in tudi otrokom, ker ukvarjanje z borilnimi veščinami prinaša pozitivno energijo, športni duh, spoštovanje do drugih in samega sebe ter pomaga v premagovanju stresa, žalosti ali utrujenosti. Organizatorji se zahvaljujejo vsem donatorjem za donirana sredstva in vsem klubom borilnih veščin za potrditev in udeležbo na dogodku, obenem pa vabijo vse, ki so jim borilne veščine pri srcu ali celo potrebne v vsakdanjem življenju. Pridite in oglejte si revijo borilnih veščin, morda se najdete v kateri izmed njih. Več informacij o prireditvi in Realnega aikido kluba Duplek: www.realniaikido-duplek.si, info@realniaikidoduplek.si, bine.trucl@gmail.com

21

6/22/2012 5:00:44 PM


Kako fit je mesto Maribor? Se tudi vi sprašujete, kako se lotiti učinkovite vadbe, da bi naredili nekaj za svoje telo in dobro počutje? Mnogi si pred poletjem želijo preoblikovati svoje telo in se pripraviti na brezskrbne dni v kopalkah. Nekateri si preprosto želijo izboljšati počutje in imeti več energije. S primerno obliko vadbe lahko seveda dosežemo vse to in po vrhu še povečamo vzdržljivost, moč in gibljivost. Koliko je možno narediti v obdobju petih tednov?

Naredi nekaj zase, bodi fit!

vključijo do 31. 7. 2012. Rezultati raziskave bodo javno objavljeni v prvi polovici septembra 2012. Raziskavo bo Bodifit društvo izvajalo v sodelovanju z Uradom za šport Mestne občine Maribor po promocijski ceni 59 evrov na udeleženca za pokritje manipulativnih stroškov za potrebe raziskave. Vrednost tovrstnega paketa po ceniku je namreč več kot 150 evrov.

Bodifit je v sodelovanju z Uradom za šport Mestne občine Maribor v življenje priklical projekt Kako fit je mesto Maribor. Pri tem projektu gre za posebno raziskavo, v kateri bo vključenih več kot 300 posameznikov, ki se bodo ne glede na spol, starost in status odločili narediti spremembo v svojem življenju v obdobju petih tednih. Lahko si bodo preoblikovali telo, izboljšali počutje, imeli več energije ali povečali vzdržljivost, moč in gibljivost. Vsak posameznik, ki bo sodeloval v akciji v okviru raziskave Kako fit je mesto Maribor, bo imel možnost neomejeno trenirati pet tednov. Prejel bo osebni program vadbe, narejen pri strokovnem kadru (vaditeljev in inštruktorjev fitnesa), glede na njegova pričakovanja in potrebe. Vsak udeleženec bo s svojim mentorjem opravil: a) Začetno diagnostično testiranje na napravi BF 511 BODY COMPOSITION MONITOR, kjer se bodo pokazali začetni rezultati telesne sestave udeleženca. b) Po osebnem posvetu z mentorjem se določi vadbeni program za 5-tedensko obdobje, vadeči vadi od 3- do 5-krat na teden, z možnostjo udeležbe različnih vrst rekreacije po Bodifit programu® (skupinska vadba, fitnes, vadbe za ljudi s posebnimi potrebami, hidrogimnastika ipd.). c) Vadba bo zajemala razvoj poglavitnih sposobnosti, kot so moč, gibljivost, vzdržljivost, koordinacija itd. d) Po petih tednih se opravi zaključno diagnostično testiranje, pri katerem bomo pridobili podatke o napredku in pozitivnih spremembah na telesu vadečega. e) Po opravljenem programu bodo vsi sodelujoči motivirani za nadaljnjo vadbo, in to s posebnimi ugodnostmi. Raziskava v okviru akcije Kako fit je mesto Maribor je namenjena vsem Mariborčanom (in okoliškim občanom) in želi dokazati, da lahko aktivni in neaktivni ljudje vseh generacij, moški in ženske, v sorazmerno kratkem času naredijo opazno spremembo v svojem počutju in zdravju. Akcija v okviru raziskave traja od začetka aprila do avgusta 2012. Posamezniki se lahko v raziskavo še

22

2012-06-27_22_NAMIG_NAMI 22

Vabilo k sodelovanju Sodelujte v raziskavi, ki poteka v okviru akcije Kako fit je Maribor, in naredite nekaj zase. Vabimo vsaj še 150 vadbe željnih, ki bi želeli v sklopu posebne akcije v petih tednih narediti nekaj za zdravje in dobro počutje! Več informacij na 040 475 480, bodifit@bodifit.net, www.bodifit.net.

Namig za aktivno življenje/junij‘12

6/22/2012 5:00:52 PM


nju z monipu-

50

j

2012-06-27_23_NAMIG_NAMI 23

6/22/2012 5:00:59 PM


2012-06-27_24_NAMIG_NAMI 24

6/22/2012 5:01:15 PM


Turn static files into dynamic content formats.

Create a flipbook
Issuu converts static files into: digital portfolios, online yearbooks, online catalogs, digital photo albums and more. Sign up and create your flipbook.