Modri Jan, številka 19 by Lea Hauptman

Pozdravljen, prijatelj! Začel se je najbolj vesel mesec v letu, ko se okrog nas prižigajo barvne luči, marsikje diši po pecivu in drugih prazničnih dobrotah. Toda žal ne pri vseh, zato izkaži solidarnost tistim, ki imajo manj od tebe, če le imaš možnost. Tudi o tem, torej o solidarnosti, bova govorila v tokratni reviji; ob tem pa bova spoznala led in ledenike, pa Arktiko, severnega medveda in še kaj. Naučila se bova pripraviti kokosove kroglice in izdelati darilno škatlico. Seveda te čakajo tudi nagradne igre in lepe nagrade … Zdaj pa brž k prebiranju revije. Želim ti veliko sreče in veselja v letu 2015! Kot bi mignil, bo tukaj marec, ko se ponovno srečava.

Revija Modri Jan Brezplačna revija Letnik 5, Številka 4 Na leto izidejo 4 številke Izdajatelj: Holding Slovenske elektrarne d. o. o., Koprska ulica 92, 1000 Ljubljana Uredništvo: Petja Rijavec, Majna Šilih Strokovno svetovanje: Tadeja Sitar Besedila: Majna Šilih, Anita Žvikart Oblikovanje in likovnotehnično urejanje: Dejan Šmid, Jernej Žumer Oblikovanje naslovnice: Dejan Šmid Jezikovni pregled: Sinja Leskovec Naslov uredništva: Revija Modri Jan, Holding Slovenske elektrarne d. o. o., Koprska ulica 92, 1000 Ljubljana Produkcija: ZADRGA d. o. o Tiskana naklada: 14.500 izvodov Tisk: ZADRGA d. o. o. Spletna stran: www.modri-jan.si Na revijo se lahko naročite prek spletnega obrazca na spletni strani www.modri-jan.si Rokopisov, risb, fotografij in podobnega ne vračamo avtorjem. Uredništvo lahko prejeta dela objavi v reviji Modri Jan, na spletni strani www.modri-jan.si, www.modrageneracija.si, www.modra-energija.si in vseh drugih gradivih, ki jih pripravlja Holding Slovenske elektrarne d. o. o. Prispevkov, objavljenih v reviji Modri Jan, ni dovoljeno kakor koli ponatisniti brez predhodnega dovoljenja uredništva. Revija je natisnjena na papirju, ki je PEFC certificiran.* * PEFC - Programme for the Endorsement of Forest Certification Schemes (program za potrjevanje shem za certifikacijo gozdov).

Kazalo Predstavljamo Led Ledenik Zmanjševanje emisij toplogrednih plinov Hidroelektrarna Plave

Bralni kotiček 4 6 8 10

V Sloveniji in po svetu Triglavski ledenik Krnsko jezero Arktika

12 14 16

Spoznaj naravo Planika Severni medved

18 20

Spoznaj poklic Gasilec

Bodi moder Mednarodna vedenjska pravila za smučarje

Strip Pesmica Zgodbica

Na obisku Tim Kevin Ravnjak Viki Grošelj

30 34

Razmišljaj in ustvarjaj Pripravi kokosove kroglice 36 Izdelaj darilno škatlico 38 Nagradna uganka Trgovina Tady 40 Nagradna igra Fructal 41 Nagradna pravljica Lutkovno Gledališče 42 Nagradni labirint Bumbar 43 Modri kviz 44 Rešitve nagradnih iger 45 Pisma za Modrega Jana 46 NOVO - možnost oglaševanja v reviji Modri Jan 47

Zanimivo

Polarni dan in polarna noč 24

26 27 28

Poučno

Mednarodni dan solidarnosti

48 50

Predstavljamo

Led Led je voda v trdnem stanju. Povedano drugače, če vodi odvedemo dovolj toplote, se strdi in dobimo led. V splošnem velja, da z zmanjševanjem temperature snovi povečamo njeno gostoto. To velja tudi za vodo, vendar le če je temperatura višja od 4 °C. Ko vodo ohlajamo od 4 °C do 0 °C, se njena gostota zmanjšuje. Če se gostota vode ne bi tako obnašala, bi življenje na Zemlji ugasnilo. Pa poglejmo, zakaj. Pri ohlajanju vode bi mrzla voda zaradi večje gostote potonila na dno, kar bi povzročilo zaledenitve rek, morja in oceanov od spodaj navzgor. Vendar pa voda, ki se ohlaja pod 4 °C, ostaja na površini, saj se ji gostota zmanjšuje. Ko se ohladi do 0 °C, začne zmrzovati. Ker ima led manjšo gostoto od vode, nastane na površini led, ki pa je dober izolator in preprečuje, da bi se voda prehitro ohlajala oziroma zmrznila proti dnu.

Predstavljamo

Ko voda zamrzne oziroma preide iz tekočega v trdno agregatno stanje, zavzema voda večjo prostornino. Če v zamrzovalnik postaviš polno steklenico vode, ta pri zmrzovanju poči.

Zanimivo Morda še nisi pozabil na vroče poletne dni, ko si si pijačo hladil z ledenimi kockami. Te dobimo tako, da damo vodo v zamrzovalnik, kjer ji odvzamemo toploto, pri čemer se ta strdi v led.

Predstavljamo

Ledenik Ledeniki so ledene „gmote“, ki nastanejo zaradi prenizkih temperatur, da bi ves sneg skopnel. Nastanek ledenika pogojuje tudi snežna meja. Zdaj se ledeniki talijo, saj je podnebje prevroče, da bi zdržali. Ledeniki nastanejo iz sladke vode, morski pa iz slane. Geologi in geografi že dolgo zbirajo natančne podatke o stanju ledenikov. In prav ti podatki dajo slutiti, da se večina 160.000 ledenikov na Zemlji zaradi otoplitev počasi krči in tanjša. Še več – stopnja taljenja se je zelo povečala v najtoplejšem desetletju med letoma 1990 in 2000. Leta 1850 je led prekrival skoraj 4.474 kvadratnih kilometrov Alp, do leta 2000 pa se je površina ledenikov zmanjšala na 2.272 kvadratnih kilometrov. Ker se povprečna temperatura Zemlje dviga, se dviga tudi minimalna temperatura, pri kateri nastajajo ledeniki. Po nekaterih napovedih naj bi se do konca stoletja povprečna poletna temperatura dvignila za 3 °C, ledeniki v Alpah pa naj bi posledično izgubili kar 75 odstotkov svoje površine.

