Še nekaj dni … In začne se poletje! Moj najlepši letni čas. Tudi tvoj? S prijatelji se brezskrbno igramo in kopamo, ob tem pa vsak dan pojemo še goro sladoleda. Da pa bo tudi poletje nekoliko poučno, sem pripravil novo številko revije, s katero boš spoznal planinske in nižje ležeče pašnike. Predstavil ti bom pasje iztrebke kot dodatni vir energije, govorila bova o rastlinah in živalih, pa o pomenu mleka in mlečnih izdelkov ter o številnih drugih zanimivih temah. Želim ti sončne in srečne poletne dni ter se veselim 8. septembra, ko bo izšla naslednja revija.
Revija Modri Jan Brezplačna revija Letnik 5, Številka 2 Na leto izidejo 4 številke Izdajatelj: Holding Slovenske elektrarne d. o. o., Koprska ulica 92, 1000 Ljubljana Uredništvo: Petja Rijavec, Majna Šilih Strokovno svetovanje: Tadeja Sitar Besedila: Majna Šilih, Anita Žvikart Oblikovanje in likovnotehnično urejanje: Dejan Šmid, Jernej Žumer Oblikovanje naslovnice: Dejan Šmid Jezikovni pregled: Sinja Leskovec Naslov uredništva: Revija Modri Jan, Holding Slovenske elektrarne d. o. o., Koprska ulica 92, 1000 Ljubljana Produkcija: ZADRGA d. o. o Tiskana naklada: 13.500 izvodov Tisk: ZADRGA d. o. o. Spletna stran: www.modri-jan.si Na revijo se lahko naročite prek spletnega obrazca na spletni strani www.modri-jan.si Rokopisov, risb, fotografij in podobnega ne vračamo avtorjem. Uredništvo lahko prejeta dela objavi v reviji Modri Jan, na spletni strani www.modri-jan.si, www.modra-generacija.si, www.modra-energija.si in vseh drugih gradivih, ki jih pripravlja Holding Slovenske elektrarne d. o. o. Prispevkov, objavljenih v reviji Modri Jan, ni dovoljeno kakor koli ponatisniti brez predhodnega dovoljenja uredništva. Revija je natisnjena na papirju, ki je PEFC certificiran.* * PEFC - Programme for the Endorsement of Forest Certification Schemes (program za potrjevanje shem za certifikacijo gozdov).
Kazalo Predstavljamo Planina Pašnik Pasji iztrebki kot nov alternativni vir energije Mala hidroelektrarna Log
Bralni kotiček 4 6 8 10
V Sloveniji in po svetu Velika planina Kraški pašniki Avstrija
12 14 16
Spoznaj naravo Žafran Krava
18 20
Spoznaj poklic Kontrolor mleka
22
K ajakaš na divjih vodah Alya
30 32
Razmišljaj in ustvarjaj Izdelaj klobuček iz papirja Izdelaj letečega zmaja Poletne mladinske olimpijske igre Na sprehod z Julijo po Emoni Nagradna križanka OKS Nagradna igra MGML Rešitve nagradnih iger Modri kviz Pisma za Modrega Jana
Kosmatinci ob naših vodah
24
26 27 28
Na obisku
Poučno
Bodi moder Mleko in mlečni izdelki - uravnotežena prehrana
Strip Pastirska Pozor, gorska roža!
34 36 38 40 42 43 44 45 46
50
Predstavljamo
Planina Planine imenujemo visoke skalnate gore. Midva pa bova govorila o planini, ki je travnati pašnik v visokogorju, na katerem v časovno omejeni pašni dobi pasejo govedo, konje ali ovce in kjer so navadno poslopja za živino in pastirje, pogosto pa tudi stavbe za predelavo mleka. Planinske pašnike, z izjemo tistih nad gozdno mejo, je ustvaril človek z izsekavanjem gozda in jih ob skrbni rabi, paši, ohranil do danes. Gre za obliko gospodarjenja, ki se začne vsako leto s premikom živine iz doline na planinske pašnike in jeseni nazaj v dolinske hleve.
Ali veš? Planšarstvo pomeni pašo in oskrbovanje živine, predvsem goveda, v planinah ter ukvarjanje s pridelavo mleka.
4
Predstavljamo
Na planinah je v preteklosti vladal tako imenovani pašni red. Eno pašno planino je navadno uporabljala le ena vas, včasih pa tudi več. Nesporazumi glede skupne rabe zemlje so se začeli pojavljati od 16. stoletja naprej z naraščanjem njenega gospodarskega pomena. Zemljiška gospoda je začela opredeljevati pravice, ki so med drugim določale, kje in kdaj se lahko pase ter vrsto in število živine. Ljudje pa so tudi sami urejali pravice do zemlje s tako imenovanimi planinskimi redi.
V letih od 1908 do 1909 so bili izdani deželni planinski zakoni, zaščita planin in pospeševanje planšarstva pa je bilo zaupano Komisiji za agrarne operacije. Pašni redi so se ponekod ohranili vse do danes. Pašne planine so bile po slovenskem gorskem svetu precej običajen pojav, ki pa v zadnjih nekaj desetletjih izumira, saj se planine zaraščajo. V Sloveniji je bilo v letu 2012 registriranih 200 planinskih pašnikov, skupna površina je znašala dobrih 7.600 hektarjev.
Ali veš? Več naselij v Sloveniji se imenuje Planina, in sicer: • Planina, naselje v občini Ajdovščina. • Planina, naselje v občini Ivančna Gorica. • Planina, naselje v občini Kostel. • Planina, naselje v občini Ljubno. • Planina, naselje v občini Postojna. • Planina, predel Kranja. • Planina, v občini Šentjur pri Celju. 5
Predstavljamo
Pašnik Pašnik je s travo porasel svet, namenjen za pašo. Uredimo ga lahko na skoraj vsakem zemljišču. Lahko je zelenica pred hišo za pašo kokoši, kmečki sadovnjak za pašo ovc, njiva za hlevom za pašo prašičev, velik travnik na koncu vasi za pašo bikov ali laz v hribu za pašo telic. Širjenje nezaželenih rastlin na vseh pašnih zemljiščih pa se prepreči s pašo koz.
