Modri Jan, številka 18 by Lea Hauptman

In spet se je začelo šolsko leto … Počitnice so minile, upam, da si jih preživel prijetno, si odpočil in si zdaj pripravljen na nova znanja in spoznanja. Pred teboj je nova številka moje revije, v kateri boš izvedel več o odpadkih, smetiščih, recikliranju in še marsičem. Kot ponavadi, tudi tokrat ne manjkajo nagradne igre. Zdaj pa veselo k branju. Preživi lepo jesen, ozri se okoli sebe in občuduj čudovite barve … Midva pa se ponovno srečava 1. decembra, ko bo izšla naslednja revija.

Revija Modri Jan Brezplačna revija Letnik 5, Številka 3 Na leto izidejo 4 številke Izdajatelj: Holding Slovenske elektrarne d. o. o., Koprska ulica 92, 1000 Ljubljana Uredništvo: Petja Rijavec, Majna Šilih Strokovno svetovanje: Tadeja Sitar Besedila: Majna Šilih, Anita Žvikart Oblikovanje in likovnotehnično urejanje: Dejan Šmid, Jernej Žumer Oblikovanje naslovnice: Dejan Šmid Jezikovni pregled: Sinja Leskovec Naslov uredništva: Revija Modri Jan, Holding Slovenske elektrarne d. o. o., Koprska ulica 92, 1000 Ljubljana Produkcija: ZADRGA d. o. o Tiskana naklada: 13.500 izvodov Tisk: ZADRGA d. o. o. Spletna stran: www.modri-jan.si Na revijo se lahko naročite prek spletnega obrazca na spletni strani www.modri-jan.si Rokopisov, risb, fotografij in podobnega ne vračamo avtorjem. Uredništvo lahko prejeta dela objavi v reviji Modri Jan, na spletni strani www.modri-jan.si, www.modra-generacija.si, www.modra-energija.si in vseh drugih gradivih, ki jih pripravlja Holding Slovenske elektrarne d. o. o. Prispevkov, objavljenih v reviji Modri Jan, ni dovoljeno kakor koli ponatisniti brez predhodnega dovoljenja uredništva. Revija je natisnjena na papirju, ki je PEFC certificiran.* * PEFC - Programme for the Endorsement of Forest Certification Schemes (program za potrjevanje shem za certifikacijo gozdov).

Kazalo Predstavljamo Odpadki Smetišče Odpadki kot vir energije Hidroelektrarne na srednji Savi

Bralni kotiček 4 6 8 10

V Sloveniji in po svetu Odlagališče nenevarnih odpadkov Barje Igrišče za golf Trnovo Ljubljana Madagaskar

12 14 16

Spoznaj naravo Trava Podgana

18 20

Spoznaj poklic Smetar

Jaš in Lun Blagajac Petra Matos

30 34

Razmišljaj in ustvarjaj Izdelaj nakupovalno vrečko iz blaga - predelava iz stare majice Izdelaj okraske iz plastenk Nagradni labirint Nagradni sudoku Nagradna igra Nagradna premetanka Modri kviz Rešitve nagradnih iger Pisma za Modrega Jana

Svetovni dan boja proti odvisnosti 24

26 27 28

Na obisku

Modro za starše

Bodi moder Recikliranje

Strip Pesmica Zgodbica

Zanimivo

Modri projekti

36 38 40 41 42 43 44 45 46

Predstavljamo

Odpadki Odpadek je vsaka snov ali predmet, ki ga imetnik ne more ali ne želi uporabiti sam, ga ne potrebuje, ga moti ali mu škodi in ga zato zavrže. Komunalni odpadki so gospodinjski ter tisti, ki nastajajo v proizvodnih in storitvenih dejavnostih, v bivalnem okolju ter na površinah in objektih v javni uporabi in so pretežno trdni ter po svoji sestavi raznovrstni. Večinoma jih odstranjujejo komunalna podjetja, ki skrbijo za zbiranje, sortiranje, predelavo, sežiganje, odlaganje in druge načine odstranjevanja tovrstnih odpadkov. Kosovni odpadki so težji in večji od gospodinjskih, zato jih ni mogoče tako pogosto odvažati; odvažajo jih v občasnih zbiralnih akcijah nekajkrat na leto. Nevarni odpadki so tisti, za katere velja, da imajo eno ali več nevarnih lastnosti; mednje štejemo, na primer, odpadna olja, soli, kisline, barve, lake, …

Predstavljamo

Zakaj je pomembno ločeno zbiranje odpadkov? Odlaganje odpadkov je najdražji način ravnanja z odpadki in ne pozabimo, da tudi najbolj obremenjujoč za okolje. Če odpadke dosledno ločujemo, varujemo okolje in hkrati varčujemo. Če odpadke ločeno zberemo, jih predelamo in ponovno uporabimo, pomeni, da zmanjšamo: • količine odpadkov, ki se odlagajo, • stroške ravnanja z odpadki, • količino energije, ki je potrebna za proizvodnjo novih izdelkov, • onesnaževanje okolja in • porabo naravnih virov. Kaj pridobimo z ločenim zbiranjem odpadkov? Če bomo odpadke dosledno ločevali, bomo zmanjšali količine odpadkov, ki se odlagajo, in s tem tudi stroške. Manj odpadkov bomo pripeljali in odložili, nižji bodo stroški; to pomeni, da se bodo znižali tudi zneski na položnicah.

Ali veš? Če ne veš, kam sodi kateri odpadek, preveri na spletni strani komunalnega podjetja v svojem kraju! 5

Predstavljamo

Smetišče Smetišče je prostor, kjer se odlagajo smeti, ki jih povzroči človek. Lahko je namenjeno odlaganju običajnih smeti, ki jih odvržemo med „ostale odpadke“, lahko pa gre za posebna odlagališča, ki jih plača najemnik, da odlaga večje in enake vrste odpadkov (pri gradnji, urejanju parkov itd.). Veliko smetišč je namenjenih tudi v druge namene, kot so skladiščenje ali prenos, pa tudi predelava (sortiranje, recikliranje). Smetišče mora biti blizu ceste, ki ne ovira prevoza smeti in je dovolj daleč od naselij. Ne sme biti nad zbirališči podzemne vode ali blizu površin, kjer se odvija živinoreja ali poljedelstvo. Vsi odpadki, ki jih je mogoče reciklirati ali so okolju škodljivi, morajo na posebna odlagališča. Na smetišču je veliko strupenih snovi, ki lahko poniknejo v zemljo. To lahko pripelje do onesnaženja podzemne vode, veter lahko raznese smeti po bližnjih poljih, živali se lahko zastrupijo in tako pride strup v našo prehrano. Ker mečemo proč ostanke hrane, na smetišče prihajajo živali, ki se lahko tam okužijo z nevarnimi boleznimi in jih raznašajo naokoli. Zato je treba odpadke reciklirati, vso hrano vreči med biološke odpadke, smetišča ograditi, urediti sodobne sežigalnice odpadkov ter tako skrbeti za čisto in varno okolje.