Znanstveniki opozarjajo, da bi se taljenje ledenikov nadaljevalo, četudi bi se segrevanje podnebja ustavilo, kar pa pomeni resne posledice za prebivalce na območju Alp, kjer so mogoče tudi velike poplave. 6

Predstavljamo

Tipi ledenikov: • Kopni ledeniki • Gorski ledeniki - Alpski tip ledenika – krniški ledenik, pobočni ledenik, dolinski ledenik; - Turkestanski tip ledenika – ozki in dolgi ledeniki, napajajo se s plazovi; - Aljaški tip ledenika – široki ledeniki, ki so neodvisni od reliefa; - Norveški tip ledenika – led se nabira v fjelih, imenujemo jih tudi celinski led. • Obrežni ledeniki in morski ledeniki – segajo od obale v morje; nanje vplivata plimovanje in lomljenje, morski tokovi odnašajo ledene gore.

Ali veš? Ledeniška kapa oziroma ledeniški pokrov je z ledom prekrito območje, večinoma na ravni ali le malo nagnjeni površini. Ledeniške kape prekrivajo večja, dokaj uravnana površja visoko v gorah, ali pa hladna območja na obeh polih. Od ledenih kap se proti nižje ležečim območjem odcepijo ledeniški jeziki. Največja ledena kapa se nahaja na Antarktiki; prekriva približno 90 odstotkov površja te celine.

Predstavljamo

Zmanjševanje emisij toplogrednih plinov

CO2

Zemlja prejema energijo od Sonca v obliki kratkovalovnega elektromagnetnega delovanja. Toplogredni plini so tisti, ki preprečujejo odboj sončnega dolgovalovnega sevanja z zemeljske površine nazaj v vesolje. Posledice segrevanja ozračja so težava celotnega človeštva, zato se moramo z njo spopasti skupaj, pri čemer štejejo dejanja vsakega posameznika.

CO2 N 2O &

Pomembno! Energetika je velik vir emisij, zato je nujno, da med ukrepe zmanjševanja emisij TPG vključimo varčevanje z energijo! 8

Predstavljamo

Učinki tople grede v naravi • Višje temperature na severnem in južnem polu povzročajo taljenje ledu, zaradi česar se dviga morska gladina. • Zaradi višjih temperatur se zvišuje temperatura oceanov. Voda ima pri višjih temperaturah večji volumen, kar ima za posledico dodatno zviševanje morske gladine. • V zadnjem stoletju se je gladina morja dvignila za 10 do 20 cm. V zadnjih 20 letih pa se gladina dviga za 3,2 mm na leto, kar je več kot dvakrat hitreje kot v zadnjih 80 letih. • Dvigi morske gladine že povzročajo resne težave na plitvih otokih, saj so nekateri že v celoti poplavljeni. • Živali, katerih življenjski prostor je vezan na pojavljanje in trajanje polarnega ledu, so močno ogrožene, njihovo število se že zmanjšuje (severni medvedi, tjulnji, pingvini). • Pospešeno se topijo tudi celinski ledeniki, ki napajajo reke. Izginevanje celinskih ledenikov že resno ogroža dele Indije in Kitajske, ki so odvisni od taljenja ledenikov v Himalaji. • Širijo se območja puščav. Spreminjajo se rastlinske in živalske združbe; povsod se pojavljajo vrste, ki so značilne za toplejša območja. • Spreminjajo se padavinski vzorci, povečuje se število izrednih vremenskih pojavov in njihova ekstremnost.

CO2

CH4

CO2

N 2O

Predstavljamo

Hidroelektrarna Plave Začetki raziskovalnih del za HE Plave segajo v leto 1936, ko sta bila določena mesto za jez pri naselju Ajba in lokacija strojnice HE Plave v kraju Plave. V pod zemljo zgrajeno strojnico sta bili vgrajeni dve Kaplanovi turbini in trifazna generatorja. Elektrarna je začela obratovati maja 1940. V obdobju po drugi svetovni vojni je HE Plave s svojimi zmogljivostmi oskrbovala slovensko Primorje in Istro, skupaj s HE Doblar pa sta pokrivali 40 odstotkov takratnih slovenskih potreb po električni energiji. HE Plave od vsega začetka zelo kakovostno obratuje brez večjih rekonstrukcij. Vsa primarna oprema, razen turbin, je še vedno originalna, izvedena je bila delna obnova elektrarne, ki je obsegala zamenjavo iztrošene opreme ter foto: Arhiv SENG preureditev za popolno lokalno avtomatizacijo in daljinsko vodenje iz območnega centra vodenja. V letih od 1996 do 2000 sta bili zamenjani turbini.

HE Plave II je nastala na osnovi izsledkov o bolj učinkovitem izkoriščanju razpoložljivega vodnega potenciala, ki je narekoval poenotenje instaliranega pretoka na 180 m3/s v celotni verigi elektrarn na Soči. Projekt za izgradnjo HE Plave II je bil zastavljen tako, da bi nova elektrarna v kar največji meri izkoristila že obstoječe objekte in naprave HE Plave. Vtočni objekt HE Plave II, ki zajema vodo iz akumulacije Ajba, se nahaja na desnem bregu Soče, ob vtoku HE Plave. Dovodni tunel tlačne izvedbe, premera 6,4 metra in dolžine 5.992 metrov, poteka po celotni dolžini vzporedno s tunelom HE Plave.

Predstavljamo

Vpliv HE Plave II na okolje je glede na stanje naravnega in bivalnega okolja majhen. Gradnja HE Plave II se je pričela v letu 1997, zaključila pa se je leta 2001, ko je pričela s poskusnim obratovanjem.

Akumulacija sistema HE Plave služi tudi kot spodnji bazen prve slovenske črpalne hidroelektrarne Avče. Obe elektrarni, HE Plave I in HE Plave II, sta lokalno avtomatizirani in daljinsko vodeni iz centra vodenja Soških elektrarn Nova Gorica.

Strojnico z akumulacijskim bazenom Ajba povezuje dovodni rov v skupni dolžini 6.542 metrov.

Ali veš? Soške elektrarne Nova Gorica so del skupine HSE, največje slovenske organizacije s področja elektroenergetike ter največjega proizvajalca in trgovca z električno energijo na veleprodajnem trgu v Sloveniji. 11

V Sloveniji

Triglavski ledenik Triglavski ledenik je okrog hektar velika ledeniška zaplata, ostanek nekdaj obsežnejšega poledenelega sveta severovzhodno pod Triglavom v Julijskih Alpah. Bolj kot njegove skromne razsežnosti in nekatere ledeniške značilnosti sta zanimivi sama lega in dinamika v obeh, vsako leto menjajočih se dobah, redilni (oktober–april) in talilni (maj–september). Ledenik je eden izmed najbolj jugovzhodno ležečih na območju Alp. Ker je na razmeroma nizki nadmorski višini, je še posebej občutljiv na podnebne spremembe. Med najbolj očitnimi pokazatelji teh je zmanjševanje njegove površine in debeline. V zadnjih desetletjih so zanj najbolj zaslužne skoraj nenehno naraščajoče temperature v talilni dobi ter občasne, s snegom podhranjene redilne dobe. Prav zato je Triglavski ledenik zanimiv tudi kot predmet znanstvenih proučevanj.

Triglavski ledenik na razglednici iz leta 1905 (Vir: Wikipedija).