Kaj vse je paša? • Najcenejši način žetve vrhnje plasti zemlje z rastlinjem, zlasti travo - paša ima navadno prednost pred košnjo in pokosili naj bi samo tisto, česar s pašo ne moremo izkoristiti. • Gnojenje zemljišča - to delo, ki ga opravijo živali na pašniku, je še bolj pomembno od same žetve; samo ob izdatnem gnojenju bo tudi žetev obilna. • Prireja mesa, ki nam pomaga do boljšega zdravja - meso domačih živali, ki se pasejo, je po kakovosti podobno mesu divjačine; vsebuje pol manj maščob in ima znatno manj kalorij kot meso živali, ki jih krmijo s krmili. • Prijaznejši videz dežele - valovita pokrajina, obljudena s pašnimi živalmi, je vedno privlačna za mimoidoče in turiste. • Več pogovarjanja v krogu družine, saj je manj ropotanja strojev okrog kmetije. 6
Predstavljamo
Pozor! Ko boš naslednjič na izletu v naravi, se le ozri naokrog in poglej, ali vidiš kakšne živali, ki se pasejo. Lahko jih tudi fotografiraš in mi pošlješ fotografijo.
7
Predstavljamo
Pasji iztrebki kot nov alternativni vir energije Vsakodnevno se srečujemo s problematiko pobiranja pasjih iztrebkov in z osveščanjem lastnikov, zakaj je pobiranje iztrebkov pomembno. Ne gre le za to, da so iztrebki moteči za prebivalce urbanih naselij in, milo rečeno, prava nadloga, če stopimo nanje, temveč so lahko tudi prenašalci in povzročitelji bolezni. Iztrebke je treba pobirati tudi na podeželju, saj tudi tam obstaja povsem enaka nevarnost, le da se lahko tam s krmo okuži predvsem živina. Če imaš tudi sam psička, na sprehodu vedno poskrbi, da počistiš za njim. Iztrebke odloži v za to namenjen zabojnik.
8
Predstavljamo
Reševanja težav s pasjimi iztrebki se je pred leti zavedel tudi Američan Matthew Mazzotta ter razvil sistem pobiranja in odlaganja pasjih iztrebkov, s pomočjo katerega se proizvaja energija, s katero se napaja javna razsvetljava. Kako to deluje? V Ameriki so v pasjem parku, torej parku, kjer lastniki sprehajajo svoje kužke, v bližino javnih svetilk namestili posebne posode, kamor lastniki odvržejo iztrebke svojih psov in v katerih se metan plin, ki se sprošča pri razgradnji organskih snovi - pretvarja v energijo, s pomočjo katere se ponoči napaja javna razsvetljava parka.
Ali ni zanimivo, da lahko človekov najboljši prijatelj s svojim naravnim procesom človeku omogoči proizvodnjo energije, s katero lahko deluje javna razsvetljava? Zdaj se bom pa tudi jaz potrudila, pobrala kakce svojega kužka in jih odvrgla v smetnjak … Morda pa bomo tudi v Sloveniji začeli proizvajati energijo iz pasjih iztrebkov.
9
Predstavljamo
Mala hidroelektrarna Log Na Mangartskem potoku stoji mala hidroelektrarna Log, ki je derivacijska elektrarna s planinskim zajetjem in usedalnikom, dovodnim kanalom ter manjšim akumulacijskim bazenom. Graditi so jo začeli leta 1927, končali pa štiri leta pozneje, tako je začela obratovati leta 1931. Skupaj z malo hidroelektrarno Plužna sta bili zgrajeni za oskrbovanje gradbišča predvidene železnice po Soški dolini do Trbiža, ko pa je bila ideja o gradnji železnice opuščena, so jo uporabili za elektrifikacijo gornjega Posočja. Novembra 2000 je območje hudo poškodoval plaz Stože, ki je povzročil eno izmed največjih
naravnih katastrof v zadnjih nekaj sto letih v Sloveniji. Terjal je sedem človeških življenj in povzročil ogromno materialno škodo. Med drugim je zasul hidroelektrarno Možnica in porušil celotno vodno zajetje za hidroelektrarno Log in del dovodnega kanala. Septembra 2001 je bilo zgrajeno novo zajetje in prenovljen dovodni kanal, tako da je elektrarna ponovno začela obratovati.
foto: Arhiv SENG
Namig za izlet: Mangart Dostop na vrh Mangarta skrajša gorska cesta, ki je speljana na več kot 2.000 metrih nadmorske višine.
10
foto: Valter Erzetič
Predstavljamo
Gorvodno zajetje je planinskega tipa s prelivnim poljem in peskovodom. Po katastrofalnem plazu je bilo leta 2001 popolnoma prenovljeno. Zajetje je lepo vidno s ceste na Mangartsko sedlo. foto: Arhiv SENG
Strojnična zgradba je tudi po prenovi ohranila prvotno arhitekturo.
foto: Arhiv SENG
Ali veš? Na reki Soči in njenih pritokih proizvaja električno energijo 21 malih hidroelektrarn, ki jih upravlja družba Soške elektrarne Nova Gorica. Mala hidroelektrarna Log je najvišje ležeča HE Soških elektrarn, zajetje je na nadmorski višini 1.120 metrov. Več informacij najdeš na www.seng.si. 11
V Sloveniji
Velika planina Velika planina je ime visokogorske planote v Kamniško-Savinjskih Alpah, severno od Kamnika, ki se razprostira na površini skoraj šest km2 in na povprečni nadmorski višini 1.500 metrov z najvišjim vrhom Gradišče, ki dosega višino 1.666 metrov.
Velika planina, ki obsega Veliko, Malo in Gojško planino ter Dovjo in Veliko gričo, je največja visokogorska pašna planina na Slovenskem. Na njej so pastirji zgradili več pastirskih naselij s čez sto pastirskimi kočami oziroma bajtami, ki so zaščitni znak planote.
„Preskarjevi bajti“, ki stoji na robu planšarskega naselja na Veliki planini in se s svojo značilno ovalno streho, do tal pokrito z lesenimi deskami, že od zunaj razlikuje od sosednjih sodobnejših koč.
Danes je Velika planina predvsem letno in zimsko športno središče Pastirji so Planino naselili v sred- z gondolsko žičnico, dvosedežnico, vlečnicami, gostišči in planinnjem veku, kar kaže najdeni in raziskani tloris do zdaj najstarejše skimi domovi ter zasebnimi tupastirske koče iz 16. stoletja, ki je rističnimi kočami, zgrajenimi po vzoru pastirskih stanov. po merah in obliki enak sedanji
Namig za izlet: Velika Planina Na Veliko Planino se lahko odpravite peš ali z nihalko. Odlična ideja za nedeljski izlet.
12
V Sloveniji
Dostopi na Veliko planino: • Z nihalko iz doline Kamniške Bistrice. • S prelaza Volovjek med dolinama Črne in Lučnice. • Po planinski poti iz Stahovice mimo sv. Primoža. • Od doma v Kamniški Bistrici in Kopišč čez Dol. • Od Kocbekovega doma na Korošici. • Iz Luč prek prelaza Volovjek.