Predstavljamo

Ali veš? Največje smetišče na svetu je po svoji površini veliko kot Severna Amerika in plava po površini Tihega oceana.

Pomembno! Le ob zavedanju, da smo sami odgovorni za svoje odpadke, si bomo lahko zagotovili čisto, urejeno in zdravo okolje! 7

Predstavljamo

Odpadki kot vir energije Velika količina raznovrstnih odpadkov, ki jih ustvarja človeštvo, ter njihovi škodljivi vplivi na okolje in zdravje zahtevajo vse večje zavedanje nujnosti varnega odstranjevanja odpadkov. Ena izmed glavnih metod izkoriščanja odpadkov je njihova uporaba kot vira energije. Nekateri odpadki se lahko kot gorivo uporabljajo sami, drugi se z različnimi postopki predelajo v gorivo.

Za pridobivanje energije iz odpadkov se uporablja več tehnologij: • Sežiganje je nadzorovan sežig odpadkov s ponovnim zajemom toplote kot vira energije. • Piroliza in uplinjanje sta postopka, pri katerih nastane plin, ki se uporablja kot gorivo. • Razkroj organskih snovi (npr. hrane) v okolju brez kisika, pri čemer nastane bioplin, ki se uporablja kot gorivo. • Odpadki se z različnimi postopki za izboljšanje lastnosti predelajo v pelete, te pa se uporabljajo kot gorivo. Najbolj učinkovito tehnologijo energijskega izkoriščanja odpadkov predstavlja toplotna obdelava odpadkov, vendar pa se vsi odpadki ne morejo uporabljati kot gorivo. Odpadki kot gorivo se uporabljajo predvsem v sežigalnicah, kjer se predelajo v električno ali toplotno energijo, in v cementarnah, v katerih nadomeščajo del goriva za proizvodnjo cementa.

Predstavljamo

Za razvite države postajajo odpadki čedalje pomembnejši vir. Odlagališča so pravi rudniki bogastva za energetsko izrabo. Največ evropskih odpadkov predelajo v Aziji, od koder dobimo tudi največ izdelkov. Slovenija je v primerjavi z drugimi evropskimi državami na tem področju v velikem

zaostanku, saj ne zna ali ne zmore preseči togosti, ki ovira uporabo odpadkov v energetske namene. Za alternativna goriva se kot velik uporabnik energentov močno zanima celotna industrija.

Predstavljamo

Hidroelektrarne na srednji Savi Na reki Savi je predvidena izgradnja sklenjene verige hidroelektrarn od Medvod do meje s Hrvaško, ki bo, ko bo zgrajena, zraven verige hidroelektrarn na reki Dravi, predstavljala hrbtenico proizvodnje obnovljive energije v okviru slovenskega elektro-energetskega sistema. Načrtovana veriga hidroelektrarn na Savi je tudi eden od glavnih obnovljivih virov energije pri nas, ki ga je še mogoče izkoristiti za proizvodnjo električne energije. V zgornjem delu Save obratujejo hidroelektrarne Moste, Mavčiče in Medvode. V spodnjem toku poteka gradnja verige hidroelektrarn, kjer že obratujejo HE Vrhovo, HE Boštanj, HE Blanca in HE Krško, načrtujeta pa se še izgradnji HE Brežice in HE Mokrice. Predvidene hidroelektrarne foto: Arhiv SENG na srednji Savi bodo tako povezale hidroelektrarne zgornje in spodnje Save v sklenjeno energetsko verigo.

Zraven energetskih se pričakujejo tudi drugi koristni učinki izgradnje hidroelektrarn na srednji Savi: povečana zaščita pred škodljivim delovanjem voda, izboljšanje oskrbe z vodo, čiščenje odpadnih voda, ureditev prometnega in energetskega omrežja ter pozitivni družbeno -razvojni in gospodarski učinki.

Predstavljamo

Z izvedbo projekta se bo predvidoma zgradila veriga desetih elektrarn na srednji Savi. HE Tacen

HE Gameljne

HE Zalog

HE Šentjakob

HE Jevnica

HE Kresnice

HE Ponoviče HE Renke

HE Trbovlje

foto: Digitalglobe, Google, CNES/Astrium

HE Suhadol

Ali veš? Koliko hidroelektrarn bo na reki Savi, ko bodo zgrajene vse?

V Sloveniji

Odlagališče nenevarnih odpadkov Barje Ljubljansko odlagališče nenevarnih odpadkov Barje leži na južnem obrobju Ljubljane in obratuje že od leta 1964. Sedanje odlagališče, ki leži južno od potoka Čurnovec, se uporablja od leta 1987, ko se je po dobrih dvajsetih letih zapolnilo staro odlagališče smeti. Tam so zdaj nedeljski sejem rabljenih avtomobilov, poligon za učenje varne vožnje in igrišče za golf z devetimi luknjami. Na odlagališču ne srečaš samo smetarskih tovornjakov, nakladalnikov, teptalnikov in ogromnih kotalnih prekucnikov, temveč tam živijo tudi žabe in želve, občasno pa jim družbo delajo še zajci, srne, lisice, race in več vrst ptic. Odlagališče Barje sestavljajo: • pet odlagalnih polj, • elektrarna na odlagališčni plin, • okoljska merilna postaja, • čistilna naprava za izcedne vode, • laboratorij, v katerem merijo osnovne parametre voda, in • zbirni center za zbiranje odpadkov, namenjenih recikliranju.

Ob vhodu na odlagališče je postavljena mostna tehtnica, kjer tehtajo prispele količine odpadkov.

foto: Matjaž Stefančič, Snaga Javno podjetje d.o.o

V Sloveniji

V letošnjem letu se načrtuje širitev odlagališča na jug, kjer se bodo na 22 hektarjih odlagali odpadki, ki jih bodo pred tem biološko in mehansko obdelali. Ta „tovarna“ za predelavo odpadkov je najpomembnejši del nadgradnje odlagališča, saj bodo z njo zagotovili, da bo po predelavi na odlagališču namesto trenutnih treh četrtin končalo le 20 odstotkov odpadkov, ki jih ne bo mogoče ponovno uporabiti kot surovine ali energente, pa še ti odloženi odpadki bodo brez škodljivih vplivov na okolje. Odpadkov bo tako veliko manj, zato naj bi bilo na novem polju dovolj prostora za naslednjih 40 let.

36-tonski teptalnik odpadke mečka in potlači, da zavzamejo čim manj prostora. Kljub temu je najvišji kup na odlagalnem polju visok 24 metrov.

Zanimivo! Skupna površina odlagališča Barje meri okrog 42 hektarjev. Sprejema le nenevarne odpadke, med katerimi največji delež predstavljajo komunalni odpadki. V letu 2013 je odlagališče sprejelo 183.000 ton vseh vrst odpadkov. Povprečna količina sprejetih odpadkov znaša 600 ton na delovni dan. 13

V Sloveniji

Igrišče za golf Trnovo Ljubljana

foto: Golf Trnovo

Leta 2007 so na zapolnjenem odlagališču smeti odprli prvo ljubljansko igrišče za golf, ki je lep primer v svetu že nekaj časa poznane oživitve odlagališča. Prvo tako igrišče so zgradili v začetku 60 let prejšnjega stoletja v Združenih državah Amerike; do danes so jih tam zgradili približno 70. Nekoliko manj pogosta so v Evropi, najdemo pa jih, na primer, v Avstriji, Nemčiji in Veliki Britaniji.

