Modri Jan, številka 20 by Lea Hauptman

Pozdravljen, prijatelj, pred teboj je že 20. številka moje revije … Kako hitro čas teče, kajne? Nekoliko sem jo spremenil, nekaj tem odvzel in nekaj dodal, toda ključne teme ostajajo enake. V tokratni številki boš izvedel veliko o mestih, nekaterih športih, dogodkih in ustanovah, ki jih je vredno obiskati, ter mnogem drugem. Ne manjkajo niti nagradne igre, ne spreglej pa tudi možnosti, da mi napišeš svoj modri predlog, kaj v reviji pogrešaš in kako jo narediti še bolj zanimivo. Želim ti prijetno branje in ustvarjanje ter zadovoljne pomladne dni! Ponovno se srečava, ko bodo pred vrati poletne počitnice!

Revija Modri Jan Brezplačna revija Letnik 6, Številka 1 Na leto izidejo 4 številke Izdajatelj: Holding Slovenske elektrarne d. o. o., Koprska ulica 92, 1000 Ljubljana Uredništvo: Petja Rijavec, Majna Šilih Strokovno svetovanje: Tadeja Sitar Besedila: Majna Šilih, Anita Žvikart Oblikovanje in likovnotehnično urejanje: Dejan Šmid, Jernej Žumer Oblikovanje naslovnice: Dejan Šmid Jezikovni pregled: Sinja Leskovec Koren Naslov uredništva: Revija Modri Jan, Holding Slovenske elektrarne d. o. o., Koprska ulica 92, 1000 Ljubljana Produkcija: ZADRGA d. o. o Tiskana naklada: 14.500 izvodov Tisk: ZADRGA d. o. o. Spletna stran: www.modri-jan.si Na revijo se lahko naročite prek spletnega obrazca na spletni strani www.modri-jan.si Rokopisov, risb, fotografij in podobnega ne vračamo avtorjem. Uredništvo lahko prejeta dela objavi v reviji Modri Jan, na spletni strani www.modri-jan.si, www.modrageneracija.si, www.modra-energija.si in vseh drugih gradivih, ki jih pripravlja Holding Slovenske elektrarne d. o. o. Prispevkov, objavljenih v reviji Modri Jan, ni dovoljeno kakor koli ponatisniti brez predhodnega dovoljenja uredništva. Revija je natisnjena na papirju, ki je PEFC certificiran.* * PEFC - Programme for the Endorsement of Forest Certification Schemes (program za potrjevanje shem za certifikacijo gozdov).

Kazalo Predstavljamo Mesto Ljubljana Ptuj Hidroelektrarna Mariborski otok New York Bologna

Bralni kotiček 4 8 10 12 14 16

Razmišljaj in ustvarjaj

Pomladni metulji Živalski vrt v omari Zanimivo Mladinski festival evropske mladine Hiša eksperimentov Guinnessova knjiga rekordov

38 40 42

Pisma za Modrega Jana Mini City Nagradna igra - Hiša eksperimentov Nagradna igra - Ljubljanski grad Rešitve nagradnih iger Modri kviz in modri predlogi

44 46 48 49 50 51

Predstavljamo šport Atletika Kolesarjenje

18 20

Spoznaj poklic Voznik avtobusa

28 29 30

Bodi moder Varnost na cesti

Spoznaj naravo Vrtnica Mačka

Strip Pesmica Zgodbica

24 26

34 36

Predstavljamo

Mesto Mesto je naselje, ki je upravno, gospodarsko in kulturno središče širšega območja. Mesta so se praviloma razvila na stičišču prometnih poti ali drugače zaščitenih območij. S presežkom pridelkov oziroma izdelkov sta se namreč razvili obrt in trgovina, posledično pa trgovske poti in ob njih prva mesta. Najpomembnejša sprememba, ki je izzvala hiter urbani razvoj, je bila industrializacija in izgradnja železnic. Privlačnost mesta določajo lastnosti, kot so razvitost javne infrastrukture, pestrost gospodarskih programov, socialna vključenost prebivalcev, izrabljanje opuščenih mestnih območij, preudarno upravljanje mestnih ekosistemov, dostopnost do različnih vrst prometa znotraj mesta in omejevanje nenadzorovanega širjenja mesta. Veliko mest na območju današnje Slovenije je nastalo na antični in srednjeveški osnovi; ta je še vedno lepo vidna v nekaterih starih mestnih jedrih. Najbolj so se mesta razširila po drugi svetovni vojni, ko so kmetje iz različnih vzrokov opuščali kmetovanje in se odseljevali v mesta, predvsem tista, kjer so rasle tovarne. V zadnjih nekaj letih pa sledimo obratnemu pojavu, ko se ljudje, predvsem zaradi prometne dostopnosti in bolj zdravega bivalnega okolja, ponovno izseljujejo iz strogih urbanih središč v predmestja in obmestja, kjer nastajajo nova manjša „središča“ in „spalna naselja“ mestnega značaja.

Predstavljamo

Glede na velikost, pomembnost in vsebinsko funkcijo razlikujemo mesta: • Glede na velikost mesta v državi in svetu: majhno, srednje in veliko mesto, milijonsko mesto, metropola, tudi svetovna metropola. • Glede na razvoj in naravo funkcij: deželno, podeželsko, civilno, trgovsko, kraljevsko, škofovsko, univerzitetno, utrjeno, letoviško, industrijsko, občinsko, gorsko, srednjeveško, satelitsko, načrtovano mesto, … V Sloveniji velja, da je mesto večje urbano naselje, ki se po velikosti, ekonomski strukturi, gostoti prebivalcev, naseljenosti in zgodovinskem razvoju razlikuje od drugih naselij: • Mesto ima več kot 3.000 prebivalcev. • Naselje dobi status mesta z določitvijo državnega zbora.

Zanimivo Z načrtovanjem mest se ukvarja urbanizem ali urbano oblikovanje. Bistvenega pomena za delovanje urbanega mesta je prometno načrtovanje. Z načrti uporabe zemljišč in njihovega razvoja se ustvarja optimalno usklajevanje zasebnih, poslovnih in javnih območij. 5

Predstavljamo

LONDON (VELIKA BRITANIJA)

Mesta po Svetu

Največje mesto v Evropi

PARIZ (FRANCIJA)

NEW YORK (ZDRUŽENE DRŽAVE AMERIKE)

Najbolj romantično mesto na svetu

Najbolj razburljivo mesto na svetu

LJUBLJANA (SLOVENIJA) Največje mesto v Sloveniji

HUM (HRVAŠKA) Najmanjše mesto na svetu

SAN PEDRO SULA (HONDURAS) Najnevarnejše mesto na svetu

Mesto sestavljajo: • stavbe in pripadajoča zemljišča, • soseske, okrožja, okraji in mestno jedro, • prometni sistem, ki vključuje javni prevoz, vlake, avtobuse, taksije itd. • cestno omrežje z avtocestami, obvoznicami ter večjimi in manjšimi cestami, stanovanjskimi ulicami in trgi, • kolesarsko omrežje, • pločniki in območja za pešce.