V Sloveniji

foto: J. Skok, www.slovenia.info

Ostanki Triglavskega ledenika, stanje: september 2002 (Vir: Wikipedija).

Meritve so sprva potekale s pomočjo barvnih oznak oziroma meritev razdalje od teh do roba ledenika. Dinamiko so ugotavljali z odčitavanjem sprememb pri posameznih merilnih točkah na obodu ledenika. Z leti pa so te zaradi hitrega nazadovanja ledenika postale neuporabne. Od leta 1976 snemajo ledenik tudi s posebnim, panoramskim fotoaparatom. Triglavski ledenik se v zadnjih desetletjih tudi intenzivno tanjša. Poleti leta 2000 so opravili prve meritve debeline ledu s pomočjo geo-radarja. Največja izmerjena debelina je bila devet metrov, povprečna pa do tri metre. Ne dolgo nazaj, ko so opravili ponovno merjenje, je bila največja izmerjena debelina slabih osem metrov.

Ali veš? Triglavski ledenik je danes drugi največji ledenik (prvi največji je Ledenik pod Skuto) na ozemlju Slovenije. V preteklosti je dobil ime Zeleni sneg zaradi modrikasto-zelenkaste barve ledu. 13

V Sloveniji

Krnsko jezero Krnsko jezero (tudi Veliko jezero ali Jezero na Polju) je največje slovensko visokogorsko jezero – leži na višini 1.391 metrov – dolgo je 390 metrov, široko 150 metrov in globoko 17,5 metra. Gladina vode niha za približno dva metra, najvišji nivo je v začetku poletja. Je ledeniškega nastanka in leži sredi kraškega sveta pod Krnom in Batognico, na najožjem delu pa je ukleščeno med Lemež in Mali Šmohor. V jezeru živi 40 vrst rastlin, večinoma alg, in 24 vrst nižjih živali, med katerimi prevladujejo drobni raki.

Kopanje v jezeru zaradi ohranjanja ekosistema jezera ni dovoljeno. Od jezera se razteza pogled proti Krnu in okoliškim vrhovom. Okolica jezera je polna živo pisanega planinskega cvetja, med katerim uspevajo ogrožene vrste, kot so rumenocvetni Kernerjev mak, ozkolistna preobjeda in Scheuchzerjev munec.

Zanimivo! V okolici jezera na bitke soške fronte, ki se je odvijala v času prve svetovne vojne (prav letos svet obeležuje 100-letnico njenega začetka), opozarjajo ostanki strelskih jarkov, kavern in žičnih ograj. 14

V Sloveniji

foto: Valter Erzetič

Dostop do Krnskega jezera 18 kilometrov iz Bovca, dobro uhojena markirana in urejena skalnata pot vodi večinoma po gozdu od Doma dr. Klementa Juga v Lepeni. Čas hoje navzgor je približno 2,5 ure. Višinska razlika je 690 metrov. Odlična ideja za družinski izlet, se ti ne zdi?

Po svetu

Področje Arktike

Arktika Arktika je območje, ki obdaja severni zemljepisni tečaj. Njene meje je izredno težko določiti, v glavnem pa pokriva Arktični ocean, sever Kanade, Aljasko, Grenlandijo in Evrazijo. Večinoma je območje Arktike omejeno s severnim tečajnikom, julijsko izotermo 10 °C in drevesno mejo. Ime je dobila iz grške besede αρκτος, ki pomeni „medved“ in je povezano z ozvezdjem malega in velikega medveda, ki leži blizu zvezde Severnice. Ko so pripadniki ljudstva Denbinghov, najstarejših prednikov današnjih Eskimov, pred 5.000 leti pripotovali na Aljasko, v arktičnem svetu niso bili novinci. Iz azijskih polarnih območij so prišli dobro pripravljeni in že opremljeni z vsem lovskim priborom. Arktika je zraven nenaseljene Antarktike za človeka najbolj negostoljuben življenjski prostor. Življenje je mogoče samo v obrobnih območjih, v osrednjih pa ni žive duše.

Arktika kot celota nikdar ni bila pod neposredno politično upravo katere koli države. Med hladno vojno sta ji ZDA in Sovjetska zveza posvečali veliko pozornost, saj je prek nje vodila najkrajša pot med obema državama, po kateri bi lahko izvedli napad. V 50 in 60 letih 20. stoletja so na tem območju preizkušali podmornice in drugo vojaško opremo.

Po svetu

Največja kopenska žival Arktike je moškatno govedo, ki živi v Kanadi, na Grenlandiji, v Sibiriji in Skandinaviji, sledi pa mu severni medved, ki je najbolj znan predstavnik večnega ledu. Včasih je bil kožuh severnega medveda zaradi svoje bele barve izredno iskan, kar je vrsto privedlo na rob izumrtja. Danes je medved zaščiten, nanj je dovoljeno streljati le v nujnih primerih, ko je ogroženo človeško življenje, saj zna biti žival izredno napadalna.

Po nekaterih podatkih naj bi na območju Arktike živelo med 16.000 do 35.000 osebkov, od tega kar 60 odstotkov v Kanadi. Medvedu sledita polarna lisica in polarni zajec, ki sta izredno dobro prilagojena na arktične razmere in ju najdemo daleč na severu, tam, kjer navadno ni drugih sesalcev. Nekoliko bolj proti jugu se število sesalcev povečuje, tam je mogoče najti severne jelene, karibuje, volkove ter rjave in črne medvede.

Zanimivo! Severovzhodni prehod, imenovan tudi Severna morska pot, omogoča hiter ladijski prevoz med Vzhodno Azijo in Evropo. Poteka ob severni obali Sibirije, z ledolomilci pa ga vzdržujejo Rusi. Prvi ga je preplul Norvežan Otto Nordenskjöld leta 1879.

Spoznaj naravo

Planika Planika ali očnica je ena najbolj znanih evropskih gorskih rož. Ime planika izhaja iz dejstva, da je ta roža prisotna na planinah in na drugih visokogorskih območjih. Izvira iz Azije, danes pa lahko to rožo najdemo v Evropi, Aziji, Južni Ameriki, Pirenejih, Alpah in Karpatih. V Sloveniji jo najdemo v Julijskih Alpah in Kamniških Alpah, Karavankah, Rakitovcu, Trnovskem gozdu, Snežniku in soteski Save pri Kranju.

Na avstrijskih evro kovancih je planika na kovancu za dva centa!

Spoznaj naravo

Planike rastejo na skalnatih jasah med 1.500 in 2.400 metri nadmorske višine, na apnenčastih skalah in redkeje tudi na travnikih.

ima od pet do osem majhnih rumenih cvetličnih glavic, ki so obkrožene s cvetličnimi listi v zvezdasti obliki. Cvetijo med julijem in septembrom.