V Sloveniji Igrišče za golf Trnovo Ljubljana z devetimi luknjami se razteza med ljubljanskim avto-sejmom in južno ljubljansko obvoznico, namenjeno pa je vsem igralcem in ljubiteljem golfa, saj za igro golfa ne potrebujejo dovoljenja. Vadbišče je dolgo 250 metrov in ima 30 udarjališč. Za vadbo kratkih udarcev je na razpolago pet vadbenih zelenic na površini 1,5 hektarja, zraven tega pa je na razpolago še vadbena zelenica na površini 800 kvadratnih metrov.

In čeprav nas danes na igrišču razveseljuje čudovita, urejena zelenica, kljub temu ne smemo pozabiti, da so pod njo smeti, ki so jih z zgrajenim igriščem skrili. Tako so na devet metrov debelo plast smeti navozili 60 centimetrov gline ter jo po utrditvi z valjanjem zasuli še z 90 centimetri zmletega laporja in zemlje, na zgornjih 20 centimetrih zemlje pa so zasadili travo.

Ali veš? Da imamo v Sloveniji danes sedem golf igrišč z 18 ali več luknjami in sedem manjših, s šestimi ali devetimi luknjami, ki s še šestimi vadbišči za vadbo udarcev ležijo na skupni površini 588 hektarjev?

Po svetu

Madagaskar Madagaskar je otoška država v Indijskem oceanu, ob vzhodni obali afriške države Mozambik. Madagaskar je četrti največji otok na svetu. Na severozahodu se prek Mozambiškega kanala pripluje do otoka Mayotte in do Komorov, na severu do otokov Glorioso, na severovzhodu pa do Sejšelov. Glavno mesto je Antananarivo, denarna enota je ariari, uradna jezika sta francoščina in malgaščina. Madagaskar ima približno 18 milijonov prebivalcev.

prodanih uporabnih odpadkov si pomagajo pri vsakdanjem preživetju.

Pred skoraj 30 leti je mednje prišel misijonar slovenskega rodu Madagaskar ima tri gorovja: Pedro Opeka in začel pomagati Maromokotro, 2.876 metrov (12 najrevnejšim prebivalcem ene že metrov je višji od Triglava), Antako najrevnejših držav na svetu. karatra (leži v srednjem delu) in Začel je z nekaj pomočniki, zdaj Andringitra (leži na jugu otoka). pa sodelavce šteje v stotinah. Na vzhodu in zahodu so od 20 Njegova organizacija, ki jo je do 50 metrov široke obalne rav- poimenoval Dobri prijatelji ozironine, ki so težje dostopne zaradi ma Akamasoa v mangalščini, je koralnih grebenov in mangrov. pomagala že sto tisočim, gradi V predmestju glavnega mesta je hiše, šole in športne dvorane. smetišče, kraj, kjer se ljudje bori- Šolski sistem, ki je nastal v okvijo za življenje. Pobirajo koristne ru njegove organizacije, danes ostanke, ki jih pripelje kamion iz izobražuje več deset tisoč otrok središča mesta. Z denarjem od in mladostnikov.

Po svetu Pedra Opeko so slovenski poslanci lani v Evropskem parlamentu predlagali za Nobelovo nagrado za mir.

Ali veš? Antananarivo

Da je malgaščina jezik, ki ni soroden nobenemu afriškemu, kaj šele evropskemu jeziku? Izhaja iz avstronezijske družine jezikov; največ skupnega ima z govorico prebivalcev južnega dela otoka Borneo. 17

Spoznaj naravo

Trava Trave so večinoma zelnate rastline; obsegajo okoli 9.000 vrst, združenih v okoli 650 rodov. So vir vseh vrst žit, večine svetovnega pridelka sladkorja ter hrane za domače in divje živali. Trave so razširjene po vsem svetu, od polarnih krogov do ekvatorja, od gora do morja. Pokrivajo približno 20 odstotkov kopnega, največ jih najdemo v pasu med gozdovi in puščavami, torej v pasu step, prerij, savan in pamp. Velik pomen trav je predvsem v njihovi sposobnosti, da

rastejo v silnih množinah in da tvorijo masovne sestoje, kot so pašniki, senožeti, travniki, stepe, pampe, prerije in savane. Trave dajejo zraven škroba tudi sladkor in krmo živalim; prav tako pa so pomembne tudi za krajinsko oblikovanje (trate, zelenice, igrišča).

Pozor! Ko boš naslednjič na igrišču, bodi pozoren na to, kakšna trava raste na njem! 18

Spoznaj naravo Trave so najožje povezane z razvojem človeka, saj so se vse človeške civilizacije razvile vsaj z eno od vrst trav kot glavnim virom prehrane:

Amerika

Koruza

Afrika

Sirk in proso

Zmerno-topli predeli Azije in Evrope

Rž in oves

Mala Azija

Ječmen in pšenica

Daljni vzhod

Riž

Indija

Proso

Spoznaj naravo

Podgana Podgane spadajo med sesalce, natančneje med glodavce. Od miši se razlikujejo po velikosti, saj so velike vsaj dvanajst centimetrov in imajo daljši rep. Črne in sive podgane so najbolj razširjeni glodavci na svetu, skupaj s človekom sta ti dve vrsti osvojili vse kontinente razen skrajnega severnega in južnega pola. Obe vrsti živita v človeških naseljih; črna podgana je prišla v Evropo iz Južne Azije v drugem stoletju, siva pa šele v 18. stoletju.

Obe vrsti podgan tvorita manjše skupine z nekaj deset osebki, ki srdito branijo svoje ozemlje pred vsiljivci. V skupinah vlada stroga hierarhija. Za mladiče skrbijo vse samice, samcev naraščaj ne zanima. Vse podgane so vsejede, večinski delež prehrane predstavljajo rastlinska hrana, žuželke in odpadki.

Črne podgane so do 24 centimetrov dolge, bolj vitke, rep imajo daljši od telesa. Sive podgane so Obe vrsti sta izredno prilagodljivečje, zrastejo do 28 centimetrov, vi in sposobni hitrega učenja. so močnejše, njihov rep je nekoliko krajši od telesa.

Ali veš? Če si rojen leta 2008, si po kitajskem horoskopu podgana.

Spoznaj naravo

Podgana, hišni ljubljenček Podgana je, zlasti pri mlajših, zelo priljubljena žival. Za hišne ljubljenčke so primerne mongolske puščavske podgane, ki so zelo učljive in družabne. Lahko jih naučiš marsičesa, saj so zelo pametne in nezahtevne. Nekateri imajo podgane v kletkah, drugi pa jim pripravijo le poseben prostor za spanje. Lahko jih naučiš, da potrebo opravljajo, kjer boš hotel; po spletu kroži celo video, kjer podgana opravlja potrebo na stranišču. Če se ti zahoče, lahko podgano odpelješ na sprehod, saj rada teka po travi in grizlja rože. Priporoča se, da imaš dve, če se odločiš zanjo, saj so zelo družabne. Živijo približno dve leti, jedo vse - prav posebej rade pa imajo kuhan brokoli, arašide in brikete za glodavce.