USHUAIA (ARGENTINA) Najbolj južno ležeče mesto na svetu

LONGYEARBYEN (SPITSBERGI, NORVEŠKA)

Predstavljamo

Najbolj severno ležeče mesto na svetu

KÖBENHAVN (DANSKA) Najbolj zdravo mesto na svetu

OJMJAKON (RUSIJA) Najbolj mrzlo mesto na svetu

BERLIN (NEMČIJA) Najbolj žurersko mesto na svetu

CARIGRAD (TURČIJA)

ŠANGHAJ (KITAJSKA)

TOKIO (JAPONSKA)

Največje mesto na svetu

Najdražje mesto na svetu

Mesto, ki leži na dveh celinah

AHVAZ (IRAN) JERIHA (IZRAEL) Najstarejše mesto na svetu

Najbolj vroče mesto na svetu

DUBAJ (ZDRUŽENI ARABSKI EMIRATI) Najhitreje rastoče mesto na svetu

WENZHUAN (KITAJSKA) Najvišje ležeče mesto na svetu

HONKONG (KITAJSKA) Mesto z največ stolpnicami

Ali veš? Da mestu ne rečemo, da je največje zato, ker bi bilo največje po površini. Največje mesto je tisto, ki ima največ prebivalcev.

Predstavljamo

Ljubljana Ljubljana je glavno mesto Slovenije in sedež istoimenske mestne občine. Je geografsko, kulturno, znanstveno, ekonomsko, politično in administrativno središče naše države. Prvo naselbino na kraju, kjer danes stoji Ljubljana, naj bi, kot pravi legenda, ustanovili Argonavti oziroma starogrški junak Jazon, ki naj bi kralju Aitesu ukradel zlato runo, nato pa s tovariši zbežal pred zasledovalci na ladji Argo, potoval čez Črno morje ter nato po Donavi in Savi prišel vse do Ljubljanice. Tu naj bi Argonavti ladjo razstavili, jo prenesli po kopnem med dvema plovnima potema in na ta način prispeli vse do Jadranskega morja. Na poti k morju, ob izviru Ljubljanice, so se ustavili ob velikem jezeru na barju, kjer je živela pošast. Jazon se je spoprijel z njo, jo premagal in ubil. Ta pošast naj bi bila Ljubljanski zmaj, ki je danes prepoznavni simbol mesta in se pojavlja tudi v ljubljanskem mestnem grbu.

Ali veš? Da je bila Ljubljana leta 2010 razglašena za svetovno prestolnico knjige? 8

Predstavljamo

Ljubljanski grad se nahaja na vrhu grajskega griča, ki zaznamuje center mesta. Od leta 2006 je z vzpenjačo povezan s središčem mesta. Staro mestno jedro obsega srednjeveški del z mestno hišo, univerzitetno knjižnico, Križankami in številnimi cerkvami. Po potresu leta 1511 je bila Ljubljana prezidana, znova so jo preuredili pozneje, zlasti v 18. stoletju in po katastrofalnem potresu leta 1895, ki je močno poškodoval mesto. Velik pečat pri oblikovanju mesta je pustil arhitekt Jože Plečnik. Reko Ljubljanico, Grubarjev kanal ter druge reke in potoke prečkajo številni mostovi; najbolj znana sta Tromostovje in Zmajski most. Ljubljanski vodnjaki so v mestnem jedru prisotni že od njenega nastanka, na Mestnem trgu stoji kopija najpomembnejšega Robbovega vodnjaka v baročnem slogu (izvirnik je bil leta 2006 prestavljen v Narodno galerijo). V Ljubljani je tudi približno 30 hektarjev parkov, največji del te površine zavzema park Tivoli s površino 17,5 hektarja.

Ali veš? Da je Ljubljana v svoji zgodovini gostila več odmevnih športnih prireditev, nazadnje leta 2013, Evropsko prvenstvo v košarki? 9

Predstavljamo

Ptuj Ptuj je najstarejše dokumentirano mesto na Slovenskem; ves osrednji del mesta je danes spomeniško zavarovan. Območje mesta je bilo poseljeno že v mlajši kameni dobi, v antiki pa se je iz vojaškega tabora razvila rimska utrdba Poetovio. Mimo Ptuja je potekal tudi zgodovinsko pomemben prehod čez Dravo, kjer je potekala trgovska pot med Baltskim in Jadranskim morjem, imenovana Jantarna cesta. Kot pove že ime, se je na njej trgovalo z jantarjem. Mesto leži v SV delu Slovenije, v središču Spodnjega Podravja. Obdajajo ga Slovenske gorice in Haloze ter Dravsko in Ptujsko polje. Novejši del mesta s stanovanjskimi bloki in hišami se širi na severozahod proti dolini potoka Grajene, na severu do vznožja Ptujskih goric in na severovzhodu proti dolini potoka Rogoznice. V bližini mesta je zajezena reka Drava za hidroelektrarno Formin. Ptujsko jezero je največje umetno stalno jezero na Slovenskem. Kurent Kurenti (tudi koranti) po izročilu s poskakovanjem s hudim truščem iz dežele odganjajo zimo in zlo, vanjo pa kličejo pomlad ter dobro letino. Kurent ima na sebi ovčjo kožo, okrog pasu pripete zvonce, na glavi nosi masko, na nogah pa gamaše. Poznamo dve vrsti kurentov, pernatega markovskega in rogatega haloškega. 10

Predstavljamo Na Ptuju se vsako leto odvija Kurentovanje, slovenski ljudski običaj, ki se priredi v pustnem času z namenom odganjanja zime. Značilen je plešoči pohod kurentov skozi vas v prav tako značilni opravi in z glasnim zvonjenjem. Dandanes se kurentovanja mnogokrat priredijo kar v mestnih središčih. Ptujsko kurentovanje je največja organizirana pustna karnevalska prireditev v Sloveniji in osrednji Evropi, katere prvotni namen je ohraniti kulturno dediščino in izročilo ptujskega območja in hkrati Slovenije. Kot pustna prireditev se odvija že vse od leta 1960, ime pa je dobila po znanem tradicionalnem pustnem liku – kurentu. Čas trajanja prireditve se je skozi leta spreminjal. Kurentovanje se običajno prične s prvim poskokom kurentov in samo karnevalsko prireditvijo. Pustni torek velja za dan, ko se zberejo pustni liki in maske ter tekmujejo za najizvirnejšo. Mednarodna in karnevalska povorka je ta, ki poskrbi za pokop pusta. Ves čas prireditve se v mestnem jedru odvija bogat kulturni in zabavno-glasbeni program.

Ali veš? Kdaj je bil izveden prvi sprehod pustnih mask po mestnih ulicah? To je bilo na pustni torek, 25. februarja 1873. 11

Predstavljamo

Hidroelektrarna Mariborski otok Hidroelektrarna Mariborski otok je najnižje ležeča dravska elektrarna, ki tik pred Mariborom stoji še v rečni strugi in izkorišča energetski potencial Drave od HE Fala do Otoka.

Ali veš? Da je Mariborski otok od leta 1951 zavarovan kot naravna znamenitost. Otok daje zavetje številnim vrstam ptic, popisanih je bilo kar 75 vrst gozdnih in vodnih ptic. 12

Predstavljamo Gradnja elektrarne je bila načrtovana že pred prvo svetovno vojno, graditi pa so jo začeli v letu 1942. Zaradi vojne so se gradbena dela močno zavlekla, tako da je bilo maja 1945 izvedenih le 30 odstotkov gradbenih del. Po vojni so se dela kljub velikim težavam nadaljevala, tako da je leta 1948 pričel obratovati prvi agregat, leta 1953 drugi in leta 1960 še tretji. Hidroelektrarna Mariborski otok je ena od osmih velikih hidroelektrarn na reki Dravi, ki jih

upravlja družba Dravske elektrarne Maribor, ki je pomemben člen skupine HSE. Ob tem Dravske elektrarne Maribor proizvajajo električno energijo tudi s tremi malimi hidroelektrarnami in štirimi sončnimi elektrarnami. Skupna proizvodnja električne energije Dravskih elektrarn predstavlja približno četrtino vse proizvedene električne energije v Sloveniji in približno 70 odstotkov proizvedene električne energije iz obnovljivih virov.