Stebla so visoka od 5 do 20 cm. Pritlični listi so lopatičasti in stebelni črtalasto suličasti, na zgornji strani so zelenkaste barve, na spodnji so belo polsteni. Cvet

Planika je zavarovana rastlina v mnogih državah, med drugim v Švici, Romuniji in Sloveniji; torej, če jo vidiš, jo občuduj, fotografiraj, vendar je ne trgaj!

A______A

Š___A

I_____A

Zanimivo! Planika je narodna roža Švice.

Spoznaj naravo

Severni medved Severni, tudi beli ali polarni medved je velik sesalec iz rodu zveri, družine medvedov. Gre za ob-polarno vrsto, ki jo najdemo v in ob Arktičnem oceanu in je največja zver na svetu. Odrasli samci tehtajo od 400 do 600 kg in občasno presežejo 800 kg. Samice so za polovico manjše od samcev in običajno tehtajo med 200 in 300 kg. Odrasli samci merijo od 2,1 do 3,4 metra, samice pa od 1,9 do 2,1 metra. Mladiči ob rojstvu tehtajo med 600 in 700 gramov. Svetovna populacija, kot sva se že naučila, po ocenah obsega od 16.000 do 35.000 osebkov, od tega jih je 60 odstotkov v Kanadi. Ti medvedi so najbolj mesojedi v svoji družini in se hranijo predvsem s tjulnji. Severni medvedi so odlični plavalci in jih lahko pogosto srečamo v odprtih vodah, kilometre od obale. To je morda znak, da so se zaradi lova na plen začeli prilagajati na vodno okolje. Zaradi svoje izjemne hitrosti več kot zlahka prehitijo človeka, so pa tudi zelo učinkoviti plenilci na kopnem. Zraven tjulnjev lovijo tudi kite beluga, mrože, ribe in morske ptice.

V nasprotju z drugimi arktičnimi sesalci svojega belega kožuha poleti nikoli ne zamenja za kožuh temnejše barve. Dlaka ni obarvana belo, temveč je nepigmentirana in votla, tako kot beli lasje pri ljudeh. 20

Spoznaj naravo

Severni medvedi slovijo po svojih zabavnih in fotogeničnih vragolijah. Pogosto se, na primer, drsajo po trebuhu, tepejo drug z drugim in potiskajo drug drugega pod vodo. Samica si brlog običajno uredi na pobočju, tako da se njeni mladiči lahko po zadnjicah drsajo v dolino. To je bilo pogosto prikazano tudi v stripih in v oglasni kampanji Coca-Cole®.

Ali veš? Črni smrček severnega medveda je mogoče videti z daljnogledom iz razdalje desetih kilometrov. Ko se medved bliža plenu, si smrček pokrije s sprednjima tacama, da ga plen ne bi predčasno opazil. 21

Spoznaj poklic

Gasilec Poklicni gasilec pri svojem delu opravlja različne naloge. Gasi požare, ob naravnih in drugih nesrečah pa rešuje ljudi in njihovo premoženje. Gasilci servisirajo gasilne aparate in ostala orodja, ljudem svetujejo o požarni zaščiti in izdelujejo požarno-varnostne načrte. Gasilci v poklicni gasilski enoti se vključujejo v različne dejavnosti svoje enote, kamor sodi vzdrževanje zaščitne in reševalne opreme ter gasilskih vozil. Gasilci med svojim delovnim časom opravljajo tudi različne storitve, ki sodijo v dejavnost poklicne gasilske enote. Mednje štejemo preglede in vzdrževanje prenosnih gasilnikov, meritve vodnega omrežja, gasilsko stražo ob požarno nevarnih delih, usposabljanje za varstvo pred požarom in izdelavo požarnih načrtov. Ker so gasilska vozila pravzaprav tovorna vozila z ustreznimi specialnimi nadgradnjami, mora biti v vsaki gasilski enoti določeno število gasilcev tudi primerno usposobljenih za vožnjo teh vozil.

Tega gasilca zagotovo dobro poznaš. To je Gasilec Samo iz istoimenske risanke.

Spoznaj poklic

Kdo so prostovoljni gasilci? Prostovoljni gasilci so navadni ljudje, tako kot ti, ki so pripravljeni v nesreči priskočiti na pomoč drugim. V času, ko vlada denar, so pripravljeni na brezplačno delo in usposabljanje. Prav usposabljanje pa jim omogoča, da so pripravljeni na naloge gašenja in reševanja. Prostovoljni gasilec ne pomeni biti samo član prostovoljnega gasilskega društva, temveč je prostovoljni gasilec oseba, ki: • je strokovno usposobljena za gašenje in reševanje ter ima opravljen predpisani izpit za prostovoljnega gasilca, • je psihofizično in zdravstveno sposobna opravljati operativne naloge gasilstva, • ni bila pravnomočno obsojena za kaznivo dejanje zoper življenje, telo in premoženje, • je stara od 18 do 63 let – moški oziroma od 18 do 50 let – ženske. Usposabljanje prostovoljnih gasilcev se začne v zgodnji mladosti, ko se otroci že s sedmimi leti spoznajo z delom gasilcev in s prvimi tekmovanji. Naslednja stopnja so mladinci, v starosti od 12 do 16 let, ki že opravljajo težje naloge, primerne njihovi starosti in sposobnostim.

Bodi moder Mednarodna vedenjska pravila za smučarje

Smučar je tudi deskar, telemark smučar, „fun carver“, tekač na smučeh in drugi. Vsak izmed njih se mora zavedati razlik med njimi in smučati tako, da se lahko pravočasno odzove glede na tip in značilnost smuči (alpske smuči, telemark smuči, snowboard, „fun carv“ smuči ...).

Težavnost smučarskih prog lahka

leta starosti Smučar do 14 . ti zaščitno mora uporablja do. smučarsko čela

srednje težavna težavna

ora ravnati Vsak smučar m r ne ogroža tako, da nikoga e. ali mu škoduj

Bodi moder aja od zadaj, Smučar, ki prih e vožnje mora smer svoj ne ogroža izbrati tako, da seboj. smučarjev pred

2 smučati tako, Smučar mora vi. avočasno usta da se lahko pr je način vožn Svojo hitrost in svojemu ti mora prilagodi , snežnim m ki znanju, terens razmeram ter in vremenskim . a na smučišču gostoti promet

upoštevati Smučar mora gnalizacijo. vse znake in si

6 a izogibati usta Smučar se mor ih h ali nepregledn vljanju na ozki . nujno potrebno delih, če to ni ora m padel, se m Smučar, ki je ta akniti oziroma čim hitreje um . ojo navzočnost opozoriti na sv

Ob nezgodi je lvsak smučar do i. at ag žan pom

7 vzpenja ali Smučar, ki se ora to storiti spušča peš, m išča. na robu smuč

je priča Vsak smučar, če govoren od , ali udeleženec v primeru ali ne, se mora irati. tim nezgode legi

Vir: www.policija.si

zapeljati Smučar, ki želi i se po na smučišče al em spet ustavitvi po nj po njem zapeljati ali se ora vzpenjati, se m gor in vz na ti prepriča lahko navzdol, da to rnosti stori brez neva e. zase in za drug

dovoljeno od Prehitevanje je aj, z desne in zgoraj in spod če je razdalja leve, vendar le prehitevanemu dovolj velika, da oča dovolj pros smučarju omog ova gibanja. tora za vsa njeg

10 25

Napisal in narisal: Jernej Ĺ˝umer

Napisala: Anita Žvikart

Bralni kotiček

Po ledu Kjer je včeraj stala luža mala, so danes spolzka tla postala. Prek noči je stisnil mraz, začaral vodo v trdo plast. Če na ledu si neroda, brž lahko se pripeti nezgoda. Če pa drsalke boš nadel, čez vodo boš kot blisk drvel. A počasi in pozorno, da ne padeš skozi plast prozorno. Led lahko je res nevarna reč, zato previdnost ni nikdar odveč.