Pomembno! Če se odločiš za domačo žival, podgano ali katero drugo, imej v mislih, da potrebuje skrb in tvoj čas! 21

Spoznaj poklic

Smetar Smetar odstranjuje smeti in odpadke z ulice in drugih javnih površin, prazni smetnjake in uporablja metle ali grablje za čiščenje onesnaženih območij ter koničasto palico za pobiranje papirja. Lahko uporablja tudi stroje za čiščenje pločnikov ali obcestnih kanalov. V parkih in na drugih zelenih površinah pograbi listje in druge naravne odpadke. Odpadke, shranjene v vreče ali zabojnike, s smetarskim vozilom odpelje na odpad. Delovni dan smetarja se začne v zgodnjih jutranjih urah, ob koncu delovnega dne se vrne v

Z______K

svojo izhodiščno postajo, kjer očisti orodje in vozilo, da so pripravljeni za naslednji dan. Delo smetarja je fizično precej zahtevno, saj mora dvigovati tudi težja bremena in se veliko pripogibati. Občasno priskoči na pomoč drugim čistilcem in sodeluje pri čiščenju, pobiranju zbranih odpadkov in pri kosovnem odvozu.

M___A

T_______K

Spoznaj poklic

Bodi moder

Recikliranje Recikliranje je proces predelave že uporabljenih, odpadnih snovi. Namen recikliranja je zmanjšanje porabe uporabnih snovi, svežih surovin in energije ter preprečevanje onesnaževanja zraka, vode in zemlje. Recikliranje je ključen sestavni del sodobnega ravnanja z odpadki in tretji del v hierarhiji - zmanjšaj, ponovno uporabi, recikliraj. Snovi, ki jih je mogoče reciklirati, so papir, steklo, tkanine, elektronika in plastika. Snovi, namenjene recikliranju, običajno pripeljejo v zbirni center, kjer jih sortirajo, očistijo in predelajo v materiale za nove izdelke, nato pa pošljejo v proizvodnjo. Recikliranje se v osnovi deli na dve vrsti. Preprostejše je osnovno recikliranje materiala, pri

katerem se, na primer, rabljen papir ali steklo vrneta v proizvodni proces. Pri tem je treba paziti na kakovost novega izdelka, saj lahko material s ponovno uporabo izgublja svoje prvotne lastnosti. Druga oblika recikliranja je odstranjevanje določenih materialov iz bolj zapletenih proizvodov, pri čemer je za recikliranje pomemben le odstranjeni material. Ta vrsta recikliranja je v uporabi zaradi vrednosti odstranjenega materiala, ali pa zato ker je ta material škodljiv.

Mednarodni znak za recikliranje je sestavljen iz treh puščic in spominja na Möbiusov trak, ki se s svojo obliko nikoli ne konča. Uporablja se od leta 1969. 24

Bodi moder

Zakaj je recikliranje pomembno?

Vir: www.lep-planet.si

Z recikliranjem varčujemo pri porabi energije: Z uporabo recikliranih materialov v proizvodnem procesu je poraba energije bistveno manjša kot pri izdelavi novih izdelkov iz surovin. Z recikliranjem pomagamo ohraniti naravo: Recikliranje zmanjšuje potrebo po izkoriščanju naravnih virov (v rudarstvu, kamnolomih in gozdovih) ter predelavo surovih materialov, kar povzroča še večje onesnaževanje vode in zraka. Ker recikliranje prihrani energijo in zmanjšuje izpust za okolje nevarnih plinov v okolje, prispeva k boju proti podnebnim spremembam. Z recikliranjem zmanjšujemo število odlagališč: S tem ko recikliramo, zagotavljamo ponovno uporabo materialov ali predelavo odpadkov. Rezultat je manjša količina odpadkov, shranjenih na smetiščih. Z recikliranjem zmanjšujemo emisije toplogrednih plinov: V Sloveniji prekrivajo gozdovi več kot 58 odstotkov površine in so pomemben vir zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov. Z recikliranjem ohranjamo gozdove, ki nam omogočajo življenje na našem planetu.

Napisal in narisal: Jernej Ĺ˝umer

Napisala: Anita Žvikart

Bralni kotiček

Smetke, smetke … Smetka tu, smetka tam, kam vse te smeti naj dam. Kup se dela okrog hiše, naravi res slabo se piše.

Plastiko za ponovno rabo, papir in steklo v predelavo. Kar ostalo je od kosila, pa v kompost in za gnojila.

Ko gledam ta umazan svet, se spomnim, kako narediti red.

Rešen zdaj sem vse nesnage. Ločujmo! To je pot do zmage.

Bralni kotiček

Jesenka generalka Ob koncu počitnic, še preden se zares začne šola, se je Packa Rija odločila počistiti dom. Sklenila je, da bo iz garaže, kleti in stanovanja odstranila vso kramo, ki je že zdavnaj ne potrebuje več. Tako pomembne delovne akcije pa niso želeli zamuditi niti Modri Jan, Puhec in Sončica. Zato so prijateljici, ko so slišali za njeno zamisel, prijazno ponudili pomoč. Družba je nadela rokavice in se urno lotila dela. Po nekaj urah je pred hišo iz majhnega kupčka zrasel velik kup odpadkov. Vmes je bilo mogoče najti zarjavelo kolo, nekaj odpadnega železja, pa pokvarjen televizor in par zabojev stare barve. Ko je bilo delo končano, so prijatelji odpadke naložili še na kamion in si privoščili zasluženo malico.

Naslednje jutro je Modri Jan vstal zelo zgodaj. Čudovite jesenske meglice so ga kar vlekle na sprehod v sosednji gozd. Ko tako stopa po gozdni poti, pa naenkrat pred seboj zagleda ogromno gmoto smeti. Pogleda še enkrat in … Ojej ... saj ni mogel verjeti svojim očem! Bili so odpadki, ki so jih včeraj zmetali iz hiše Packa Rije. Kar pošteno jezen steče do prijateljice in na ves glas zavpije: „Packa Rija, si domaaa?!” Zaspana prijateljica se skobaca na balkon in začudeno vpraša: „Kaj si pa ti danes tako zgoden?” „Našel sem kup smeti, ki si jih odvrgla v sosednjem gozdu. Ali nisi vedela, da je to prepovedano? Še več, odlaganje smeti v naravo je zares graje vredno dejanje.”

Napisala: Anita Žvikart

Bralni kotiček

Packa Rija se nekoliko zamisli in pokorno odgovori: „Sem mislila, da jih tako globoko v gozdu ne bo nihče našel.” Ojej, ojej, Packa Rija. Četudi odvržeš smeti daleč proč od človeških oči, to ne pomeni, da je tvoje dejanje kaj manj napačno. Odpadke je treba odlagati na urejenih smetiščih, naravo pa je treba spoštovati. „Smeti vanjo ne sodijo in konec,” je odločno zaključil Modri Jan.