Jezovno zgradbo sestavljajo trije turbinski stebri med štirimi pretočnimi polji ter leva in desna obrežna stavba. V vsakem turbinskem stebru je nameščena vertikalna Kaplanova turbina in nad njo generator. Elektrarna letno proizvede 270 milijonov KWh električne energije.

Predstavljamo

New York

Kanada ZDA

New York

Mehika

Mesto New York je po številu prebivalcev največje mesto v Združenih državah Amerike, s svojim metropolitanskim območjem pa med največjimi urbanimi območji na svetu. Z več kot 8,2 milijona prebivalcev na območju 830 km2 je New York najgosteje naseljeno veliko mesto v Združenih državah Amerike. Navdušuje z znamenitostmi in velikimi spomeniki, nebotičniki, ki se skorajda dotikajo neba, s svojim enkratnim in razgibanim utripom, ki ne pozna nočnega ali nedeljskega počitka. Mesto sestavlja pestra mešanica ljudi, navad in kultur iz vsega sveta, z velikimi zelenimi površinami sredi visokih poslovnih stavb in številnimi arhitekturnimi slogi. Zaradi svoje 24-urne podzemne železnice in neprestanega New York je velemesto, v katevrveža prometa in ljudi je New rem živijo predstavniki domala vseh narodnosti sveta (leta 2005 York poznan tudi kot „mesto, ki se je v mestu govorilo skoraj 170 nikdar ne spi“. Mestno omrežje podzemne železnice je najdaljše jezikov, 36 odstotkov prebivalna svetu. stva pa se je rodilo zunaj Združenih držav). Že več kot stoletje je eno najpomembnejših svetovnih trgovinskih in finančnih središč. Mesto New York se zaradi svojega globalnega vpliva na področju množičnih medijev, politike, izobraževanja, zabave in mode uvršča med svetovna mesta z največjim vplivom. S sedežem Organizacije združenih narodov je tudi pomembno središče na področju mednarodnih odnosov.

Predstavljamo

Mestne četrti (Bronx, Brooklyn, Manhattan, Queens, Staten Island) in spomeniki so znani po vsem svetu. Kip svobode in Ellisov otok sta v poznem 19. in v začetku 20. stoletja pričakala milijone priseljencev. Wall Street na Spodnjem Manhattnu je svetovno finančno središče in dom newyorške borze. Mesto je poznano tudi po najvišjih stavbah na svetu, med drugim Empire State Building in stolpa dvojčka Svetovnega trgovinske-

ga centra, ki sta bila porušena v terorističnem napadu 11. septembra 2001. Mesto New York je skupaj z vzhodno obalo obenem tudi območje, ki močno odstopa od prevladujoče podobe Združenih držav Amerike. Prvi Evropejec, ki je priplul v zaliv, v katerega se izlivata reki Hudson in East River, je bil Givanni da Verrazano, in sicer davnega leta 1524. Sledili so mu Henry Hudson in nizozemski priseljenci v 17. stoletju.

Kip svobode Kip svobode je eden najznačilnejših ameriških simbolov. Predstavlja pozdrav obiskovalcem, tudi priseljencem, ki so prihajali v Ameriko. ZDA ga je v devetnajstem stoletju podarila Francija kot darilo ob stoletnici prijateljskih odnosov. Kip predstavlja boginjo svobode, ki v iztegnjeni roki drži baklo.

Predstavljamo

A SLO CRO

F Bologna

Bologna Bologna je čudovito mesto v severni Italiji (sedež dežele Emilija – Romanja in pokrajine Bologna, leži v Padski nižini med reko Pad in Apenini), ki ima najdaljše arkade na svetu in je za Benetkami drugo največje srednjeveško mestno jedro v Evropi. Mesto ima dva zanimiva vzdevka: 'la grassa' (debela, obilna) in 'Bologna la dotta' (učena). Vendar pa to ni vse - nekateri jo zaradi politične opredelitve v preteklosti, pa tudi ker je večina stavb V 12. in 13. stoletju je bilo v mestu kar 180 stolpov, ki so jih v starem mestnem jedru postavljale znane družine. Višji zgrajena iz rdeče opeke, kličejo stolp se imenuje Asinelli, manjši 'Bologna la rossa' (rdeča Bologna). in bolj nagnjen pa Garisenda. Bologna slovi po izjemno lepem starem mestnem jedru s številnimi palačami, trgi, muzeji, galerijami in seveda nepreglednimi arkadami, pod katerimi se lahko skriješ pred soncem in dežjem.

Š_____I 16

P__A

L_____A

Predstavljamo Bologna ima tudi najstarejšo univerzo v zahodnem svetu; to je „Alma Mater Studiorum“, ustanovljena leta 1088, ki vsako leto gosti številne študente iz vse Italije ter sveta. Prav ti dajejo posebno noto kulturnemu in družabnemu življenju mesta.

Ali veš? Da ima Bologna tudi eno od najboljših kuhinj, saj so prav tu nastale tri kulinarične mojstrovine - bolonjska omaka za testenine, tortelini in lazanja. Jih rad ješ?

Spoznaj naravo

Vrtnica Vrtnica zaradi svoje oblike in barve cvetov, pa tudi zaradi izbranega vonja, velja za izredno lepo rožo. V številnih kulturah je znana kot kraljica rož. Po vsem svetu velja za tradicionalni simbol lepote in ljubezni. Z vrtnicami je mogoče simbolično povedati marsikaj. Vsaka barva ima svoj pomen. Če med seboj kombiniraš različne barve, lahko z enim šopkom sporočiš cel stavek in ne le besede ali dve. Rdeča vrtnica „Ljubim te“, tudi spoštovanje in pogum. Zelo temno rdeča vrtnica Neizmerna lepota.

Bela vrtnica „Si nebeška“, čaščenje in ponižnost, nedolžnost in čistost, „vreden sem te“ ter skrivnostnost in molčečnost.

Rožnata vrtnica Milina in nežnost. Rumena vrtnica Radost in zadovoljstvo.

Ne glede na vse zgoraj navedene pomene vrtnice vedno sporočajo, da je pošiljatelj romantičen človek, ki želi povedati nekaj posebnega.

Spoznaj naravo

Ko boš naslednjič kje videl vrtnice, jih le fotografiraj in mi fotografijo pošlji na naslov modri-jan@hse.si; ne pozabi pripisati svojih podatkov, saj bom petim izžrebanim pošiljateljem poslala lepa darila.

Spoznaj naravo

Mačka Domača mačka je nastala z udomačitvijo divje mačke pred 5.000 leti. Po anatomiji so podobne ostalim mačkam z dolgim gibkim telesom, hitrimi refleksi, ostrimi vpotegljivimi kremplji in zobmi, ki so prilagojeni za ubijanje manjšega plena. Male mačke, med katere spadajo domače mačke, za razliko od velikih mačk ne morejo rjoveti, lahko pa mijavkajo in predejo. Mačke so predvsem nočne živali, zato imajo tudi dobro razvite oči, s katerimi lažje vidijo v temi. Mačje oči so namreč kar precej velike, da v temi lahko zajamejo več svetlobe. Obrnjene so naprej, da lahko na nočnem pohodu sprejmejo velike količine svetlobe. Položaj oči mačkam omogoča zelo dobro oceno globine in razdalje, kar jim zelo koristi pri lovu. Njihov vidni kot je 85°.