Bralni kotiček

Na obisku pri pingvinih Si vedel, da pingvini živijo le na južnem tečaju? No, tudi Modri Jan, Sončica, Puhec in Packa Rija so to izvedeli šele pred kratkim. Prav na tisti dan, ko je Modri Jan iz knjižnice prinesel Veliko enciklopedijo Antarktike. Druščina prijateljev se je zbrala okrog velike mize in Modri Jan je na glas začel brati poglavje o cesarskem pingvinu. Zgodba o tej čudoviti živali, ki edina prezimi na Antarktiki, se bori z ledenimi viharji in temperaturami do -60°C ter prepešači na stotine kilometrov po večnem ledu, da bi ohranila svojo vrsto, je prijatelje tako prevzela, da so sklenili to ptico pobliže spoznati. Naslednji dan se je druščina odpravila v bližnji živalski vrt, kjer je prebivala tudi skupina pingvinov. Vrišč in živžav, ki ga je bilo slišati iz njihove ograde, je še najbolj spominjal na otroško razigrano zabavo. Tako da so se ob opa-

zovanju pingvinov zabavali tudi Modri Jan, Puhec, Sončica in Packa Rija. Hm, čakajte! Pravzaprav so v tistem trenutku ugotovili, da je Packa Rija nekam izginila. Zagledali so jo na drugi strani ograde, kako enega od pingvinov hrani z bomboni. Prav takrat jo je zagledal tudi oskrbnik živalskega vrta in glasno pihnil v svojo piščal. To je bil znak, da se nekdo ne obnaša v skladu s pravili. Oskrbnik je pritekel do Packa Rije in jo kar pošteno okaral: „Tega pa ne smeš početi! Pingvini v naravi ne jedo bombonov. Prehranjujejo se z lignji in ribami, zato je lahko takšno početje zanje zelo nevarno.“ Medtem se je Packa Riji in oskrbniku pridružila tudi druščina prijateljev in oskrbnik je nadaljeval: „Sicer pa so pingvini zadnja leta nekoliko ogroženi tudi v naravi, saj človeško početje škoduje njihovemu življenjskemu okolju.

Napisala: Anita Žvikart

Bralni kotiček

Onesnaževanje zraka in morij, segrevanje planeta, naftni izlivi in ribiške mreže, v katere se zaplete tudi kak pingvin, vse to so dejavniki, ki tem čudovitim pticam niso v korist.“ Modri Jan je pozorno poslušal oskrbnikovo zgodbo in ko je ta končal, je zamišljeno vprašal: „Kako lahko pomagamo, da bo življenje za pingvine v naravi lepše?“ Oskrbnik je presenečeno pogledal, nato pa z navdušenjem razložil: „Vsak pri sebi lahko naredi največ. S pravim odnosom do narave, s spoštljivim ravnanjem z živalmi

in z osveščanjem drugih lahko prispevamo veliko. Tudi prostovoljno delo je eden od načinov, kako pomagati organizacijam, ki si prizadevajo izboljšati stanje v naravi. Zato bo tudi vaša pomoč dobrodošla.“ Modri Jan, Sončica, Puhec in Packa Rija so tako dobili v roke vsak svoje vedro rib in lignjev, s katerimi so oskrbniku tisto popoldne pomagali nahraniti pingvine. Packa Rija pa je tako popravila svojo napako in si za zmeraj zapomnila, da lahko človek s svojo nespametnostjo povzroči naravi veliko škode.

Na obisku mladi

Intervju s Timom Kevinom Ravnjakom Tokrat smo se pogovarjali s Timom Kevinom Ravnjakom, slovenskim deskarjem na snegu v prostem slogu. Letos si osvojil naslov svetovnega mladinskega prvaka v prostem slogu. Kakšen je občutek, ko igra slovenska himna v tvojo čast? Na mladinskih svetovnih prvenstvih sem štirikrat zapored stal na zmagovalnih stopničkah, od tega dvakrat na drugem mestu in dvakrat na najvišji – zmagovalni. Letos sem kot mladinec tekmoval zadnjič, zato je bila ta zmaga nekako tudi pričakovana, vendar nič kaj manj sladka kot pred dvema letoma. Zagotovo je bilo kot zmagovalec stati na najvišji stopnički in slišati slovensko himno nekaj izjemnega. Počutil sem se srečnega in ponosnega. Svet je bil za tisti trenutek moj. Koliko časa že treniraš deskanje? Deskanje prostega sloga vključuje tri discipline: snežni kanal, prosti slog (slop style) in akrobatske skoke. Pri osmih letih sem postal najmlajši član slovenske mladinske reprezentance deskanja na snegu. Takrat sem tudi prvič začel potovati na treninge z 30

ekipo in brez staršev. Vedno sem rad opazoval starejše in boljše deskarje ter poskušal njihovo znanje prenesti nase. Pri devetih letih sem prvič nastopil na mednarodni tekmi in zmagal. To je zame pomenilo neko osebno potrditev, hkrati pa mi je dalo velik zagon za naprej. Ves ta čas sem pridobival na znanju in izkušnjah v tem športu, od uživanja v deskanju s prijatelji do resnega tekmovalnega dela. Kdo te je navdušil? Pozimi, ko sem bil star šest let, sem si odvil podvozje z rolke in se začel spuščati po manjši klančini. Oče mi je še isto leto za zimske počitnice kupil snežno desko. Že pri prvi vožnji po smučišču sem bil navdušen, saj mi hitrost in zavoji niso delali nobenih težav. Zdelo se je, kot da mi je bila deska na snegu položena že v zibelko. Prav posebno veliko željo po napredku so mi dajali ostali deskarji, ki sem jih z zanimanjem opazoval. Zelo hitro sem se v tem športu popolnoma začutil, saj mi omogoča veliko ustvarjalnosti in mi daje občutek svobode.

Tim Kevin Ravnjak med nastopom na Mladinskih olimpijskih igrah v Innsbrucku leta 2012.

foto: Osebni arhiv

Na obisku mladi

Tim Kevin Ravnjak ob Velenjskem jezeru.