Glasna razprava je zbudila tudi Puhca in Sončico, ki sta se domislila, kako rešiti zagato, ki jo je zakuhala Packa Rija. Prijatelji so sklenili odpadke odpeljati na smetišče, za nameček pa so ob gozdu postavili še opozorilne table. Napisi, ki so odtlej stali tam, so mimoidoče opominjali na pravilno ravnanje z odpadki, Packa Rija pa se je ob njih vsakič znova spomnila na svoje napačno dejanje. Na srečo ga ni nikoli več ponovila.

Na obisku mladi

Intervju z Jašem in Lunom Blagajcem Jaš in Lun sta brata in oba velika športna navdušenca. Preberi, kaj sta nam povedla o capoeiri, košarki in še čem. Trenirata capoeiro, brazilsko veščino, ki združuje borbo, ples, igro, glasbo in akrobatiko. Kje sta izvedela zanjo oziroma kdo vaju je navdušil nad njo? Jaš: Jaz sem capoeiro „spoznal“ na predstavitvi v Evroparku, kjer sem videl otroke in odrasle, ki so izvajali nenavadne gibe. Pritegnilo me je in rekel sem si: „Pa dajmo poskusiti.“ Šel sem na prvi trening in na drugega in postajalo mi je vedno bolj všeč. Vsako leto nas obiščejo mojstri iz Brazilije, ki imajo najvišje pasove, so zabavni učitelji in odlični capoeristi. Ko sem se prvič boril z mojstrom v Ljubljani, kjer imamo ta letna srečanja, me je bilo malo strah, toda kljub temu sem ga premagal in zato mi je dodelil prvi pas, zeleno-bele barve. Letos sem bil že tretjič na menjavi pasu in dobil modro-belega. 30

Lun: Jaz pa sem capoeiro prvič videl v mestnem parku, v času Festivala Lent. Navdušil sem se, ko sem videl, kako so se otroci borili, drugi pa so peli in ploskali. Zdaj sem že zelo izkušen in imam tretji pas. Pri capoeiri tudi pojemo pesmi v portugalščini, ki imajo smešna, pa vendar zanimiva besedila. Igramo pa tudi glasbila, ki so zelo zanimivih oblik in oddajajo zanimive zvoke. Ob tem trenirata tudi košarko. Vama pridejo pri tem prav izkušnje iz capoeire? Lun in Jaš: Koristi nama le hitrost, borba oziroma kontakt pri košarki ni pomemben, razen ko se boriš za žogo. Capoeira je hiter in spreten šport, pri košarki pa ne delaš enakih gibov. Capoeira je individualni šport, košarka pa skupinski. Oba imata svoja pravila in posebnosti.

Na obisku mladi

Gre za dva zelo različna športa; en je individualni, drugi skupinski kateri vama je ljubši? Jaš: Meni je ljubša košarka, saj se lahko malo zaneseš tudi na druge soigralce, pri capoeiri pa si sam. Pri košarki imamo kondicijske treninge, kjer veliko tekamo in delamo vaje za moč ter tehniko odbijanja žoge, in so precej naporni. Pri capoeiri pa veliko izhaja iz akrobatike. Lun: Tudi meni je bolj pri srcu košarka, saj ni vse odvisno od tebe in se lahko zaneseš na druge soigralce. Pri capoeiri pa je tudi kul, saj je borilni šport in se učim tudi gibov, ki mi lahko koristijo v življenju. Doma imava na tone košarkarskih žog in z vsemi se rada igrava. Veliko časa preživiva na igrišču s prijatelji, včasih igrava tudi z atijem. Spomnim se, da sem ga enkrat res močno premagal. Čeprav je imel obute superge najboljšega košarkarja Michaela Jordana, mu to ni pomagalo.

foto: Goran Blagajac

Jaš Blagajac

Igrata tudi afriške bobne djembe. Kje sta izvedela za ta inštrument? Jaš: Jaz sem poslušal svojega učitelja, ko sem bil še v maminem trebuhu, in že takrat mi je zvok djemb dobro del, kar poskakoval, plesal in norel sem. Igrati sem jih začel v prvem razredu. Najprej so se mi zdele zahtevne, ritmi so mi bili še nepoznani, pa še roke so me bolele. Lun: Jaz pa sem se z bobni začel družiti, ko jih je pričel igrati Jaš. V bobnanju zelo uživam že tri leta. 31

Na obisku mladi Pri igranju sem res dober, saj so me že po nekaj mesecih premestili v skupino otrok, kjer je igral tudi moj brat. Zdaj spoznavam nove ritme, ki so bolj zahtevni in daljši. So podobni splošno poznanim bobnom ali je kakšna bistvena razlika? Jaš in Lun: Djembe igramo z dlanmi, ritme si ponavadi zapomnimo, včasih pa igramo tudi po posebnih notah, ki so označene s križci in pikicami. Pri navadnih bobnih igraš po pravih notah, kar je verjetno težje. Učne ure imava trikrat na teden, tudi v šoli, doma pa igrava bolj redko, saj sosedi niso najbolj navdušeni. Imeli smo že veliko nastopov; samostojne koncerte ali pa nastop v okviru drugih prireditev, recimo v gledališču, šoli in tudi drugje. Vedno dobimo največji aplavz. Ritmi imajo prava afriška imena. Pri ritmu, ki se imenuje sorsornet, skupaj igrava na kište. To so afriški bobni na palčke, ki se jim v afriškem jeziku reče dunnun. Najljubši pa nama je ritem, ki se imenuje jankadi makru. 32

Ob vsem tem sta tudi odlična učenca. Kako usklajujeta šolo in prostočasne dejavnosti? Jaš in Lun: Učiva se, ko prideva iz šole. V prostem času sva v glavnem na treningih, ki so kar naporni, malo pa igrava tudi računalniške igrice. Rada sva zaposlena. V šoli po pouku obiskujeva različne dejavnosti, kot so dodatna športna vzgoja, tuji jeziki, pevski zbor itd. Jaš je letos, recimo, naredil tudi izpit za medvrstniškega mediatorja, na kar je zelo ponosen. Udeležujeva se različnih tekmovanj, kot so Cankarjevo tekmovanje iz slovenščine, Vegovo tekmovanje (Kengurujček) iz matematike in različne bralne značke. Skrivnost dobrih ocen je, da v šoli zbrano poslušava. Kaj še rada počneta v prostem času? Jaš in Lun: Rada igrava košarko na igrišču, rada smučava in igrava računalniške igrice, rada hodiva na zanimiva in poučna potovanja. Lani smo med počitnicami obiskali Berlin, kjer je bilo zelo zabavno. Ogledali smo si muzeje, živalski