Ali veš? Poznaš Obutega mačka, pravljičnega junaka, ki sta ga ustvarila brata Grimm? Je poosebljena žival, ki z iznajdljivostjo in zvitostjo svojega gospodarja iz mlinarja spremeni v bogatega grofa. Če pravljice še nisi prebral, jo le poišči v knjižnici ali knjigarni.

Spoznaj naravo Mačke nikoli ne padejo na hrbet. To je zato, ker se lahko v zraku zasučejo s hrbta na trebuh v manj kot dveh sekundah. K temu pripomore zelo razvito čutilo za ravnotežje. Mačke tudi razkoračijo noge, da s tem povečajo zračni upor, zgradba njihove hrbtenice pa deluje kot vzmet, ki poskrbi, da je padec čimbolj ublažen.

Kot odlična lovka mora imeti mačka tudi zelo dobro razvita sluh in voh. Mačke slišijo za dve oktavi višje tone kot ljudje. Zaznavajo namreč tudi ultrazvočna valovanja do 60.000 Hz, medtem ko nizke tone slišijo slabše. V temi mačkam pri izogibanju oviram pomagajo tudi občutljivi brki. Njihove tipalne dlake imajo približno 200 živčnih vlaken in tako delujejo kot nekakšen radarski sistem, ki jim pomaga pri izogibanju oviram. Poznamo dolgodlake in kratkodlake pasme mačk. Dolžina dlake predstavlja kakovostno lastnost za uvrščanje pasem. 21

Spoznaj poklic

Voznik avtobusa Voznik avtobusa dela v podjetju za prevoz potnikov. Dela v skladu z voznim redom ter potnikom svetuje glede povezav in prestopanja. Njegovo delo je vožnja avtobusa, v primestnem in mestnem prevozu običajno pobira tudi voznino. Pozoren je na vstopanje in izstopanje potnikov. Avtobus speljuje in zavira postopno in ne sunkovito, da se potniki lahko udobno prepeljejo do želene postaje. Avtobusna podjetja od voznikov pričakujejo, da so prek radijske zveze v stiku s komunikacijskim centrom in da sproti poročajo o težavah, ki se pojavijo zaradi del na cestah, prometnih nesreč ali slabega vremena. Komunikacijski center je lahko vozniku v pomoč, zlasti med nočnimi vožnjami.

Zakon določa, koliko ur sme voziti posamezen voznik, zato imajo vozniki na vožnjah na dolge razdalje tudi sovoznika. Voznik odgovarja za prtljago potnikov, ko ti vstopajo ali zapuščajo avtobus, ter pomaga starejšim ali invalidnim potnikom. Pred vožnjo in potem, ko jo konča, voznik pregleda avtobus in opremo. Po daljših potovanjih napiše poročilo o posebnostih na poti, morebitnih nesrečah, o voznem redu in o prodanih vozovnicah ter izroči denar blagajniku v podjetju. Predvsem na podeželju voznik avtobusa v sodelovanju s šolami opravlja tudi prevoz otrok v šolo in domov.

Spoznaj poklic

Si se že peljal z avtobusom? Se morda z avtobusom voziš v šolo? Napiši ali nariši mi kakšno svojo dogodivščino z vožnje z avtobusom in mi zgodbico pošlji na naslov modri-jan@hse.si; ne pozabi pripisati svojih podatkov, saj bom petim izžrebanim pošiljateljem poslal lepa darila.

Predstavljamo šport

Atletika Atletika je ekskluzivna skupina športnih disciplin, ki jih v osnovi sestavljajo tek, met, skok in hitra hoja. Najpogostejše oblike atletskih tekmovanj so teki, skoki in meti na stadionu, tek po cesti, kros in hitra hoja. Zaradi enostavnosti tekmovanj in opreme so atletska tekmovanja ena izmed najpogostejših športnih tekmovanj na svetu. Atletika je večinoma individualni šport, z izjemo štafetnih in ekipnih tekmovanj. Sodobne discipline in tekmovanja nadzoruje Mednarodna atletska zveza.

Podatki o organizirani atletiki segajo v leto 776 pr. n. št., ko so potekale antične olimpijske igre. Atletska tekmovanja tvorijo osnovo sodobnih poletnih olimpijskih iger, odmevni tekmovanji sta tudi svetovno prvenstvo v atletiki in svetovno dvoransko prvenstvo v atletiki. Hendikepirani atleti pa tekmujejo na poletnih paraolimpijskih igrah in svetovnem prvenstvu za hendikepirane atlete.

Ali veš? Da atletiki, zaradi bogate tradicije in zgodovine, rečemo tudi kraljica športov?

Predstavljamo šport Stadionske discipline So tiste atletske discipline, ki se izvajajo na atletskih stadionih (različni teki na stezi atletskega stadiona, meti in skoki ter sestavljene discipline – sedmeroboj za ženske in deseteroboj za moške).

Tek po cesti Tekmovanja v teku po cesti so tekaška tekmovanja, ki v večjem delu potekajo po asfaltiranih ali tlakovanih cestah, velikokrat pa je cilj teka na stadionu. Tek po cesti lahko poteka na kateri koli razdalji, toda najpogostejši so maraton, polmaraton, tek na 10 in na 5 kilometrov.

Hitra hoja Hitra hoja je edina atletska disciplina, kjer sodniki nadzorujejo tehniko tekmovalcev. Ena noga mora vedno biti v stiku s podlago, prednja noga pa mora biti stegnjena, ne pokrčena v kolenu. Neupoštevanje tega pravila vodi v diskvalifikacijo.

Kros Je šport, pri katerem tekmuje ekipa tekačev. Proga je postavljena v naravnem okolju, zato se tudi podlaga spreminja od trave, blata, peska, zemlje in tudi vode.

Gorski tek Kot tekmovalna zvrst, kakršno poznamo danes, se je pojavil v osemdesetih letih v alpskih deželah in Angliji.

Predstavljamo šport

Kolesarstvo Pojem kolesarstva lahko označuje vsakodnevno vožnjo s kolesom po opravkih, rekreacijo ali profesionalno ukvarjanje s tem športom. Današnje kolo so izumili v 19. stoletju. Najprej so prevladovala visoka kolesa oziroma velocipedi. Pedala so bila pritrjena Mednarodna kolesarska zveza je neposredno na sprednje kolo, ki krovna organizacija kolesarstva je imelo premer okoli metra in pol. Taka kolesa so bila okorna kot športa s sedežem v Aiglu, in nevarna, zato so si proizvajalŠvica. Evropska kolesarska feci prizadevali izdelati nižja kolederacija, s sedežem v Bruslju, pa je krovna organizacija večine sa. Tako se je uveljavila rešitev z verižnim prenosom in kolesoma kolesarskih organizacij (tudi iz neevropskih držav), ki se ukvar- manjših dimenzij. Po letu 1890 vsi proizvajalci izdelujejo samo jajo s promocijo in razvojem kolesarstva kot ene izmed vej v še takšna kolesa. prometnem sistemu. Pri tem se kot glavni pripomoček uporablja kolo oziroma njegove različice, kot je, na primer, trokolo.

Pomembno! Pri vožnji s kolesom vedno uporabljaj kolesarsko čelado!