Zanimivo! Velika planina je eno izmed naselij v občini Kamnik, po podatkih Statističnega urada so na Planini leta 2013 stalno prebivali trije prebivalci.
13
V Sloveniji
Kraški pašniki Kraški pašniki so bolj ali manj skalnati pašniki na vodoprepustnih kamninah. Ponašajo se z raznolikim rastlinstvom in živalstvom, med katerimi so tudi številne redke in ogrožene vrste. Kraške pašnike delimo na tiste, ki se pojavljajo na suhih prisojnih legah in imajo izjemno plitva tla, in tiste, kjer so tla bolj globoka in sveža. Kraški pašniki zadnja desetletja hitro izginjajo, zato so vključeni v omrežje Natura 2000. Ogrožajo jih hitro in nenadzorovano zaraščanje, neustrezen način in čas čiščenja že zaraščenih površin ter neustrezno vodena paša. Glede na ogroženost kraških pašnikov je pred leti nastal slovensko-hrvaški projekt, ki obuja rejo avtohtonih domačih živali na
kraških pašnikih na južnem Primorskem in v Istri. Tako so se na pašnike zraven ovac vrnili istrsko govedo in koze ter osli. Za večino rejcev oslov je reja teh živali, zaenkrat, bolj prostočasna dejavnost. Toda tisti, ki imajo na svojih kmetijah tudi osle, opozarjajo na številne koristi. Osli so prehransko skromni, so pomočniki pri čiščenju trnatih rastlin s pašnikov, uporabljajo pa jih tudi kot varuhe čred pred zvermi.
Biti trmast kot osel pomeni biti svojeglav, ne meniti se za mnenje drugih in nasprotovati drugim, čeprav imajo prav.
14
V Sloveniji „Kras” Kras je okoli 500 km2 veliko območje v jugozahodni Sloveniji. Najdemo ga tudi drugje po svetu, največ v Avstraliji in na Kitajskem.
Ali veš? V preteklosti so se kraški pašniki imenovali kraška gmajna. 15
Po svetu
CZ D
SK Dunaj
Avstrija
CH I
H SLO
Avstrija je bila pred I. svetovno vojno središče Habsburške monarhije, ki je dolga stoletja obsegala večino Srednje Evrope. Danes je Avstrija zvezna republika devetih dežel (Dunaj, Gradiščanska, Koroška, Salzburg, Spodnja Avstrija, Štajerska, Tirolska, Predarlska, Zgornja Avstrija). Avstrija meji na Lihtenštajn in Švico na zahodu, Nemčijo in Češko na severu, Madžarsko in Slovaško na vzhodu ter Italijo in Slovenijo na jugu. Ima približno 8,5 milijona prebivalcev, ki govorijo bavarsko narečje nemščine, standardna nemščina je tudi uradni jezik. Drugi regionalni uradni jeziki so še gradiščanščina, madžarščina in slovenščina na območjih, kjer živijo manjšine.
Je izrazito alpska država (Alpe se raztezajo na zahodnem in južnem delu države), manj kot tretjina površja ima nadmorsko višino pod 500 metri, najvišji vrh je Veliki Klek s 3.798 metri nadmorske višine. Glavno mesto je Dunaj, ki leži na vzhodu države, na območju, ki se mu reče Podonavje. Podnebje države je celinsko in gorsko.
Avstrija se ponaša z bogato kulturno dediščino. Ali poznaš znamenitega skladatelja Wolfganga Amadeusa Mozarta? Če igraš kakšen inštrument, verjetno igraš tudi dela Haydna in Schuberta. 16
Po svetu Zanimiva dejstva o Avstriji: • Krimmlski slapovi s skupno višino 380 metrov sodijo med največje slapove v Evropi. • Večino avstrijske elektrike proizvedejo hidroelektrarne v Alpah. • Eden najbolj priljubljenih plesov v Avstriji je valček.
Na Dunaju najdeš: • Palačo Schönbrunn s čudovitimi vrtovi. • Zabaviščni park Prater z vrtiljaki. • Hišo Hundertwasser s pisano fasado.
Ali veš? Avstrijski kuhinji sta mednarodni sloves prinesla, tudi pri nas zelo poznana, dunajski zrezek in jabolčni zavitek.
17
Spoznaj naravo
Žafran Pomladanski žafran spada med prve znanilce pomladi, zacveti, takoj ko skopni sneg. Vsakdo ga pozna, cveti na travnikih in pašnikih, od marca do maja. Nima nadzemnega stebla, ima pa zvezdasti cvet z dolgo cvetno cevjo, z vijoličastim cvetnim odevalom. Razen te vrste v Sloveniji uspeva še podvrsta, beli žafran, ki ima belo cvetno odevalo. Pomladnega in belega žafrana ne uporabljamo v zdravilstvu.
Povsem druga zgodba pa je navadni žafran, ki je že stoletja cenjena začimbna in zdravilna rastlina. Za razliko od pomladnega žafrana cveti jeseni.
Ali veš? Od kod izvira rek „drag kot žafran”? Nekoč se je nekdo potrudil prešteti žafranove nitke. V 30 gramih žafrana je odkril kar 5.200 nitk. Nič čudnega, da je tako drag! 18
Spoznaj naravo
Žafran izvira iz Bližnjega vzhoda. Nekoč so ga imenovali krokus. V vsej zgodovini je bil zelo cenjena dišavnica. Predvsem veliko so ga uporabljali v srednjeveški Evropi, ko so z njim začinjali tako rekoč vse jedi. Začimba žafran so posušene cvetne brazde gojenega žafrana, ki so videti kot zmečkane rdečerjave niti. Iz 8.000 brazd dobimo samo en kilogram žafrana, zato je temu primerno drag in od tod tudi izvira rek „drag kot žafran“.
N_____A
Najboljše žafrane pridelujejo v Italiji, Franciji, Španiji in Iranu. V sodobni kulinariki se žafran dodaja mesnim juham, ribjim in riževim jedem ter pecivu. Tipični žafranovi jedi sta znameniti indijski pilau in francoska ribja juha bouillabaisse.
E_____N
P_____A
19
Spoznaj naravo
Krava Krava je udomačeno govedo. Vzgajamo jih kot živino za meso (imenovano govedina in teletina), mleko in mlečne izdelke, usnje in kot vprežne živali, ki so, predvsem v preteklosti, danes manj, vlekle vozove, pluge in podobno ter s tem olajšale delo kmetom.