Projekt se mi je zdel zabaven in hkrati koristen. Z mojo ekipo mladih olimpijcev smo bili pozitivno tekmovalno naravnani. K podpori nam je uspelo pritegniti lepo število podpornikov, za kar sem jim v imenu ekipe hvaležen. Prostega časa je malo, zato ga zelo rad Zelo sem bil vesel naše ekipne zmage, in v večini namenim svoji družini in predvsem za to, ker sem kot vodja s svojemu dekletu. Rad se preizkušam v tem lahko doprinesel k razvoju športa adrenalinskih športih, hodim v planine, oziroma ureditvi plaže na jezeru v mose kdaj družim s prijatelji ipd. jem mestu, Velenju. Letos si bil ambasador projekta Podpri Si že poskusil supati? modro, s svojo ekipo mladih olimpijcev ste zbrali največ podpornikov in s tem Žal sem bil v tem mesecu in pol veliko Velenju „priborili“ dve SUP deski. Se ti na poti, tako da še nisem poskusil supati. Se pa tega že veselim! je zdel projekt zanimiv za mlade? Ti ob napornih treningih sploh ostane kaj časa za druge reči in kaj takrat najraje počneš? Še vedno sem dijak, zato čas, ko ne treniram, izkoristim za učenje.

Na obisku poznani

Viki Grošelj Preberi, kaj nam je o plezanju in svojem življenju povedala legenda slovenskega alpinizma. Ste Slovenec z največ preplezanimi osemtisočaki in prvi Slovenec, ki se je povzpel na vse najvišje vrhove kontinentov. Kateri vzpon vam pomeni največ? Težka odločitev, saj je veliko takih, ki mi ogromno pomenijo. Če bi že moral, pa bi se odločil za prvenstveni vzpon v južni steni 8.463 metrov visokega Makaluja leta 1975. Takrat sem bil prvič v Himalaji, šlo je za prvi slovenski vzpon na osem tisoč metrov visok vrh in še danes ga alpinistični svet ocenjuje kot izjemnega. Kdo vas je navdušil nad alpinizmom? V alpinizem me je pripeljala prvinska otroška radovednost. Šele pozneje, ko sem bral gorniške knjige, je moj vzornik postal sloviti avstrijski alpinist Hermann Buhl. Ali v vašem bogatem alpinističnem mozaiku manjka kakšen, za vas, pomemben kamenček? Kot mlad plezalni začetnik sem imel željo vsaj enkrat v življenju najvišje gorstvo sveta, Himalajo, videti v živo. Do danes sem bil v tem gorstvu več kot štiridesetkrat, zato lahko rečem, da sem presegel najbolj drzne otroške sanje. Kljub temu pa imam še kopico zanimivih ciljev v vseh gorah sveta in se ne bojim, da bi mi jih zmanjkalo. 32

Ukvarjate se tudi z alpinistično vzgojo mladih. Kaj jim svetujete na predavanjih? Predvsem predanost in potrpežljivost. To sta dve ključni lastnosti za uspešno ukvarjanje s plezanjem. Pa tudi na drugih področjih v življenju ti prideta zelo prav. Napisali ste tudi 13 knjig; kaj vzame več časa, priprave na odpravo ali pisanje knjige po opravljeni odpravi? Eno in drugo zahteva veliko časa, toda če te takšno delo veseli, ti ga ni žal.

foto: Viki Grošelj

Viki Grošelj na Anapurni, 7.500 metrov visoko.

Na obisku poznani foto: Viki Grošelj

Na vršnem grebenu osemtisočaka Broad Peak. Levo zadaj je viden drugi najvišji vrh na svetu, K2 8.611 m.

Tako priprave na odpravo kot pisanje knjig mi je v veliko veselje. Kaj še radi počnete oziroma kaj so vaši hobiji? Vse, kar je povezano z naravo. Tako kot gore me privlačijo tudi morje, gozdovi, puščave in polarna območja. Tudi šport mi je zelo blizu, saj sem po poklicu športni pedagog in ga poučujem na osnovni šoli. Delo z otroki mi je v veliko veselje. Kakšni so vaši cilji v prihodnje? Konec oktobra spet odhajam na raziskovalno odpravo v Himalajo, v letu 2015 bom tja odšel še dvakrat. Kar veliko pišem. Razmišljam, da bi v Sloveniji ustanovil muzej, ki bi bil posvečen goram.

Prepotovali ste ves svet, kakšen odnos ljudi do gora ste opazili? Ljudje, ki živijo pod gorami, jih povsod po svetu spoštujejo, saj jih s svojo mogočnostjo opominjajo na njihovo majhnost in minljivost. V Himalaji domačini še danes verjamejo, da na vrhovih prebivajo njihovi bogovi, ki jim s topljenjem snežnih pobočij in ledenikov dajejo najpomembnejšo tekočino za življenje, vodo. Kaj bi svetovali našim mladim bralcem, kako se naj obnašajo v gorah? Predvsem, da jih pustijo čim bolj neokrnjene. Neokrnjeni deli narave so na našem planetu izjemno pomembni za človeštvo. Če dovoliš, da te narava s svojimi lepotami začara, ti nikoli v življenju ne bo dolgčas.

Opomba: Intervju je nastal v zažetku oktobra. 33

Razmišljaj in ustvarjaj

Pripravi kokosove kroglice Bližajo se praznični dnevi, ki so kot nalašč za to, da pripraviš kaj sladkega. Si za? Preberi recept za pripravo kokosovih kroglic, pri pripravi naj ti pomaga nekdo od odraslih. Nato pa le povabi sorodnike ali prijatelje, da jih poskusijo.

Sestavine za 10 oseb: • 2 dl vode • 200 g margarine • 300 g sladkorja • 300 g kokosove moke • 500 g mleka v prahu Priprava: Priprava mase in kroglic je zelo hitra in enostavna, vendar je dobro, da masa počiva vsaj en dan, preden iz nje oblikujemo kroglice.

V kozico zlijemo vodo, dodamo margarino in sladkor ter pristavimo na srednjo temperaturo. Mešamo toliko časa, da se sestavine raztopijo. Ko mešanica zavre, kozico odstavimo in primešamo 200 g kokosove moke ter mleko v prahu. Vse skupaj pustimo stati en dan na hladnem. Pri kuhi naj ti pomaga nekdo od odraslih! 34

Razmišljaj in ustvarjaj

Iz zmesi s čistimi rokami oblikujemo kroglice poljubne velikost, ki jih povaljamo v kokosovi moki. Zložimo jih na servirni krožnik in ponudimo. Dober tek! Vir: okusno.je

Nagradni foto natečaj Modrega Jana Če boš pripravil kokosove kroglice ali kakšno drugo pecivo, ga fotografiraj in mi fotografijo pošlji na e-naslov modri-jan@hse.si. Ne pozabi dopisati svojega imena, priimka in točnega naslova. Pet izžrebanih pošiljateljev bom nagradil s simpatičnimi darili!