Predstavljamo šport VRSTE REKREATIVNEGA KOLESARSTVA Cesto kolesarjenje Kmalu po uvedbi koles so se v mnogih delih sveta začela organizirati tudi tekmovanja. Velike dirke so postale priljubljene po letu 1890 s prireditvami po vsej Evropi, v ZDA in na Japonskem. V Evropi je tekmovalno kolesarstvo pomemben šport, zlasti v Franciji, Belgiji, Italiji in Španiji. Najbolj znano tekmovanje med vsemi kolesarskimi dirkami je Tour de France, ki je bilo prvič izvedeno leta 1903. Gorsko kolesarjenje Uveljavljati se je začelo v sedemdestetih letih prejšnjega stoletja v ZDA, sprva kot spust, in se je izvajalo na prilagojenih kolesih. Večina gorskega kolesarjenja poteka izven cest in ustaljenih poti, predvsem v za to namenjenih kolesarskih parkih. BMX Ime je okrajšava angleških besed Bicycle MotoCross (kolesarski motokros). Črka X pride iz besede Cross, ki lahko v angleščini pomeni tudi križ. Domovina te športne panoge so Združene države Amerike. Kolo BMX je značilne oblike, v primerjavi z običajnim kolesom je bolj robustno, saj mora dobro prenašati številne skoke.

Napisal in narisal: Jernej Ĺ˝umer

Napisala: Anita Žvikart

Bralni kotiček

Skrita beseda M kot mestna razsvetljava E kot električna napeljava S kot stolpnica s kavarno T kot trg s staro slaščičarno O kot občina, občan … ja, vse to sodi vanj. In zdaj preberi še navzkriž. Veš, katero besedo dobiš?

Bralni kotiček

V iskanju mestnih razgledov Bila je sobota. Modremu Janu, Puhcu, Sončici in Packa Riji na ta dan ni bilo treba v šolo. Dogovorili so se, da najprej napišejo vsak svojo domačo nalogo, popoldne pa preživijo skupaj. Po kosilu se je druščina začela zbirati na dvorišču. Najprej je prišla Packa Rija, za njo Puhec, nekoliko dlje sta se zamudila Sončica in Modri Jan, saj sta mami pomagala še pomiti posodo. Zdaj, ko so bile vse obveznosti opravljene, se je popoldanska zabava lahko začela. Prijatelji so staknili glave in skovali super načrt za sobotno popoldne. Zastavili so si zabavno raziskovalno nalogo: poiskati najboljši razgled nad mestom. Vsak od njih je izbral svojo lokacijo in se odpravil drugam. Dogovorili so se, da se s fotografijami razgledov čez tri ure ponovno srečajo na dvorišču. In akcija se je začela!

Puhec je za svojo destinacijo izbral hrib v mestnem parku. Sedel je na avtobus, se odpeljal proti parku, nato pa peš na vrh hriba. Ko je prisopihal do vrha, so se iznad gozda začeli kazati vrhovi mestnih stavb. Hitro jih je ujel v svoj fotografski objektiv, nato pa nazaj na dvorišče svojega bloka. Sončica je za svoj razgled izbrala teraso najvišje stolpnice v mestu. Še dobro, da je stavba pred leti dobila dvigalo, sicer bi se do zadnjega nadstropja kar pošteno namučila s hojo po stopnicah. Tako pa je bila na vrhu en, dva, tri in že se je pred njo razprostrl pogled na vse strani mesta. Razgled jo je tako navdušil, da je malce pozabila na čas, medtem ko je fotografirala mesto s ptičje perspektive. Fotografij se je nabralo kar nekaj, časa pa je zmanjkovalo, zato je pohitela nazaj v dvigalo in brž proti svojemu domu.

Napisala: Anita Žvikart

Prav ob istem času se svojemu razgledu nad mestom ni mogel načuditi Modri Jan. Podal se je na mestni grad, ki se je dvigal nad mestom, od tam pa na najvišji stolp gradu, ki je segal skoraj do oblakov. Hiše tam spodaj so se zdele kakor pike, razgledu pa ni bilo videti konca. Zdelo se mu je, da ima mesto na dlani. Tako je Modri Jan napravil kar nekaj čudovitih fotografij, ki jih je odnesel pokazat svojim prijateljem. Tri ure so minile kakor tri minute in druščina se je ponovno zbrala na dvorišču svojega bloka. Vsak je prinesel svoje fotografije … Razen Packa Rije. Prijatelji so pogledovali na uro, a Packa Rije ni bilo od nikoder. Tedaj pa med druščino pristane papirnato letalo. Ozrejo se kvišku in na balkonu zagledajo Packa Rijo, ki v zrak poganja papirnate aviončke. Stečejo po stopnicah in jo še pravi čas ujamejo pri delu. „Packa Rija, kaj pa počneš?“ jo odločno prekine Modri Jan. „Ojej,“ se kakor iz sna predrami Packa Rija. „Odpravila

Bralni kotiček sem se fotografirat razgled z našega balkona, pa sem se domislila te zabavne igre,“ je hitela razlagat svojim prijateljem. „Zabavne že, zabavne! A kaj, ko s papirnatimi letali onesnažuješ park pod blokom. Na to pa nisi pomislila, kajne?“ „Res nisem,“ je poklapano odvrnila Packa Rija, ki je v žaru svoje igre na fotografiranje razgleda in raziskovalno nalogo popolnoma pozabila. Še dobro, da nekatere napake, ki jih storimo, niso usodne. Prijatelji so pohiteli nazaj pred blok, očistili zelenico papirnatih letal, nato pa se vrnili k svoji raziskovalni nalogi. Med ogledovanjem fotografij so se strinjali, da so razgledi nad mestom vsak zase nekaj posebnega. Vsak je po svoje čudovit, toda zares najlepši je tisti z mestnega gradu, od koder je fotografije prinesel Modri Jan. Naslednja dogodivščina je bila tako rekoč na dlani … Na nedeljsko jutro se bodo skupaj odpravili na najvišji stolp mestnega gradu.

Bodi moder

Varnost na cesti Vir: www.policija.si

Da boš na poti v šolo ali kam drugam varen, imam zate nekaj nasvetov za varno udeležbo v prometu. Natančno jih preberi in seveda upoštevaj!

, hodi po Kjer ni pločnika in spremljaj levi strani ceste proti tebi. vozila, ki vozijo

ku. Hodi po pločni

ceste na Pred prečkanjem dvigni roko in e prehodu za pešc vozila ustavijo. počakaj, da se

8 hko S kolesom se la če imaš le i, st ce voziš po kolesarski izpit.

ceste Pred prečkanjem na semaforju počakaj, da se č za pešce. prižge zelena lu

em vremenu V temi in v slab vnik in uporabljaj odse rutico. o rumeno ovratn

3 ceste poglej Pred prečkanjem VO. in še enkrat LE LEVO, DESNO š. hko prečka Če ni vozil, jo la

6 aj Na cesto ne stop nevarno! je To a! m nenado

Bodi moder Kdo mora uporabljati otroške sedeže in do kdaj? Vir: www.avp-rs.si

Otroške varnostne sedeže oziroma zadrževalne sisteme morajo v avtomobilih uporabljati otroci od prve vožnje do dopolnjenega 12. leta starosti. Otroški varnostni sedeži so namenjeni in ustrezno oblikovani, da zaščitijo otroka glede na njegovo starost in težo ter s tem ublažijo posledice in poškodbe ob morebitnem trku. Otrok, ki tehta 20 kg, je pri trku s hitrostjo 20 km/h težek več kot pol tone, pri trku z 90 km/h pa več kot 1,5 tone, zato je ustrezna zaščita in uporaba varnostnih pasov nujna za njegovo varnost. Glede na starost in težo otroka ločimo različne skupine avtomobilskih sedežev: od tistih za dojenčke, nato sledijo avto sedeži za težo otrok od 13 do 18 kg, nazadnje pa t.i. jahači z naslonjalom za hrbet in glavo, ko je otrok pripet z običajnim varnostnim pasom in otroka ščiti do 12. leta starosti (oziroma do višine 150 cm). Več informacij lahko pridobite v brošuri „Red je vedno pas pripet“ ali na spletni strani projekta Pasavček www.pasavcek.si.