Ali veš? V nekaterih državah, npr. v Indiji, so krave svete in čaščene živali. 20
Spoznaj naravo
V slovenskih gorah in sosednjih Alpah krave opazimo na planinah v poletni sezoni, ko jih pastirji priženejo na planino. Jeseni, ko postane hladno, pastirji svoje krave pripeljejo v dolino, kjer se pasejo preostali del leta. V zimskem času pa so v zaprtih oziroma pokritih prostorih, hlevih. Prehranjujejo se s travo, z ovsom, deteljo, s senom itd. Z jezikom ovijejo šop trave in ga izpulijo. Umivajo se tako, da se ližejo z jezikom. Samec krave je bik, ki lahko podivja in postane nevaren. Tudi krava je lahko nevarna, vendar redkeje. Njunemu mladičku rečemo teliček. Besedo krava uporabljano tudi v naslednjih oblikah: • Če nisi za šolo, pa pojdi krave past. Pomeni: Loti se drugega, umsko nezahtevnega dela. • Temu bi se še krave smejale. Pomeni: Je zelo neumno, smešno, nemogoče. • Saj nisva skupaj krav pasla. Pomeni: Nisva enaka, iste starosti, izobrazbe. • Ponoči je vsaka krava črna. Pomeni: V določenih okoliščinah se človek zadovolji tudi z manj kakovostnim.
Ali veš? Nekatere krave so tudi slavne … Na primer vijolična krava Milka. Ali imaš rad čokolado? Jaz jo obožujem!
21
Spoznaj poklic
Kontrolor mleka Kontrolor mleka spremlja proizvodnjo in predelavo mleka ter mlečnih izdelkov, kot so siri, jogurti, namazi in sladoledi. Pri tem nadzoruje in vodi tehnološke procese predelave mleka od prevzema živila do končnega izdelka in njegovega skladiščenja. Kontrolor opazuje stroje in preverja, kako delajo, ali jih je treba očistiti, in drugo tehnično opremo, kot so tehtnice in termometri. Hkrati skuša ugotoviti morebitne nepravilnosti, ki so se zgodile med procesom priprave izdelka. Pri tem opazuje, kaj in kako je bilo narejeno.
Zato da lahko presodi, kaj storiti, mora poznati in razumeti naravo in kemijske sestavine živila, ki ga obdeluje.
Napake in morebitne težave sporoči tehnologu. Med procesom proizvodnje se s sodelavci večkrat posvetuje o nastajajočem izdelku. Kontrolor nadzira tudi izvajanje higienskih in varČe pride do napake na izdelku ali stroju, ugotavlja, zakaj je do nostnih predpisov, saj mora biti nje prišlo. Presoditi mora, ali bo živilo za človeka neoporečno. delo kljub napaki nadaljeval, če Pri tem je vezan na zakonodajo je ta še dopustna in neškodljiva in higienski standard. za izdelek, ali pa jo bo odpravil.
V laboratoriju spremljajo temperature pri obdelavi živil, razmerja kemijskih sestavin, količino surovin v mleku in mlečnih izdelkih, zorenje izdelka, npr. sira, in predvidijo morebitne težave.
22
Spoznaj poklic
Izdelki kontrolorja mleka so higiensko neoporečni in kakovostni mlečni izdelki, kot so mleko, siri in sirni namazi, jogurti in jogurtni napitki, skuta in skutni namazi.
Kontrolor mleka ima odgovorno delo, saj lahko že manjša napaka pri delu povzroči veliko materialno škodo, slaba kakovost izdelka pa zdravstvene težave potrošnikov.
23
Bodi moder
Mleko in mlečni izdelki - uravnotežena prehrana V zadnjih letih se pojavlja vedno več vprašanj o tem, ali bi se morali mleku, jogurtu, siru in skuti v vsakodnevni prehrani izogibati ali ne. Obstajajo različne razlage, v nadaljevanju pa predstavljamo pozitivne lastnosti mleka in mlečnih izdelkov. Mleko za energijo Mleko daje organizmu pomembne hranilne snovi, kot so visoko vredne mlečne beljakovine, vitamini in minerali. Hranilne snovi v mleku nam dajejo potrebno energijo, njihovo popolno razmerje pa zagotavlja dober izkoristek hranil. Jogurt ugodno vpliva na prebavno pot Jogurt, kislo mleko in kefir spadajo med najbolj znane predstavnike fermentiranih mlečnih izdelkov. Fermentacija je postopek mlečnokislinskega vrenja, pri katerem izbrane mlečnokislinske bakterije mlečni sladkor pretvorijo v mlečno kislino. Jogurt, kislo mleko in kefir so lahko prebavljivi in pomagajo ohranjati zdravo črevesno mikrofloro.
24
Vir: www.cosmopolitan.si
Bodi moder
Za močne kosti in zobe je dober tudi sir Sir je, zraven mleka v prahu, najbolj obstojen mlečni izdelek. Bogat je z beljakovinami in kalcijem ter zato koristen pri izgradnji in vzdrževanju naših kosti in zob. Skuta je dobra izbira za tiste, ki jedo malo ali nič mesa Skuta je super živilo, saj vsebuje malo maščob in holesterola. Je sveži sir iz posnetega ali delno posnetega mleka. Bogata je s polnovrednimi beljakovinami, ki enakovredno nadomeščajo meso in jajca, zato je odlična izbira za tiste, ki jedo malo mesa ali pa sploh ne. Sirotka vsebuje dragocene mlečne beljakovine Pridobivamo jo kot stranski proizvod pri predelavi mleka v sir, največkrat pa se znajde na jedilniku pri športnikih, saj vsebuje veliko beljakovin ter skoraj nič ali malo maščob in ogljikovih hidratov. Sirotkine beljakovine vsebujejo vse življenjsko pomembne aminokisline v popolnem razmerju, zato jih prištevamo med najdragocenejše mlečne beljakovine.
Pomembno! Mlečne izdelke je priporočljivo uživati vsak dan, vendar zmerno, tako kot druga živila. Za uravnoteženo prehrano naj bi vsak dan zaužili 4 dcl mleka, jogurta ali kislega mleka ali 6 žlic skute ali 5 dag sira. 25
Napisal in narisal: Jernej Žumer
26
Napisala: Anita Žvikart
Bralni kotiček
Pastirska Sred' planin prostrane jase, kjer najslajša trava rase. Mlad pastir si pesmi poje, pasite se ovčice moje.
Dan v gorah hitro mine, že ga mahnejo s planine. Nazaj v dolino, en, dva, tri, doma večerja že diši.
Sveži zrak, zeleni gaj, za čredo to je pravi raj. Gorsko sonce toplo greje, pastirju pa se samo smeje.
Sveže mleko, žganci, sir, neskončno srečen je pastir. Jutri spet bo sonce vzšlo, v planine nazaj gremo.