Razmišljaj in ustvarjaj

Izdelaj ptička darilnoizškatlico papirja Prazniki so tudi čas obdarovanj. Zakaj bi kupoval darilne škatle oziroma vrečke, če jih lahko izdelaš sam? Pa še obdarjenci bodo zagotovo cenili tvoj trud. V nadaljevanju predstavljamo preprosto izdelavo darilne škatlice; pri izdelavi naj ti pomaga nekdo od odraslih. Veselo na delo!

Postopek izdelave:

Potrebujemo dva kvadratna papirja (nekoliko trša). Eden naj bo nekoliko manjši od drugega, da bosta tvorila dno in pokrovček.

Nato na hrbtni strani obeh od vogala do vogala narišemo dve črti.

In pričnemo z zgibanjem … Primemo konico papirja in jo zapognemo k sredini.

Nato zapognemo še enkrat po liniji črte.

Razmišljaj in ustvarjaj 5

Ker škatlica veliko lepše izpade, če so robovi zares dobro zapognjeni, po robu potegnemo kar z ročajem škarjic.

Zgibanje ponovimo z vsemi štirimi robovi.

Nato si označimo prva dva zgibana kvadratka, po katerih bomo zarezali (označeno z rdečo).

Zarežemo.

In papir je pripravljen na dokončno zgibanje v škatlico. Če smo robove dobro utrdili, bo škatlica praktično kar „padla“ skupaj.

Enak postopek ponovimo tudi pri izdelavi pokrova. In škatlica je gotova. Ko vanjo vstavimo darilo in jo zapremo, jo lahko prevežemo z okrasnim trakom

Pri delu s škarjami naj ti pomaga nekdo od odraslih!

Vir: mavricnaustvarjalnica.blogspot.com

Nagradna uganka Gotovo poznaš veliko vrst živali, ki živijo okrog nas. V članku na strani 16 pa smo ti predstavili živali, ki živijo na Arktiki. Ali si ga pozorno prebral? Med spodnjimi živalmi poišči tisto, ki ne živi na Arktiki. Rešitev vpiši na stran 43. Med tistimi, ki boste poslali pravilne odgovore, bomo izžrebali 5 dobitnikov igrač iz trgovine Tady.

Nagradna pravljica Imaš rad pravljice? Tudi mi smo ti pripravili kratko pravljico, v katero pa se je vmešal tiskarski škrat in jo premetal. Tvoja naloga je, da poiščeš pravo zaporedje stavkov in sestaviš smiselno pravljico. Zaporedje črk vpiši med rešitve na strani 43. Med vsemi, ki boste pravilno odgovorili, bomo izžrebali dva srečneža, ki bosta prejela brezplačno vstopnico za ogled predstave v Lutkovnem gledališču Maribor.

Princ je pogumno splezal čez visoke zidove in princeso rešil.

Zlobna princesina mačeha je poroki nasprotovala in je princeso zaprla v visok stolp.

Zaljubljen je bil v princeso iz sosednjega gradu.

Poročila sta se in živela srečno do konca svojih dni.

Pred davnimi časi je živel mlad kralj.

Nagradni labirint Čisto pravih gusarjev, ki so se z ladjami podali na iskanje skritega zaklada, danes ni več med nami. Lahko pa si za trenutek predstavljaš, kako bi bilo iskati izgubljen zaklad. Na zemljevidu poišči pot, ki bo gusarja pripeljala do dragocenosti na drugi strani. Rešitev vpiši na stran 43. Med vsemi, ki boste poslali pravilne odgovore, se boste štirje izžrebanci razveselili brezplačnega vstopa v Bumbar park v Mariboru ali Novem mestu.

A B C D

Modri kviz Ali si dobro prebral mojo revijo? Potem zagotovo znaš pravilno odgovoriti na vsa vprašanja kviza. Črke pri pravilnih odgovorih vpiši v krogce na strani 43. Izžrebali bomo pet nagrajencev, ki bodo prejeli paket presenečenja Modri Jan.

1. Ledenik je … • Ledena „gmota“ Z • Kepa snega za obmetavanje prijateljev • Klobuk za na glavo B 2. Triglavski ledenik je … • Najmanjši ledenik pri nas C • Drugi največji ledenik pri nas I • Največji ledenik pri nas D

3. Severni medved ima … • Zeleni smrček G • Rdeči smrček F • Črni smrček M 4. 20 december je … • Svetovni dan učiteljev L • Mednarodni dan solidarnosti A • Evropski dan nagajivih otrok

Rešitve revije Modri Jan, številka 18 Nagradni labirint; stran 40 (Trgovina Tady): Do igrač vodi pot C. Nagradni sudoku; stran 41 (Pikapolonica otroški svet): 1D, 2A, 3D, 4B in 4D. Nagradna igra; stran 42 (Kakadu.si, trgovina z otroško opremo): A4, B2, C3, D1, E3. Nagradna premetanka; stran 43 (Glasbena dežela): Bodi moder, recikliraj! Modri kviz; stran 44: JESEN. 42

Rešitve nagradnih iger Vpiši rešitve nagradnih iger in Modrega kviza. Starše prosi, da ti izpolnijo še spodnjo izjavo, ti pomagajo celoten list poskenirati in poslati na elektronski naslov modri-jan@hse.si ali pa izrezati in poslati na naslov HSE d. o. o., Koprska ulica 92, 1000 Ljubljana, s pripisom Modri Jan. Veliko sreče pri žrebu ti želim. Prispela pisma bom žrebal 15. januarja 2015. STRAN 38: Nagradna uganka

STRAN 41: Nagradni labirint

Na Artkiki ne živi žival pod črko

Gusarja do zaklada vodi

STRAN 39: Nagradna igra Pingo Pingo si bo privoščil sok

pot pod črko STRAN 42: Rešitev Modrega kviza

z okusom . STRAN 40: Nagradna pravljica Pravilno zaporedje pravljice nam sestavi besedo:

Dovoljenje staršev ali skrbnikov otrok, ki sodelujejo v nagradnih igrah v reviji in na spletni strani Modri Jan Podpisani (ime in priimek starša ali skrbnika) (točen naslov) se strinjam, da moj otrok (ime in priimek in starost otroka) sodeluje v nagradnih igrah, razpisanih v tej reviji, ter da se v reviji Modri Jan in na spletni strani www.modri-jan.si objavijo otrokov izdelek ter ime in starost otroka. V primeru, da Datum: bo otrok izžreban, bosta na spletni strani objavljena tudi njegov priimek in kraj bivanja. Podpis: S podpisom dovolilte, da HSE d. o. o. z namenom izvedbe nagradne igre in objave podatkov o nagrajencih vzpostavi, vodi, vzdržuje in upravlja evidenco z vašimi osebnimi podatki in podatki vašega otroka ali varovanca v obdobju 5 let. Sodelujočim v nagradnih igrah zagotavljamo varstvo osebnih podatkov po Zakonu o varstvu osebnih podatkov. (Prosimo, da izjavo izrežete ali fotokopirate in pošljete na naslov HSE d. o. o., Koprska ulica 92, 1000 Ljubljana, s pripisom Modri Jan.)