Pomembno! Več nasvetov o varnosti na cesti najdeš v knjižici PRVI KORAKI V SVETU PROMETA, ki je objavljena na spletni strani Javne agencije Republike Slovenije za varnost prometa, www.avp-rs.si. 33

Razmišljaj in ustvarjaj Pomladni metulji Pripravi kokosove kroglice Izdelaj ptička iz papirja Želiš pričarati pomladno vzdušje v svoji sobi? Preberi navodilo, kako izdelaš pomladne metulje, in v prostor boš vnesel barve in veselje. Pri izdelavi naj ti pomaga nekdo od odraslih.

Za izdelavo potrebuješ: • jajca iz stiropora, • kroglice iz stiropora, • foto-karton, • papir, • škarje, • lepilo,

• svetleče flomastre, • akrilne barve, • skalpel, • kosmato žico, • gibljiva očesa.

Postopek izdelave: 1

Iz foto-kartona izrežeš šablone za krila v treh velikostih.

Prerišeš jih na tanjši barvni papir in jih izrežeš.

Krila različnih barvnih kombinacij po velikosti zlepiš skupaj in jih porišeš s svetlečimi flomastri.

Razmišljaj in ustvarjaj

Jajce in kroglico iz stiropora napičiš na leseno palčko in ju pobarvaš z akrilno barvo.

Ko je barva suha, v jajce s skalpelom narediš zareze, v katere zatakneš krila.

Na jajce z lepilom nalepiš kroglico.

Iz kosmate žice narediš dvoje tipalk in jih zapičiš v vrhnji del kroglice.

Gibljiva očesa nalepiš na sprednji del kroglice.

Pomladni metulj je gotov. Lahko jih narediš več in jih podariš sorodnikom ali prijateljem.

Ne pozabi: Pri uporabi škarij in skalpela naj ti pomaga nekdo od odraslih! Vir: www.antus.si

Razmišljaj in ustvarjaj Živalskiptička vrt v omari Izdelaj iz papirja Te mama krega, ker imaš razmetano sobo? V nadaljevanju so navodila, kako prenoviš in poživiš stare lesene obešalnike in zagotovo ti bo tudi obešanje oblačil v večje veselje.

Za izdelavo potrebuješ: • lesen obešalnik, • lesene kroglice, palčke, kljukice, • akrilno barvo, • flomastre, • univerzalno in silikonsko lepilo.

Postopek izdelave:

Lesen obešalnik, kroglico in kljukici pobarvaš z akrilno barvo.

Ko se barva posuši, na obešalnik narišeš podrobnosti živali z barvo, ki ima lesk.

Razmišljaj in ustvarjaj 3

Na leseno kroglico narišeš obraz živali.

Za rogove, tipalke, ušesa, …, uporabiš leseni palčki, na kateri z univerzalnim lepilom prilepiš manjši leseni kroglici in vse pobarvaš.

Prilepiš na glavo s silikonskim lepilom.

Pobarvani leseni kljukici prilepiš na spodnji del obešalnika.

Zanimiv prenovljen obešalnik je gotov! Če ti je všeč, prenovi vse obešalnike v svoji omari in postala bo pravi „živalski vrt“. Ne pozabi: Pri izdelavi naj ti pomaga nekdo od odraslih! Vir: www.antus.si

Zanimivo

12. zimski olimpijski festival evropske mladine – ZOFEM 2015 Olimpijski festival evropske mladine (OFEM) je projekt, ki se izvaja pod okriljem Evropskega olimpijskega komiteja (EOC) in se ga udeležujejo nacionalni olimpijski komiteji, včlanjeni v EOC. Gre za športnike 49 držav evropskega kontinenta, ki se vsaki dve leti srečujejo na poletnem (sodeluje približno 2.500 udeležencev) in zimskem festivalu (sodeluje približno 1.500 udeležencev). Festival predstavlja največji športni dogodek za mlade športnike, stare med 15 in 18 let, ki si nabirajo izkušnje za nadaljnja tekmovanja in se hkrati prvič srečajo z olimpijskim duhom.

priznanj zaigra himno zmagovalca in dvigne nacionalne zastave najboljših treh tekmovalcev.

Zgodovina zimskega olimpijskega festivala evropske mladine sega v leto 1993, v italijanski center zimskih športov Aosta. Najboljši evropski mladi športniki so tam tekmovali za odličja v petih disciplinah: alpsko smučanje, tek na smučeh, biatlon, umetnostno drsanje in hitrostno Olimpijski festival evropske mladine drsanje na kratkih progah. ima otvoritveno in zaključno slove- Od rojstva festivala so se med udesnost, kjer se mladi športniki posa- leženci predstavila številna imena mezne države predstavijo s svojo prihodnjih zvezd svetovnega šporzastavo. Med igrami gori olimpijski ta. Mnogi udeleženci so pozneje ogenj in tako športniki kot tudi osvojili kolajne in odličja na olimsodniki izrečejo vsak svojo zaprise- pijskih igrah, svetovnih prvenstvih, go. V čast najboljšim v posameznih evropskih prvenstvih in tekmovanjih disciplinah organizator ob podelitvi svetovnega pokala. 38

Zanimivo

Ali veš? Maskota letošnjih iger „ALPY“

Da je Zimski olimpijski festival evropske mladine leta 2003 gostil slovenski turistični biser Bled?

Letošnji ZOFEM je med 25. in 30. januarjem gostila pokrajina Vorarlberg. Udeležilo se ga je približno 1.500 športnikov iz 49 držav, med njimi tudi 39 iz Slovenije, ki so se pomerili v osmih športih (alpsko smučanje, deskanje na snegu, smučarski skoki, nordijska kombinacija,

smučarski tek, hokej na ledu, umetnostno drsanje in biatlon) pod motom „Rock the Alps“. Mladi slovenski športniki so do letošnjih iger osvojili na zimskih festivalih 39, na poletnih pa 72 medalj. Letos so že osvojenim dodali še 5 novih.

Slovenska reprezentanca na ZOFEM 2015, foto: Arhiv OKS 39

Zanimivo

Hiša eksperimentov Hiša eksperimentov je prvi in originalni vseslovenski center znanosti oblike . Ideja zgraditve centra v Sloveniji, kjer se obiskovalci učijo znanosti, tehnike ter naravnih in družbenih zakonitosti na lastni koži, izvira iz leta 1994. Hiša eksperimentov je neprofitna ustanova, ustanovljena leta 1996 z namenom promocije znanosti in izobraževanja. Ciljna skupina so obiskovalci vseh starosti, v večini pa mladi od sedmega do 18. leta, ki se v Hiši eksperimentov na sproščen in zabaven način učijo resnic z vseh področij znanosti in življenja. Hiša eksperimentov se zaveda pomembnosti navduševanja mladih za učenje in postavljanje vprašanj, saj se lahko le tako pričakuje, da se bo iz mladih razvil temelj za inovativ-

no in na znanju temelječo družbo. Demonstratorji se trudijo mladim pomagati in jim nuditi možnosti in načine, da sami pridejo do odgovorov in novih vprašanj, predvsem pa, da spoznajo, da priznanje, da česa ne veš, ni greh, temveč vrlina, ki mora voditi k iskanju odgovorov, razreševanju problemov in postavljanju novih vprašanj.