Na obisku mladi vrt, letališče, znamenitosti in se peljali z ladjico. En dan smo preživeli v bližnjem kopališču, ki je urejeno v letalskem hangarju, en dan pa smo obiskali tudi Hamburg. Oba si želiva potovati v Ameriko in si ogledati večja mesta. Videla sva že tudi München, Dunaj in London. V Londonu smo obiskali muzej transporta, ki nama je bil najbolj všeč. V Münchnu smo si ogledali železniško postajo, letališče, veliko muzejev in stadion Allianz arena. Kako skrbita za naravo? Jaš in Lun: Ločujeva odpadke, ugašava luči, ko greva od doma, med umivanjem zob zapirava vodo. Vsak dan se peljeva z avtobusom, poznajo naju že vsi vozniki. Doma skrbiva za rastline in redno odnašava smeti. Kaj predlagata drugim mladostnikom glede vedenja do narave in v naravi? Jaš in Lun: Svetujeva jim, naj ugašajo računalnik in ne igrajo veliko računalniških igric, saj to škoduje očem. In naj se učijo ter odkrivajo nova mesta. Naj izvedo nekaj

foto: Goran Blagajac

Lun Blagajac

novega, saj znanja ni nikoli dovolj. Naj ločujejo odpadke in zapirajo vodo med umivanjem zob. Če boste tako delali, vam bo narava hvaležna in boste prispevali k čistoči planeta Zemlja. V naravi se je treba obnašati lepo in spoštovati naš planet. No, pa sva končala. Upava, da ste se česa naučili. Jaš in Lun

Na obisku poznani

Petra Matos Predvsem zaradi nje smo Slovenijo dvakrat temeljito očistili smeti. Preberi intervju z znano Ekologinjo brez meja. 17. aprila 2010 ste organizirali največjo prostovoljno okoljsko akcijo v zgodovini Slovenije. Kje ste dobili idejo zanjo? Idejo za akcijo smo dobili od Estoncev. Slovenci smo jo nadgradili in s tem pokazali tudi drugim državam, da se je treba problematike odpadkov in divjih odlagališč lotevati bolj celostno in ne zgolj s čiščenjem.

Akcijo ste še enkrat ponovili. Ali so bile poznejše akcije med prebivalci bolje ali slabše sprejete? Seveda prve ne pozabimo nikoli. Je pa res, da je bila druga še bolj uspešna. Udeležilo se je je 289.000 ljudi, zraven čiščenja pa smo v dveh mesecih pred čiščenjem organizirali še 40 drugih ozaveščevalnih dogodkov.

Kakšni so bili rezultati prve akcije?

Kako to, da se za izvedbo akcije niste odločili lani in letos?

Cilj obeh velikih akcij je bil predvsem ozaveščanje prebivalcev in povečevanje netolerance do tistih, ki mečejo odpadke na tla oziroma jih vozijo v gozdove. V zadnjih letih se je ozaveščenost močno dvignila, zbere se vse več odpadkov ločeno, nekatere občine so s pomočjo akcije vzpostavile „čisto“ stanje in ga z nekaterimi dodatnimi ukrepi vzdržujejo še danes. Gotovo smo k pozitivnim trendom malo prispevali tudi Ekologi brez meja, pa ne le z obema velikima čistilnima akcijama, temveč tudi z množico drugih projektov, s katerimi si še danes prizadevamo za večjo ozaveščenost Slovencev.

Ker je treba uvesti dodatne ukrepe, da bi se problematika divjih odlagališč razrešila. Čiščenje je zgolj gašenje požara. Potrebujemo ukrepe, ki bodo preprečevali, da se bo nekaterim odvažanje odpadkov na divje še vedno izplačalo. Potrebujemo učinkovito inšpekcijo, cenejše ali brezplačno odlaganje gradbenih odpadkov itd. Če se to ne bo spremenilo, lahko čistimo vsako leto, pa bo to na koncu koncev le Sizifovo delo. Kar je pomembno, je, da se vsak od nas zaveda, da lahko storilca prijavi policiji (seveda najbolje kar takrat, ko se odlaganje dogaja), ta pa bo prijavo predala inšpektorju.

Katere druge akcije varovanja okolja v okviru vašega društva Ekologi brez meja še organizirate? V društvu si prizadevamo delovati predvsem na ravni ozaveščanja, preprečevanja nastajanja odpadkov in spodbujanja ponovne uporabe ter ločevanja odpadkov. Letos smo se lotili velike vseslovenske akcije zbiranja starega papirja „Star papir za novo upanje“, „Volk sit in koza cela“ opozarja na nujo po zmanjšanju količin zavržene hrane, „Tekstilnica“ dviguje ozaveščenost na področju tekstila in njegove ponovne uporabe, „Zero waste“ si prizadeva, da bi Slovenija stopila na pot brez odpadkov, „Očistimo Sredozemlje“ je pripomoglo k čistejši obali, „Trajnostni park Istra“ pa želi Sloveniji pokazati, kaj pomeni trajnost v praksi. Obenem Ekologi tudi predavamo in prirejamo delavnice, tako da nam dela nikoli ne zmanjka.

foto: Žiga Šmidovnik

Petra Matos

Organizirate kakšne akcije, katerih namen je vključitev otrok in njihova seznanitev z okoljsko problematiko? V društvu že ves čas izvajamo ciljana predavanja in delavnice za vrtce in šole. Potekajo tudi med poletnimi počitnicami, letos pa smo program še dopolnili.

Katere so največje akcije letošnjega Kaj bi predlagala otrokom (našim leta in kdaj bodo potekale? bralcem) pri skrbi za okolje? Po poletnem navideznem mirovanju bo jesen spet pestra. V začetku septembra se bodo mreži „Zero Waste“ pridružile prve slovenske občine - in prva evropska prestolnica! Obenem se bo začela kopica dejavnosti projekta „Volk sit, koza cela“, postopoma pa še projekt „Zdrave ritke“. V Trajnostnem parku Istra skupaj s prostovoljci gradimo bolj trajnostni svet. Spektakularnih enodnevnih dogodkov pa letos ne bo.

Tvoji starši niso vedeli, kam pelje brezobzirno uni čevanje planeta - ti pa to veš. Zato se moraš odločiti: Ali svet pustiti do konca propasti ali pa ga rešiti in ustvariti prijeten dom za vse. Svetu lahko pomagaš z malimi stvarmi: si boš kupila še eno novo obleko, zares potrebuješ najnovejši mobitel, boš ločeval odpadke? Ti si edini čuvar našega planeta. Pomembna naloga te čaka. 35

Razmišljaj in ustvarjaj

Izdelaj nakupovalno vrečko iz blaga Ali si tudi ti eden izmed tistih, ki v trgovini nerad vzame plastično vrečko? Če je tako, poglej, kako lahko sam narediš povsem pravo reciklirano nakupovalno vrečko.

Material, potreben za izdelavo: stara odslužena majica, sukanec Pripomočki, ki so potrebni za izdelavo: Šivanka ali šivalni stroj, škarje

Tole je stara majica, ki bo dobila nov namen.

Majico položiš na ravno površino in jo poravnaš. Obrežeš rokave. Režeš ob šivu, šiv pustiš na majici. Prosi nekoga od odraslih, da ti pri tem pomaga.