Pisma za Modrega Jana Jesen je mimo in že so pred nami veseli december, sneg, prazniki in obdarovanja. Hvala vsem, ki ste mi poslali risbice svojih šolskih dni. Tudi zdaj te vabim, da se prepustiš domišljiji in mi narišeš ali napišeš svojo najljubšo zimsko dogodivščino. Pošlji mi svojo risbico na naslov HSE d.o.o, Revija Modri Jan, Koprska ulica 92, 1000 Ljubljana. Komaj čakam. :)

Ana S., 7 let

Žiga Lovšin, 6 let

Veronika Vehovar, 7 let

Mia Starič, 9 let

Vabim te, da mi tokrat narišeš svojo najljubšo zimsko dogodivščino. Lahko tudi napišeš krajšo zgodbo o tem, kako preživljaš zimo. Janja Dolenc, 6 let

Živa Brumen, 10 let

Daša Brumen, 10 let

Lina Kovšca, 10 let

Tilen Kovač, 9 let 45

Nika Zatler, 8 let

Žiga Lovšin, 6 let

Lucija, 6 let

Matej Miklavčič, 7 let

Aurora Ambrož, 7 let

Jaka Logar, 6 let

NOVO!!!

OGLAŠEVANJE V REVIJI MODRI JAN Prva številka brezplačne okoljevarstvene revije Modri Jan je izšla 5. junija 2010 na Svetovni dan okolja in je v dobrih štirih letih postala koristno gradivo za vzgojitelje in učitelje, ob tem je potrojila naklado in število naročnikov. Revijo izdaja družba Holding Slovenske elektrarne v okviru širšega projekta, namenjenega otrokom starim od štiri do dvanajst let – MODRI JAN. Modri Jan s prijatelji neprestano pripravlja različne okoljevarstvene projekte za otroke v vrtcih in osnovnih šolah, nadgrajuje spletno stran www.modri-jan.si in pripravlja revijo.

14.000 8.500

Zakaj oglaševati v reviji Modri Jan? • • •

Ker komunicirate z otroki (starimi od 4 do 12 let) in njihovimi starši, vzgojitelji in učitelji. Ker revijo kot poučno gradivo vzgojitelji in učitelji pogosto uporabljajo pri pedagoškem delu. Ker oglasi ne presegajo 10 odstotkov vsebine in je zato vaš oglas bolj opazen.

Kontakt: modri-jan@hse.si ali 01 47 04 187

www.modri-jan.si

Zanimivo

Polarni dan in polarna noč Polarni dan in polarna noč sta naravna pojava, ki nastopita vsake pol leta na Zemljinih polih oziroma na območju severno od severnega tečajnika in južno od južnega tečajnika. Zemljina vrtilna os, to je navidezna črta, okoli katere se Zemlja vrti, je nagnjena, zato so na Zemlji letni časi, različna pa je tudi dolžina dneva in noči. V 24 urah naredi Sonce navidezni krog okoli Zemlje, v tem času vzhaja in zahaja. 21. marca in 23. septembra sta dan in noč enako dolga. Po 21. marcu se

Sonce začne navidezno premikati proti severu do 21. junija, ko je navpično nad severnim povratnikom. Tej točki pravimo poletni solsticij ali poletni sončev obrat. Na severni poluti se začne poletje. Sonce ponovno navidezno potuje proti ekvatorju, ki ga doseže 23. septembra, takrat je ponovno v zenitu

Zanimivo

Ekliptična ravnina pomladno* enakonočje (21. marec)

AD POML

EK VIN OKCIJ ČRTA SK A

poletni* solsticij (21. junij)

SO L S T S

ICIJSK A

ZI M A

ČRTA

perihelij afelij

APSIDNICA

LE TJ E

zimski* solsticij (21. december)

E JES

jesensko* enakonočje (23. september)

nad ekvatorjem, dan in noč sta ponovno povsod enako dolga. Po 23. septembru navidezno potuje proti južnemu povratniku, ki ga doseže 21. decembra. Na ta dan je Sonce v točki zimskega sončevega obrata ali zimskega solsticija. Na severni poluti se začne zima. Severni in južni tečajnik sta vzporednika, kjer Sonce ob bolj oddaljenem solsticiju ne posije več in je noč dolga 24 ur. Obratno velja za bližnji solsticij, tam Sonce ne zaide, temveč se le „dotakne“ obzorja. Od tečajnika

proti polu se število dni s stalnim soncem (poleti) ali stalno nočjo (pozimi) povečuje. Dan je vse leto enako dolg le na ekvatorju. Če se premikamo proti polu, se dolžina dneva in noči spreminja. Na ekvatorju je dan dolg 12 ur, dolžina dneva je vse leto enaka. Na polu je dan dolg 24 ur in traja šest mesecev, od enega enakonočja do drugega, nato nastopi enako dolga noč. Dan in noč se tako menjavata le do tečajnikov. 49

Poučno

20. december – Mednarodni dan solidarnosti Organizacija združenih narodov je 20. december razglasila za Mednarodni dan solidarnosti. Ta dan mednarodno skupnost opominja na dejstvo, da je svet ranljiv, da v njem ogromno ljudi tako v deželah v razvoju kot tudi v razvitem svetu živi v stiski – bodisi zaradi naravnih nesreč ali zaradi nesreč, ki jih je povzročil človek. Izražanje solidarnosti ni pomembno samo zaradi blaženja posledic teh stisk, temveč tudi zaradi preprečevanja ravnanj, ki do takšnih stisk privedejo.

Ob hitrem večanju svetovnega prebivalstva in vse večjim razlikam ter neenakomerni porazdelitvi bogastva človeška solidarnost zahteva veliko spremembo svetovnega reda in odnose med narodi v smeri delitve virov in skrbi za vse. Poglavitni cilj človeštva mora biti v prvi vrsti zagotavljanje osnovne človekove pravice do dostojnega življenja. To pomeni bolj pravično porazdelitev sredstev, kot so zemljišča, materialni viri, kapital, spretnosti, znanja in tehnologije.

Cilj Mednarodnega dneva solidarnosti je med drugim tudi opomniti vsakega posameznika na pomen solidarnosti v prizadevanjih za izkoreninjenje revščine. Spremembe se začnejo že z majhnimi dejanji na lokalni in regionalni ravni. Nahajamo se v svetu številnih izzivov, ki se ne ozirajo na meje, zato se nobena država, noben narod ne more samostojno soočati z vsemi težavami sodobnega sveta. Sodelovanje in medsebojna solidarnost sta glavna mehanizma za zagotavljanje svetle prihodnosti človeštva. Vsaj na ta dan, še bolje pa vse leto, se, če le imamo možnost, potrudimo biti solidarni!

#TEAMRAVNJAK

Poučno