27
Bralni kotiček
Pozor, gorska roža! Dnevi so postajali vse daljši, vse toplejši in pomlad se je prevešala v poletje. Puhec, Sončica, Packa Rija in Modri Jan so počasi začeli kovati načrte za počitnice. Dogovorili so se, da začetek prostih poletnih dni preživijo v planinah.
„Pojdimo vsak v svojo smer in gotovo jo bomo hitro našli,“ je predlagal Modri Jan. Puhec je pogledoval navzdol v dolino, Sončica je prečesala okoliške grmičke, Modri Jan pa jo je mahnil naprej po planinski poti.
En, dva, tri in počitnice so bile tu, z njimi pa dan, ko se je druščina prijateljev odpravila na sosednji hrib. Pot jih je vodila strmo navkreber, nato malce navzdol, naravnost in spet v hrib. Ko so takole prepešačili že pol tretjo uro, so sklenili, da je čas za malico. Nahrbtnike na tla, sendviče v roke in že so veselo planili vsak po svoji jedači. Tako zavzeto so malicali, da še opazili niso, kdaj in kam je izginila Packa Rija.
Kar nekaj časa je hodil, ko je končno pred seboj zagledal Packa Rijo. Veselo je bila sklonjena k tlom in ko je zagledala svojega prijatelja, je vzhičeno zaklicala: „Poglej, Modri Jan! Ali niso čudovite? Nabrala jih bom in nesla mami.“ Že je stegnila roke k tlom, ko jo ustavi Modri Jan. „Nikar, Packa Rija! Tole so planike, zavarovana rastlina, ki je ni dovoljeno trgati. Kdor utrga ta cvet, mora
Planika je ena najbolj znanih evropskih gorskih rož, ki raste med 1.500 in 2.400 metri nadmorske višine na skalnatih jasah in redkeje tudi na travnikih.
28
Napisala: Anita Žvikart
Bralni kotiček
plačati kazen. Pa ne le zaradi denarja, takšne rože je treba pustiti na svojem mestu zato, ker so redke in ker ne bi bilo prav, da bi zaradi človeškega pohlepa izginile iz naravnega okolja.“ Packa Riji ni bilo prav, da ji je Modri Jan prekrižal načrte o planinskem šopku. Toda kljub temu je ubogala nasvet prijatelja. Še več! Domislila sta se krasne ideje,
kako popestriti tokratne počitnice in hkrati narediti dobro delo. Na poti domov so prijatelji naredili fotografije vseh zavarovanih rastlin, ki so jih srečali ob poti. Preostanek poletja pa so Puhec, Sončica, Packa Rija in Modri Jan posvetili pripravljanju fotografske razstave najimenitnejših cvetov slovenskih planin.
29
Na obisku mladi
Kajakaš na divjih vodah Simon Brus je mlad kajakaš na divjih vodah, ki je bil leta 2010 nominiran za nagrado „Piotr Nurowski Award for the Best Young European Athlete“, kjer je bil izbran za 5. najboljšega mladega športnika v Evropi. Kdo vas je navdušil nad kajakom? Pri enajstih letih sem si zaželel ukvarjati s športom, vendar nisem vedel, s katerim. Nekega dne sem šel z očetovim prijateljem na jezero poskusit veslat in navdušilo me je. Tako sem začel. Ali imate kakšnega vzornika med slovenskimi oziroma ostalimi tekmovalci? Moj vzornik je Peter Kauzer, pri njem je namreč vse videti tako enostavno, kot da se ne bi prav nič mučil. Tudi ko ni na vodi, je dober človek. Na 1. mladinskih olimpijskih igrah v Singapurju ste osvojili zlato medaljo v kajaku na divjih vodah. Kakšen je občutek, ko igra slovenska himna v tvojo čast? Zelo dober, zlasti ko je tako daleč od doma. 30
V medijih smo prebrali, da ste imeli težave s poškodbami. Ali so zdaj te odpravljene? Leto 2012 mi ni bilo ravno naklonjeno. Najprej sem si zlomil ključnico na smučanju in nisem mogel iti na priprave v Avstralijo. Potem pa sva se sredi sezone, tik pred odhodom na svetovno prvenstvo v Ameriko, s klubskim kolegom zaletela na vodi in jaz sem dobil njegovo špico v rebra. Zdaj je vse v redu, kot da nikoli nič ni bilo. foto: OKS
Na obisku mladi foto: OKS
Kolikokrat na teden trenirate? Odvisno, kdaj in kje sem, pozimi sem naredil dva treninga na dan, ob sobotah en dolg trening, nedelje proste, torej skupaj enajst, npr. na pripravah v Al-ainu sem jih naredil 13 do 15. Pred tekmami manj, saj si je treba tudi malo odpočiti.
Veliko ste v naravi, predvsem v vodi. Kako čiste oziroma onesnažene se vam zdijo slovenske reke? Slovenske reke se mi zdijo čiste, zlasti Soča; v zgornjem toku tudi kdaj naredim kakšen požirek.
Kaj bi predlagali našim mladim Ali vam ostane kaj časa za druge bralcem glede športne dejavnosti reči in kaj še radi počnete? in glede odnosa do narave? Imam kar močen tempo, treniram Ukvarjajte se s takim športom, v in hodim na faks, kljub temu pa naj- katerem uživate. dem nekaj prostega časa. Rad sem na računalniku, pogledam kak film ali pa grem v kino s prijateljem. 31
Na obisku poznani
Alya Vedno nasmejana pevka Alya je velika ljubiteljica narave in živali. Preberi, kaj nam je o sebi še zaupala v intervjuju. Kdo vas je navdušil nad petjem in kdaj ste s petjem začeli?
Koliko nastopov imate v povprečju na leto?
Z glasbo in umetnostjo sem se pričela ukvarjati že pri petih letih, takrat sem tudi posnela svojo prvo televizijsko reklamo za celotno Jugoslavijo. Navdušenje je prišlo samo po sebi.
Težko je oceniti, jih je veliko. Moj rekord je bil letno tudi že malo čez sto. Kateri nastop je bil do zdaj za vas še posebej pomemben?
Vsak nastop je nekaj posebnega, pomembnih je bilo v teh letih ogromno. Je bil pa prvi bolj opažen leta 2004, ko sem drugič nastopila s pesmijo Fluid. Hvala, me veseli, da me tako vidite. Ener- Ta nastop je bil takrat precej drugačen, gijo črpam iz glasbe, iz okolja, vedno sem ekstravaganten. namreč obdana s pozitivnimi ljudmi. Kakšne glasbene projekte načrtujete za Opisujejo vas kot vrelec večne energije. Kje oziroma kako črpate energijo za številne nastope?
letos in v prihodnje? Trenutno smo sredi snemanja moje tretje studijske plošče, ki jo pripravljam skupaj z odličnima producentoma Žaretom Pakom in Martinom Štibernikom, novi single pa je pravkar izšel. Naslov je CAR.
foto: Tanja Zrinski
Od kod navdih za ustvarjanje lastne linije nakita?