Razmišljaj in ustvarjaj

Majico obrneš z napačno stranjo navzven. Spodaj jo ravno zašiješ. Če je majica predolga, jo lahko skrajšaš in zašiješ bolj zgoraj. Majico obrneš s pravo stranjo navzven. Pri šivanju naj ti pomaga nekdo od odraslih.

Zarobiš še rokavne odprtine. Odebeljeni rob šiva zavihaš navznoter in zašiješ. Ponoviš še na drugi odprtini. Zarobljene odprtine postanejo ročaj torbice.

Končano. Nakupovalna vrečka je pripravljena za uporabo pri tvojih nakupih.

Pomembno: Pri uporabi škarij, šivanke in šivalnega stroja naj ti pomaga nekdo od odraslih.

Vir: ustvarjalna.si/ucilnica/kako-izdelamo-nakupovalnovrecko-iz-blaga-predelava-iz-stare-majice

Razmišljaj in ustvarjaj

Izdelaj okraske plastenk ptička iz iz papirja Čeprav je še nekoliko zgodaj, ti kljub temu ponujam predlog izdelave novoletnih okraskov na drugačen način. Izdelane okraske lahko uporabiš tudi za okrasitev prostora ob kakšnem drugem praznovanju.

Postopek izdelave:

Zbiranje plastenk: Najprej zbereš plastenke različnih barv in velikosti.

Umivanje plastenk: Odstraniš pokrovčke, plastenke umiješ in posušiš ter jih razvrstiš po barvah.

Rezanje plastenk: Plastenke s škarjami in z noži razrežeš na različne načine (pri tem naj ti pomaga nekdo od odraslih).

Razmišljaj in ustvarjaj 4

Namakanje plastičnega materiala v vroči vodi: Razrezan plastični material s pomočjo ščipalke ali drugega primernega pripomočka za nekaj sekund potopiš v vrelo vodo, kjer se plastika zvije in spremeni obliko (pri tem naj ti OBVEZNO pomaga nekdo od odraslih!).

Sušenje novih oblik: Nove oblike posušiš na sobni temperaturi.

Zaključek: V novo obliko narediš luknjico s šivanko (pri tem prosi za pomoč nekoga od odraslih) in skoznjo napelješ volno, da lahko izdelek obesiš. Lahko povežeš tudi več izdelkov med seboj, da bodo oblike še bolj nenavadne in zanimive.

Vir: www.zpm-mb.si/attachments/sl/1189/SS_Oblikovanje_ Okrasitev_z_zavrzenimi_plastenkami_IP.pdf

Nagradni labirint Miha po šoli vedno pohiti s pisanjem domače naloge, proste popoldneve pa izkoristi za igranje. Danes pa so se mu igrače skrile na sredo labirinta. Mu boš pomagal poiskati pot, ki vodi do igrač? Saj ne bo pretežko! Črko poti, ki vodi do igrač, vpiši med rešitve na strani 45. Med vsemi, ki boste pravilno odgovorili, bomo izžrebali 5 dobitnikov igrač iz trgovine Tady.

Nagradni sudoku Gotovo si že kdaj reševal sudoku. Vsak stolpec in vsaka vrstica kvadratne mreže mora vključevati vse štiri sličice. V vsaki vrstici in stolpcu se lahko posamezna sličica pojavi le enkrat, enako tudi v malem kvadratku 2x2. Da bo lažje, v posamezni kvadratek vpiši le črko prave sličice. Na stran 45 med rešitve vpiši manjkajoče črke v posamezni vrstici. Med vsemi pravilnimi odgovori bomo izžrebali 6 prejemnikov izdelkov iz trgovine Pikapolonica.

Nagradna igra Jana ve, da vse smeti ne sodijo skupaj in jih je treba ločiti. Žal pa ne ve, v kateri zabojnik sodi kateri od odpadkov. Ji znaš pomagati? Pomagaj si z barvami zabojnikov na strani 4. Poveži posamezni odpadek z zabojnikom, v katerega sodi. Na strani 45 vpiši številko pod vsako črko. Med vsemi pravilnimi odgovori bomo izžrebali 3 prejemnike lesenih igrač iz trgovine Kakadu.

C 2

D 3

E 4

Glasbena dežela

Nagradna premetanka Kako so ti všeč premetanke in iskanje skritih besed? Zdaj se lahko izkažeš kot mojster reševanja premetank. Premeči črke v posamezni vrstici in na koncu boš dobil smiseln stavek o ravnanju z odpadki. Rešitev vpiši na stran 45. Med vsemi pravilnimi odgovori bomo izžrebali 3 prejemnike glasbene zgoščenke otroških pesmic (Ples pingvinov), ki sbena jih podarja Glasbena dežela. Gla

R M

d e žela

, J

L E

! 43

Modri kviz Ali si dobro prebral mojo revijo? Potem zagotovo znaš pravilno odgovoriti na vsa vprašanja kviza. Črke pri pravilnih odgovorih vpiši v krogce na strani 45. Izžrebali bomo pet nagrajencev, ki bodo prejeli paket presenečenja Modri Jan.

1. Odpadek je … • Snov ali predmet, ki ga imetnik zavrže • Darilo za prijatelja A • Prelepa cvetlica B

3. Na srednji Savi se načrtuje izgradnja … • 1 hidroelektrarne G • 100 hidroelektrarn F • 10 hidroelektrarn S

2. Smetišče je …

4. Madagaskar je …

• Prostor, kjer se igramo s prijatelji C • Prostor, kjer se odlagajo smeti E • Kopališče D

• Največji otok na svetu L • Četrti največji otok na svetu • Najmanjši otok na svetu M 5. Podgane spadajo med: • Ribe O • Dvoživke R • Glodavce N

Rešitve revije Modri Jan, številka 17 Nagradna križanka; stran 42 (Olimpijska reprezentanca Slovenije): Geslo: VELIKA PLANINA. Nagradna igra; stran 43 (Muzej in galerije mesta Ljubljana): Odgovor B. Modri kviz; stran 44: ŽAFRAN. 44

Rešitve nagradnih iger Vpiši rešitve nagradnih iger in Modrega kviza. Starše prosi, da ti izpolnijo še spodnjo izjavo, ti pomagajo celoten list poskenirati in poslati na elektronski naslov modri-jan@hse.si ali pa izrezati in poslati na naslov HSE d. o. o., Koprska ulica 92, 1000 Ljubljana, s pripisom Modri Jan. Veliko sreče pri žrebu ti želim. Prispela pisma bom žrebal 27. oktobra 2014. STRAN 40: Nagradni labirint

STRAN 43: Nagradna premetanka

Do igrač vodi potka

_ _ _ _ _ _ _ _ _, _ _ _ _ _ _ _ _ _ _!