Sliši se zelo zanimivo, kajne? Predlagaj staršem, da skupaj obiščete Hišo eksperimentov, ki jo najdete na naslovu Trubarjeva 39 v Ljubljani. Kdaj ima svoja vrata odprta, pa preveri na njihovi spletni strani www.he.si.

Zanimivo

Bi želel, da Hiša eksperimentov obišče tvojo šolo? Če želiš, da Hiška eksperimentov obišče tudi tvojo šolo, morajo odgovorni na šoli hiško naročiti na telefonski številki 01 300 68 88 ali po e-pošti: info@he.si, o vseh ostalih podrobnostih se boste dogovorili z ustvarjalci Hiše eksperimentov. Obstaja pa en pogoj! … Šolski pevski zbor se mora naučiti in na odprtju dogodka odpeti himno Hiše eksperimentov, ki jo je napisal Adi Smolar.

Vir fotografij: ww.he.si

Hiška eksperimentov, ki deluje v okviru Hiše eksperimentov, je mobilna hiška, katere cilj je promocija znanosti po slovenskih osnovnih in srednjih šolah. Hiška eksperimentov lahko tvojo šolo za en dan spremeni v center znanosti tako, da „zavzame“ dva razreda, v katera razstavijo eksponate, in telovadnico, kjer izvedejo dve znanstveni dogodivščini, pri katerih šolarji sodelujejo kot raziskovalci.

Lahko ti namignem, da besedilo himne najdeš na strani 50, v okviru nagradne igre Hiše eksperimentov. Ne bo odveč, če se jo naučiš, morda pa bo tudi tvojo šolo obiskala Hiška eksperimentov …

Zanimivo

Guinnessova knjiga rekordov V petdesetih letih prejšnjega stoletja je direktor Guinnessove pivovarne sir Hugh Beaver dobil zamisel o knjigi svetovnih rekordov, s katero bi reševali spore v krčmah. Šestdeset let pozneje presežki vseh vrst še vedno navdušujejo in vznemirjajo ter navdihujejo milijone ljudi po svetu, da se z rekordom poskušajo vpisati med nesmrtne. Knjiga, ki je bila prvotno namenjena za promocijo piva, je zaživela onkraj gostilniških barov, in ko so jo oktobra tistega leta dali v prodajo, je takoj postala uspešnica, ki od takrat ostaja na vrhu lestvic. Do zdaj je bilo prodanih več kot 132 milijonov tiskanih knjig v več kot 100 državah in 20 jezikih. Guinnessov Svet rekordov vsako leto prejme več kot 50.000 zahtevkov za rekorde, vpis pa uspe od petim do osmim odstotkom prijavljenih. Velik del uspeha Guinnessove knjige rekordov pomeni dejstvo, da ta odseva svet okrog nas, ki se nenehno spreminja, vendar kljub vsemu ostaja isti. V letošnji poseb-

ni izdaji, ki obeležuje 60. obletnico, je vpisanih tudi 23 slovenskih rekordov. Kateri so, si preberi na naslednji strani …

Zanimivo

VSI SLOVENSKI REKORDI V GUINNESSOVI KNJIGI REKORDOV 2015 1. NAJVEČJI ADVENTNI VENEC: 100,85 m premera; Turistično društvo Presmec iz Dolgih Njiv pri Voličini. 2. NAJVEČJA BUJTA REPA: 1.089,5 kg, Društvo za šport, turizem, razvoj in kulturo iz Velike Polane. 3. PRVI POROČENI PAR NA EVERESTU: Andrej in Marija Štremfelj, 7. oktober 1990. 4. NAJDALJŠE PLAVANJE V ODPRTI VODI: 5.268 km, Amazonka, Martin Strel. 5. NAJDALJŠE NEPREKINJENO PLAVANJE V ODPRTI VODI: 504,5 km, Donava, Martin Strel. 6. NAJVEČ LJUDI MED SOČASNIM PLESKANJEM ZGRADB: 1.272, Helios. 7. NAJVEČJI JAMSKI GRAD: 35 m v višino, Predjamski grad. 8. NAJVEČJA PREKOLESARJENA RAZDALJA V 24 h: Marko Baloh (903,76 km). 9. NAJVEČJA PREKOLESARJENA RAZDALJA V 12 h: Marko Baloh (475,26 km). 10. NAJVEČJA PREVOŽENA RAZDALJA PRI KOLESARJENJU NA STATIČNEM KOLESU V 12 h (ŽENSKE): Tina Ternjak (348 km). 11. NAJVEČJA PREVOŽENA RAZDALJA PRI KOLESARJENJU NA STATIČNEM KOLESU v 1 h: Tina Ternjak (35,3 km).

12. PRVA DELITEV ZLATE MEDALJE V ALPSKEM SMUČANJU: Tina Maze, ženski smuk na ZOI 2014, Soči. 13. NAJVEČ TEKMOVALCEV SOROJENCEV NA MEDNARODNI TEKMI RAGBIJSKE ZVEZE: 5, bratje Škofic. 14. NAJVEČJA RAZGLEDNICA: 52,48 m2; Andrej Maver in Glasbena agencija GIG. 15. NAJVEČJA PARADA AVTOMOBILOV ALFA ROMEO: 526 vozil; Kraški gadje. 16. NAJVEČJE ZBOROVANJE HARMONIK: 1137 na festivalu Panonika Harmonika 2011. 17. NAJVEČJI NATISNJENI KORAN: 2 m x 1,52 m x 0,17 m; ARC Group Gorica. 18. BORIJ LEVSKI: najdaljše deskanje po plavajoči rampi (46,87 m). 19. PLESNA ŠOLA URŠKA: največja četvorka, 7.244 plesalcev, 20. 5. 2011. 20. SLOVENSKA PLESNA ZVEZA: največja četvorka na več lokacijah, 33.202 plesalcev, 20. 5. 2011. 21. TOMAŽ HUMAR: prvi samostojni vzpon na Annapurno 1. 22. ŠKD BOŠTANJ: največji kres (1.715,7 m3). 23. ŠKD BOŠTANJ: najvišji kres (43,44 m).

foto: osebni arhiv

Četvorka maturantov v Ljubljani.

Martin Strel med plavanjem v Amazonki. 43

Pisma za Modrega Jana Dragi prijatelji, iskrena hvala za vsa poslana pisma. Vedno sem jih zelo vesel! Ker je pred nami pomlad, vas vabim, da mi pošljete risbice pomladnega cvetja. Pošlji mi svojo risbico na naslov HSE d.o.o, Revija Modri Jan, Koprska ulica 92, 1000 Ljubljana. Komaj čakam. :)

Matic Hribar, 8 let

Ema Erna Weber, 8 let

Katarina Lamovšek, 8 let

Ana Mari Medved, 8 let

Klara Stare, 9 let

Zala Miklavčič, 8 let

Klara Lovše, 8 let

Tinkara Kardinar, 9 let

Nadja Žuna, 9 let

Nika Erjavec, 9 let

Janja Ugovšek, 9 let 45

Te zanima delo gasilca, peka, novinarja, zdravnika ali morda oskrbnika živali? To in še več te čaka v malem mestu, kjer bomo zate z veseljem pripravili tudi nepozabne dogodivščine za tvojo rojstnodnevno zabavo.