32
Nakit obožujem od malih nog, kot deklica sem se vedno rada ličila in „afnala“, zato je pozneje tudi prišla ideja za samostojen nakit, ki je bila fenomenalna in jo bom kmalu spet ponovila.
Ste velika ljubiteljica konj. Ali sami skrbite zanje ali vam pri tem kdo pomaga in koliko jih imate? Pri starših imam dva konja Lin de Lux in Luna del Mondo, ki sta te vrste ljubljenčka, da samo še govoriti ne znata. Jezdim od malih nog, saj izhajam iz konjeniške družine. Starša sta včasih tekmovala in bila trenerja, jaz pa jaham bolj za šport in rekreativno, da dam možgančke malo na off. Ali imate še kakšne druge živali? Imam še psičko Auro, ki jo dam zaradi časovne stiske pogosto v varstvo prijateljici. Kako skrbite za okolje?
foto: Tanja Zrinski
Rada lepo skrbim za okolje, tako sem tudi vzgojena, vidim pa, da veliko mladine ne čuti tako. Prav srce se mi para, ko vidim, da se jih narava pravzaprav nič ne dotakne oziroma se jim ne zasmili in jim je to, da vržejo odpadke v naravo, popolnoma normalno. Kaj bi predlagali našim bralcem glede odnosa do narave in skrbi za okolje? Kar je zraslo v naravi, spada nazaj v naravo, kar zraste v tovarnah in podobno, pa spada v smetnjak. Povsem preprosto.
33
Razmišljaj in ustvarjaj
Izdelaj klobuček iz papirja Dragi prijatelj, počitnice so pred vrati. Začenja se prijeten poletni čas … Če pa ti bo kakšen deževen dan dolgčas, se lahko lotiš izdelave papirnatega klobučka. Navodila za izdelavo so narisana in napisana v nadaljevanju. Lahko jih izdelaš tudi več in jih podariš prijateljem.
Poišči večji pravokotni list papirja in ga prepogni po polovici.
Prepognjen list papirja obrni in zapogni zgornja robova. Pazi, da zapogneš papir na strani, kjer je prepognjen.
Spodnji ožji rob papirja zapogni navzgor, da dobiš obliko trikotnika. 34
Razmišljaj in ustvarjaj
Trikotni list papirja obrni in zapogni ožji rob še na drugi strani. Zapogni še robove, ki štrlijo ob straneh.
Klobuček je zdaj gotov in ga lahko začneš uporabljati. Pobarvaj ga v sebi najljubše barve ali nanj nariši zanimivo risbico.
Ker sem prepričan, da si izdelal zelo lep in poseben klobuček, te vabim, da mi pošlješ fotografijo svojega izdelka.
35
Razmišljaj in ustvarjaj
Izdelaj letečega ptička iz zmaja papirja Pozdravljen, prijatelj! Že nestrpno pričakuješ počitnice, ko boš brezskrbno tekal naokrog? Če ne želiš tekati sam, preberi spodnja navodila in s pomočjo odraslega izdelaj letečega zmaja, ki ga boste lahko s prijatelji spuščali v vetru. Veselo na delo! In ne pozabi: pri izdelavi naj ti pomaga odrasla oseba!
Potrebuješ: • štiri močne, • nož za rezanje • močno tanko vrvico ravne palice iz • lepilni trak ali lepilo bambusa ali lesa (dve dolžine 75 cm in • škarje dve dolžine 45 cm) • večji list tršega • barvice ali papirja flomastre • pentlje
Daljši paličici postavi v obliki črke X, krajši pa naj bosta obrnjeni vodoravno. Daljši paličici naj se sekata točno na polovici. Zveži paličici z vrvico. Vrvico učvrsti z lepilom. Z nožem naredi zarezo na vrhovih obeh palic. Zareza naj bo globoka glede na vrvico, ki jo uporabljaš za izdelavo zmaja. Odreži kos vrvice. Vrvica mora biti dovolj dolga, da zaobjame okvir zmaja. Na vrvici naredi zanko in jo pričvrsti na zgornji točki ležeče paličice. Vrvico utrdi tako, da jo nekajkrat oviješ okoli paličice in trdno zavežeš. Odstrizi odvečni del. 36
Razmišljaj in ustvarjaj Papir položi na mizo ter čez položi pripravljen okvir. Iz papirja izreži nekoliko večji pravokotnik, tako da bo segal ob vsaki strani približno 2 cm čez okvir. Robove upogni čez napeto vrvico ter pričvrsti z lepilom na papir.
Na spodnji del zmaja pritrdi 120 cm dolgo vrvico. En konec priveži na sprednji levi rob, drugega na spodnji desni rob. Naredi še zanko na novi vrvici - nekoliko nad točko, kjer se križata paličici. To bo vrvica, s katero boš spuščal zmaja.
Pri izdelavi papirnatega zmaja si lahko pomagaš s tem načrtom.
Ne pozabi: v naravo se odpravi v spremstvu odraslih! 37
Zanimivo Družba Holding Slovenske elektrarne podpira slovenske olimpijske reprezentance.
Poletne mladinske olimpijske igre V kitajskem mestu Nanjing bodo med 16. in 28. avgustom potekale druge mladinske olimpijske igre. Gre za tekmovanje po vzoru olimpijskih iger, na katerem tekmujejo športniki, stari od 14 do 18 let. Prvih mladinskih olimpijskih iger leta 2010 v Singapurju se je udeležilo 24 slovenskih mladih športnikov (11 fantov in 13 deklet), osvojili so štiri medalje: dve zlati, eno srebrno in eno bronasto. Zlati medalji sta osvojila Simon Brus (kajak-kanu slalom) ter dvojec Grega Domanjko in Jure Grace (veslanje; dvojec brez krmarja). Srebrno medaljo je osvojil Gregor Rajh (tarčno lokostrelstvo), bronasto pa Urška Potočnik (judo).
Letos bodo športniki na mladinskih olimpijskih igrah nastopali v 26 športnih panogah, za olimpijska odličja se bo potegovalo tudi okoli 40 Slovencev, točna imena bodo znana konec junija, ko se bodo končali kvalifikacijski turnirji za uvrstitev na igre. Rezultate tekmovanj lahko spremljate na Facebook strani Slovenia Olympic Team ali na spletni strani Olimpijskega komiteja Slovenije www.olympic.si.