STRAN 41: Nagradni sudoku

STRAN 44: Rešitev Modrega kviza STRAN 42: Nagradna igra A

Dovoljenje staršev ali skrbnikov otrok, ki sodelujejo v nagradnih igrah v reviji in na spletni strani Modri Jan Podpisani (ime in priimek starša ali skrbnika) (naslov in pošta ali elektronska pošta) se strinjam, da moj otrok (ime in priimek in starost otroka) sodeluje v nagradnih igrah, razpisanih v tej reviji, ter da se v reviji Modri Jan in na spletni strani www.modri-jan.si objavijo otrokov izdelek ter ime in starost otroka. V primeru, da bo otrok izžreban, bosta na spletni strani objavljena tudi njegov priimek in kraj bivanja. Datum:

Podpis:

S podpisom dovolilte, da HSE d. o. o. z namenom izvedbe nagradne igre in objave podatkov o nagrajencih vzpostavi, vodi, vzdržuje in upravlja evidenco z vašimi osebnimi podatki in podatki vašega otroka ali varovanca v obdobju 5 let. Sodelujočim v nagradnih igrah zagotavljamo varstvo osebnih podatkov po Zakonu o varstvu osebnih podatkov. (Prosimo, da izjavo izrežete ali fotokopirate in pošljete na naslov HSE d. o. o., Koprska ulica 92, 1000 Ljubljana, s pripisom Modri Jan.)

Pisma za Modrega Jana Počitniške brezskrbnosti je konec. Spet je na vrsti šola. Hvala, da si delil z mano svoje poletne norčije. Tudi zdaj te vabim, da mi narišeš, kako s sošolci preživljate šolske dneve. Pošlji mi svojo risbico na naslov HSE d.o.o, Revija Modri Jan, Koprska ulica 92, 1000 Ljubljana. Se že veselim. :)

Lana Gačnik, 7 let

Nuša Novak, 7 let

Laura Divjak, 10 let

Pia Gačnik, 6 let

Tina Jelenko, 10 let

Ker dneve spet preživljaš s sošolci, te vabim, da mi narišeš svoj razred, sošolce ali šolo, v kateri se boš do naslednjega poletja spet veliko naučil.

Manca, 4 leta

Ema Černe, 9 let

Nadja Žuna, 9 let

Selina Mazelj, 10 let 47

Modro za starše

Svetovni dan boja proti odvisnosti 11. november je svetovni dan boja proti odvisnosti. Tudi nove tehnologije: računalniki, internet, tablice, pametni telefoni in igralne konzole nas lahko potegnejo v prekomerno uporabo in zasvojenost. Prekomerna uporaba interneta in družabnih omrežij se je med mladimi še bolj razširila z vse večjo uporabo pametnih telefonov in drugih mobilnih naprav, s katerimi je postal internet dostopen praktično povsod. Če se ozremo naokrog, vidimo družbe mladih v lokalih, ki namesto drug z drugim raje komunicirajo s svojim telefonom, učitelji znajo povedati, da se po šolskih hodnikih učenci med odmori ukvarjajo le s svojimi mobilniki. Zasvojenost z internetom vodi v težave v odnosih, v šoli, do fizične bolečine in ima enako resne posledice kot kemične odvisnosti, zato ohranimo zdravo ravnovesje med življenjem „off“ in „online“.

Odvisnost pomeni nepremagljivo željo ali potrebo, ki lahko posameznika zaznamuje za vse življenje. Zaradi načina življenja in socialno-ekonomskih težav vse preveč ljudi doživlja osebno stisko, kar lahko vodi v odvisnost. Predvsem pri mladih se pojavlja vedno večja problematika odvisnosti od interneta, drog, alkohola, iger na srečo in hrane. Nenehna želja po sreči in zadovoljitvi osebnih potreb lahko sčasoma privede do nezadovoljstva in razočaranja. Mnogi se zaradi tega občutka prepozno zavedo, da so se znašli v krogu odvisnosti.

Modro za starše

Svetovni dan boja proti odvisnosti nas želi opozoriti, da bodimo previdni, da ne zapademo v kakršno koli odvisnost. Pomaga tudi odkrivati trpeče ljudi, ki so že odvisni in si sami ne zmorejo več pomagati ter potrebujejo pomoč bližnjih pri

osvobajanju od odvisnosti. Vsaj ta dan se odrecimo kakšnim svojim nezdravim navadam in tako obeležimo dan boja proti odvisnosti ter bodimo nekomu za zgled.

Vir: http://safe.si/novice/svetovni-dan-boja-proti-odvisnosti 49

Modri projekti

Modra podpora Modri generaciji Ustvarjalci Modrih projektov v poletnih mesecih niso počivali. Med 10. avgustom in 10. septembrom je potekala akcija Modra podpora Modri generaciji, katere pobudnik je Holding Slovenske elektrarne, skupaj z mladimi olimpijci pa jo je podprl tudi Olimpijski komite Slovenije. Na spletni strani www.modrageneracija.si so mladi izbirali med tremi predlaganimi projekti in oddali glas tistemu, za katerega želijo, da se uresniči. Sodelujoči so lahko podporo izkazali naslednjim projektom: 1. Ureditev Bike Parka na Mariborskem Pohorju. 2. Ureditev fitnesa na prostem v Hrastniku. 3. Nakup SUP deske za brezplačno izposojo na Velenjskem jezeru. Podporo projektom, katerih glavni cilj je, da se mladim omogoči prostor za kakovostno preživljanje prostega časa v naravi, so podprli tudi trije znani slovenski športniki: Ilka Štuhec, Peter Kauzer in Tim Kevin Ravnjak. Holding Slovenske elektrarne bo v naslednjih dneh, ko bo znan zmagovalni projekt, namenil finančna sredstva za lažjo izvedbo tega projekta, 15 sodelujočih najstnikov pa bo nagradil s prav posebnimi lesenimi sončnimi očali. 50

Tik pred začetkom izvajanja je projekt ozaveščanja otrok v vrtcih in osnovnih šolah o pomenu vodne energije na območju Pomurja in Prekmurja, ki ga v sodelovanju s Holdingom Slovenske elektrarne izvajajo Dravske elektrarne Maribor, kot nosilec koncesije za izrabo reke Mure. Več o projektu lahko preberete na spletni strani www.modri-jan.si. Pri razmišljanju o projektih pa v družbi HSE niso pozabili niti na najmlajše, saj v mesecu oktobru načrtujejo nov projekt za vrtce; tudi ta bo v kratkem predstavljen na spletni strani www.modri-jan.si.

#TEAMRAVNJAK

#TEAMKAUZER

#TEAMSTUHEC

POMAGAMO PRI IZVEDBI PROJEKTA ZA MLADE Med 10. avgustom in 10. septembrom so tri olimpijske ekipe zbirale podporo za izvedbo svojega projekta. Na spletni stani www.modrageneracija.si preveri, kateri projekt je zbral največ podpornikov. Skupina HSE bo pomagala pri njegovi uresničitvi.

Smučarka Ilka Štuhec se s svojo ekipo mladih olimpijcev zavzema za ureditev Bike Parka na Mariborskem Pohorju.

Kajakaš Peter Kauzer se s svojo ekipo mladih olimpijcev zavzema za ureditev fitnesa na prostem v Hrastniku.

Deskar na snegu v prostem slogu Tim Kevin Ravnjak se s svojo ekipo mladih olimpijcev zavzema za nakup SUP deske na Velenjskem jezeru, ki si jo bo mogoče brezplačno izposoditi.