Reši uganke in ugotovi, kaj vse še lahko postaneš v Minicityju! Vešč je barvanja, a premajhen čopič mu meša štrene. Njegovo platno so vendar stene!

Mož v uniformi za varnost skrbi in nepridiprave lovi.

Ni ptič, a leti. In več sto potnikov lahko v njegovem vozilu sedi.

PRIDI IN POSTANI TO, KAR SI ŽELIŠ!

V malem mestu imamo tudi svojo pesmico! Jo že poznaš?

Minicity pesem Mesto zame Kako pobarvam steno v mavrico? Kdo v radio spustil je pesmico? Zakaj letalo ne pade z neba? Kako nabira med čebelica? Kako sestavimo avtomobil? In kdo pogumno ogenj bo gasil? Zakaj lokomotiva v tunelu se skriva? Kako umije levja se griva? Kako zamesim zdravo žemljico? In kdo nas najde, če se izgubimo? Refren: Minicity - mesto zame, kar želim si, to postanem. tu učim se in spoznavam v vsaki službi se zabavam Minicity - mesto zame, kar želim si, to postanem. V Minicity vedno znova grem, da odgovore izvem.

Če ti je naša pesem všeč,

nas obišči in skupaj se bomo naučili še Minicity ples!

Nagradna igra Naštej tri dejavnosti, ki so navedene v refrenu pesmi. Rešitve vpiši na strani 50. Med vsemi, ki boste poslali pravilne odgovore, bomo izžrebali nekoga, ki bo prejel družinsko vstopnico za obisk Hiše eksperimentov v Ljubljani.

Himna Hiše eksperimentov Ta Hiša ni navadna hiša, res ni hiša kar tako, to Hiša je eksperimentov, v njej vedoželjnim je lepo.

Tuhtamo, sprašujemo, radi raziskujemo. Ko spoznavamo ta svet, v glavah naredimo red!

Kar sem prebral, kmalu pozabim, kar vidim, dlje v spominu imam, ko v našo Hišo se odpravim, kar naredim, za vedno znam.

Z obilo smeha in zabave se mnogih lotimo vprašanj, odgovore pa najbolj prave z lahkoto vsak si najde sam.

Poskuse naše prepoznavne krasijo ilustracije, ki so poučne in zabavne. Hvaležni Božu Kosu smo nadvse! Tuhtamo, sprašujemo, radi raziskujemo. Ko spoznavamo ta svet, v glavah naredimo red! Za nekaj dni se vsako leto odpravimo v kakšen kraj, smo zanimivi in marljivi na Znanstivalu kot le kaj!

Ja znanost je kot čarovnija, ki pa pojasniš jo lahko, nič več ne zdi se coprnija, ko uporabiš logiko!

Tuhtamo, sprašujemo, radi raziskujemo. Ko spoznavamo ta svet, v glavah naredimo red! Ta Hiša ni navadna hiša, res ni hiša kar tako, to Hiša je eksperimentov, v njej vedoželjnim je lepo!

Adi Smolar

Nagradna igra Pisana druščina živali se je odločila, da obišče Ljubljanski grad. Pri vzpenjači na grad se tako nekega jutra zberejo: medved, lisica, slon, zajec, kokoš in lev. Na voljo imajo zgolj dve vožnji, zato se kmalu pojavi težava. Medved in slon se ne smeta peljati skupaj, saj sta pretežka. Kokoš se noče peljati z lisico, zajec si ne upa deliti kabine z medvedom. Lev in medved bi se rada peljala skupaj, a ker je lev kralj živali, se hoče peljati prvi. Za nameček se še lev se boji kokoši in se noče peljati skupaj z njo. Napiši, katere živali se bodo peljale v prvi in katere v drugi vožnji. Rešitev vpiši na stran 50. Med vsemi, ki boste poslali pravilne odgovore, bomo izžrebali nekoga, ki bo prejel družinsko vstopnico za vožnjo z vzpenjačo na Ljubljanski grad.

D E

F Najprej se peljejo:

Nato pa še:

Rešitve nagradnih iger Vpiši rešitve nagradnih iger in Modrega kviza. Starše prosi, da ti izpolnijo še spodnjo izjavo, ti pomagajo celoten list poskenirati in poslati na elektronski naslov modri-jan@hse.si ali pa izrezati in poslati na naslov HSE d. o. o., Koprska ulica 92, 1000 Ljubljana, s pripisom Modri Jan. Prispela pisma bom žrebal 15. aprila 2015. Veliko sreče pri žrebu ti želim! STRAN 48: Nagradna igra Hiša eksperimentov

STRAN 49: Nagradna igra Ljubljanski grad S prvo vožnjo se peljejo:

V refrenu se pojavijo naslednje dejavnosti: Z drugo vožnjo se peljejo: STRAN 51: Rešitev Modrega kviza

DOVOLJENJE staršev ali skrbnikov otrok, ki sodelujejo v nagradnih igrah v reviji in na spletni strani Modri Jan Podpisani (ime in priimek starša ali skrbnika) (točen naslov) se strinjam, da moj otrok (ime in priimek in starost otroka) sodeluje v nagradnih igrah, razpisanih v tej reviji, ter da se v reviji Modri Jan in na spletni strani www.modri-jan.si objavijo otrokovi podatki (ime priimek in kraj bivanja) v primeru, da bo izžreban. Datum: Datum:

Podpis:

S podpisom dovolite, da HSE d. o. o. z namenom izvedbe nagradne igre in objave podatkov o nagrajencih vzpostavi, vodi, vzdržuje in upravlja evidenco z vašimi osebnimi podatki in podatki vašega otroka ali varovanca v obdobju pet let. Sodelujočim v nagradnih igrah zagotavljamo varstvo osebnih podatkov po Zakonu o varstvu osebnih podatkov.

Modri kviz Si dobro prebral mojo revijo? Potem zagotovo znaš pravilno odgovoriti na vsa vprašanja kviza. Črke pri pravilnih odgovorih vpiši v krogce na strani 50. Izžrebali bomo pet nagrajencev, ki bodo prejeli paket presenečenja Modri Jan. 1. Največje mesto v Sloveniji je … • Maribor R • Ljubljana S • Celje Š

4. Bologna ima … • Najstarejšo univerzo C • Najstarejše otroško igrišče D • Najstarejšo osnovno šolo E

2. Na Ptuju vsako leto poteka …

5. Kolesar vozi …

• Tekmovanje nagajivih otrok M • Tekmovanje sitnih staršev N • Kurentovanje O

• Rolko C • Kotalke D • Kolo E

3. HE Mariborski otok leži na … • Reki Dravi N • Reki Soči O • Reki Krki P Ustvarjalci revije želimo biti vedno boljši, zato te prijazno prosimo, da v spodnji obrazec vpišeš tudi svoj predlog, kaj bi lahko spremenili, da bi ti bila revija še bolj všeč. Obrazac skeniraj in pošlji na e-naslov modri-jan@hse.si. Potrudili se bomo želje upoštevati, pet predlogov pa bomo tudi nagradili. MOJ MODRI PREDLOG SE GLASI:

Rešitve revije Modri Jan, številka 19 Nagradna uganka; stran 38 (Trgovina Tedy): Na Arktiki ne živi žival pod črko B. Nagradna igra Pingo; stran 39 (Fructal): Pingo si bo privoščil sok z okusom jabolka. Nagradna pravljica; stran 40 (Lutkovno gledališče Maribor): LUTKA. Nagradni labirint; stran 41 (Bumbar park): Gusarja do zaklada vodi pot pod črko B. Modri kviz; stran 42: ZIMA.