Ali veš? Uradna maskota mladinskih olimpijskih iger je Nanjinglele, ki je svojo obliko dobil po rečnem kamnu.
38
Zanimivo
Peking
Kitajska - je država z največ prebivalci na svetu (kar 682-krat toliko kot Slovenija), - je zaslužna za več pomembnih odkritij, kot so papir, kompas, smodnik in tisk. nanjing
Uspehi naših reprezentantov
Simon Brus kajak-kanu slalom
Grega Domanjko Jure Grace dvojec brez krmarja
Gregor Rajh
Urška Potočnik
tarčno lokostrelstvo
judo
39
Zanimivo
Na sprehod z Julijo po Emoni Avete, punce in fantje! Moje ime je Julija in sem hčerka rimskega državljana Klavdija Julija Sekunda in mame Tercije. Bivamo na novo osvojenem območju velikega rimskega cesarstva, v koloniji Juliji Emoni, no, danes ji rečete Ljubljana.
Ilustracija: Emonska vrata, Alenka Kramer / MGML
Moj oče, upokojeni rimski legionar, si je našo hišo in zemljo prislužil, ko je opravljal službo vojaka. Šele lani, leta 13, smo se preselili sem, saj so morali mesto še zgraditi. Potovali smo izredno dolgo časa s konji in vozovi po zaprašenih kamnitih cestah, da smo prišli do našega novega doma. Dobili smo veliko hišo na vogalu mesta in s sabo smo pripeljali tudi naše sužnje, da mami ni potrebno kuhati in kuriti ognja. Oče mi je povedal, da so mesto zasnovali v skladu z rimskimi načeli in geometrično strukturo.
Njegova izgradnja se je pričela tako, da so s plugom zorali brazdo, ki je začrtala mejo mesta. Izredno natančni zemljemeri so premerili območje, označili meje, sužnji pa so mesto zgradili. V mestu nas je veliko, okrog 3000 naj bi nas že bilo in še prihajajo. Mesto obdaja in varuje tako visoko, pravokotno obzidje, da njegov vrh vidim le, če dvignem glavo izredno visoko. Na vsaki stranici obzidja so po ena lesena vrata, skozi katera se vstopa v mesto in iz njega izstopa. Vrata so tako velika, da jih mora poriniti kar nekaj legionarjev, da se odprejo. Mesto ima toliko križajočih se ulic, da se v njem velikokrat izgubim. Ampak to ni problem, saj moram le poiskati središče mesta, kjer je postavljen glavni trg, forum, in se zbira veliko ljudi. Mama s sužnjo tam kupuje hrano, oče gre poslušat razglase novic in razsojanje o sporih v baziliki, nekateri v templju bogovom darujejo darove. Na forumu je tudi šola, kjer se jaz in moj bratec Klavdij učiva branja in računanja pri grškem učitelju. Če morava iti na potrebo, je v bližini javno
40
Zanimivo Slovarček
stranišče, kjer vsi sedimo eden poleg drugega in se vmes pogovarjamo. Ritke si na koncu obrišemo z gobico, morsko spužvo, in jo speremo v tekoči vodi, ki teče v kanalčku pod nogami. Tudi vi tako opravljate svojo potrebo?
Ilustracija: Rimski forum, Alenka Kramer / MGML
Colonia Iulia Emona je bila eno izmed mest Rimskega cesarstva. Zgrajena je bila pred 2.000 leti. Legionar je vojak, pripadnik rimske legije. Ta je vojsko služil 25 let, nato pa za plačilo prejel obdelovalno zemljo. Bazilika je velika zgradba, ki je služila sodnim razpravam in trgovskim poslom. Forum je trg, kjer se je odvijalo upravno, družbeno in religiozno življenje v mestu. Ave, avete je latinski pozdrav. Danes uporabljamo besedo Zdravo ali Živijo. Salve, salvete je latinski pozdrav. Danes uporabljamo besedo Adijo ali Nasvidenje. V mestu imamo še kopico zanimivih stavb. Več o mojem mestu Emona lahko izveste na razstavi v Mestnem muzeju Ljubljana. Joj, sedaj sem pa že tako lačna … Upam, da bo sužnja danes pripravila tisto slastno ribjo juho, v katero tako rada pomakam kruh! Salvete!
41
Nagradna križanka Poleti bodo na Kitajskem potekale Mladinske olimpijske igre, kjer bodo sodelovali tudi slovenski športniki. Tokrat smo ti zato pripravili križanko s športnimi disciplinami. Črke v oštevilčenih poljih prepiši na črtice in rešitev vpiši na stran 44 ter nam jo pošlji. Med vsemi, ki boste poslali pravilno rešitev, bomo izžrebali 5 prejemnikov kape s ščitnikom Olimpijske reprezentance Slovenije.
Navpično
Vodoravno 2. To športno disciplino sestavljajo tek, met, skok in hitra hoja.
1.
3. 1. 7
2.
6
T 3.
1
D
4. 5.
4
S
5
3
4. Pri tej igri upo-
rabljamo lopar in žogico s perjem.
8
2
5.
Geslo 1 2 3 4 5 6 42
7 3 6 8 4 8 6
Nagradna igra Bralcem Modrega Jana smo v sodelovanju z Mestnim muzejem Ljubljana pripravili brezplačne družinske vstopnice za ogled razstave Emona: mesto v imperiju. Prvim trem bralcem, ki bodo pravilno odgovorili na nagradno vprašanje in odgovor poslali na elektronski naslov: komunikator@mgml.si, bomo podelili družinsko vstopnico za ogled razstave. Ogled razstave bo za vas pravo doživetje, saj se boste po razstavi lahko podali s prav posebnim, navihanim in poučnim družinskim vodnikom. Čaka vas zabavna dogodivščina, polna razigranih nalog, stripov, ugank in premetank! Nagrajenci bodo vstopnice prejeli po navadni pošti.
S čim so si Rimljani brisali ritke? a) S toaletnim papirjem b) Z morskimi spužvami c) Z mahom
Ilustracija: Rimsko stranišče, Alenka Kramer / MGML
Ali te zanima, kako je nastalo mesto Emona, kdo ga je zgradil in kdo vse v njem prebival? Kakšne običaje so poznali in katere mestne posebnosti občudovali? Oglej si razstavo Emona: mesto v imperiju v Mestnem muzeju Ljubljana, Gosposka 15, Ljubljana, od torka do nedelje, med 10. in 18. uro, ob četrtkih, do 21. ure. Razstava bo na ogled do 31. maja 2015. Več o razstavi in zanimivih dogodkih si lahko prebereš na: www.mgml.si.
Splošni pogoji nagradne igre EMONA: MESTO V IMPERIJU so objavljeni na spletni strani www.modri-jan.si.
43
Rešitve nagradnih iger Vpiši rešitve nagradne križanke (stran 42) in Modrega kviza (stran 45 ). Starše prosi, da ti izpolnijo še spodnjo izjavo, ti pomagajo celoten list poskenirati in poslati na elektronski naslov modri-jan@hse.si ali pa izrezati in poslati na naslov HSE d. o. o., Koprska ulica 92, 1000 Ljubljana, s pripisom Modri Jan. Veliko sreče pri žrebu ti želim. Prispela pisma bom žrebal 20. avgusta 2014. Rešitve nagradne igre (stran 43) pošlji na e-naslov: komunikator@mgml.si. STRAN 42: Nagradna igra OKS
STRAN 45: Rešitev Modrega kviza
Dovoljenje staršev ali skrbnikov otrok, ki sodelujejo v nagradnih igrah v reviji in na spletni strani Modri Jan Podpisani (ime in priimek starša ali skrbnika) (naslov in pošta ali elektronska pošta) se strinjam, da moj otrok (ime in priimek in starost otroka) sodeluje v nagradnih igrah, razpisanih v tej reviji, ter da se v reviji Modri Jan in na spletni strani www.modri-jan.si objavijo otrokov izdelek ter ime in starost otroka. V primeru, da bo otrok izžreban, bosta na spletni strani objavljena tudi njegov priimek in kraj bivanja. Datum:
Podpis:
S podpisom dovolilte, da HSE d. o. o. z namenom izvedbe nagradne igre in objave podatkov o nagrajencih vzpostavi, vodi, vzdržuje in upravlja evidenco z vašimi osebnimi podatki in podatki vašega otroka ali varovanca v obdobju 5 let. Sodelujočim v nagradnih igrah zagotavljamo varstvo osebnih podatkov po Zakonu o varstvu osebnih podatkov. (Prosimo, da izjavo izrežete ali fotokopirate in pošljete na naslov HSE d. o. o., Koprska ulica 92, 1000 Ljubljana, s pripisom Modri Jan.)
44
Vprašalnik
Modri kviz Ali si dobro prebral mojo revijo? Potem zagotovo znaš pravilno odgovoriti na vsa vprašanja kviza. Črke pri pravilnih odgovorih vpiši v krogce na strani 44 in spoznal boš lepo cvetico. Izžrebali bomo pet nagrajencev, ki bodo prejeli paket presenečanja Modri Jan.
1. Več naselij v Sloveniji se imenuje Planina. Koliko? • 100 Š • 7 Ž • 25 Č
4. Koliko stalnih prebivalcev ima naselje Velika Planina v občini Kamnik? • 100.000 S • 1.000 P • 3 R
2. Planšarstvo pomeni: • Planinarjenje B • Pašo in oskrbovanje živine A • Nabiranje planinskega cvetja 3. Koliko malih hidroelektrarn proizvaja električno energijo na reki Soči? • 21 F • 100 G • 500 H
C
5. Eden najbolj priljubljenih plesov v Avstriji je: • Tango L • Polka M • Valček A 6. Krava je v nekaterih državah sveta in čaščena žival. V katerih? • Sloveniji P • Indiji N • Italiji R
Rešitve revije Modri Jan, številka 16 Nagradni labirint; stran 40 (Frutabela): Do Frutabele vodi pot D. Nagradna sestavljanka; stran 41 (Pravljični gozd Logarska dolina): A6, B1, C2, Č7, D8, E3, F4, G5. Modri kviz; stran 43: AMAZONKA. 45
Pisma za Modrega Jana Dnevi postajajo toplejši in počasi se v kratkih majicah že nastavljamo sončku. Hvala, da ste delili z mano svoja pomladna doživetja. Vaše risbice sem objavil na spletni strani www.modri-jan.si, nekaj pa si jih lahko ogledaš tudi na teh straneh. Tudi zdaj te vabim, da mi narišeš, kako brezskrbno uživaš v poletnih norčijah. Pošlji mi svojo risbico na naslov HSE d.o.o, Revija Modri Jan, Koprska ulica 92, 1000 Ljubljana. Se že veselim. :)
46
Cecilia Zapušek, 9 let
Sarah Pilih - Derča, Špela Šega, Zoja Selec, 6 let, Vrtec Žalec
Tara, Vrtec Mehurčki, skupina Žabice
Tatjana Lokovšek, 3. b OŠ Majde Vrhovnik
Domen Darko Kralj, 9 let
Aleksander, 5 let, Vrtec mehurÄ?ki
Hana Oblak, 10 let
Jasna Podobnik, 10 let 47
48
Eva Hudoklin, 8 let
Urška Šerbinek, 6 let, vrtec Svečina
Adna, 2. b
Mia Starič, 8 let
Kaja Kralj, 6 let
Iris Leban, 7 let
Ker imam zelo rad poletje in toplo sonce, te vabim, da mi pošlješ risbice svojih poletnih dogodivščin. Zagotovo boš užival v druženju s prijatelji. Teja Kodrič, 10 let
Žan Božnar, 5 let
Jakob, Vrtec Mehurčki, skupina Žabice
Erik Vladimir Simič, 9 let
Hana Duranovič, 10 let 49
Poučno
Kosmatinci ob naših vodah
www.aquaviva.si
Ali se spominjate povodnega moža, ki smo ga predstavili po počitnicah pred dvema letoma? Morda se boste tudi spomnili, kdo se je skrival pod plaščem povodnega moža. Vidra je bila to, vodna kuna, kraljica naših celinskih voda. Danes je ogrožena in zato strogo zavarovana po vsej Evropi, nekdaj pa so jo preganjali in lovili tako lovci kot ribiči. Vsak izgovor je bil dober, da so jo lahko pobili, največkrat so jo dolžili pretiranega plenjenja rib v ribnikih, jezerih in potokih. Seveda vidra ni pretiravala z ribolovom, toda če je ribnik prepoln krapov, ki nimajo kam pobegniti in so lahek plen, se je težko upreti skušnjavi. Kar pomislite na samopostrežno restavracijo s polnimi policami slaščic! Vidri so stregli po življenju iz povsem drugih razlogov. Njen kožuh je namreč eden najgostejših, izvrstno varuje pred mrazom, zraven tega pa se ne premoči. Zato je bil tudi izjemno cenjen - v nekaterih deželah so ga lahko nosili le plemiči in vladarji. V naših krajih so bile, zlasti v zaledju Trsta, pred stoletjem znane kučme vidrovke, izdelane iz vidrinega krzna. Ko boste pohajkovali ob vodah, bodite previdni in tihi. Tako boste videli veliko več; morda se vam nasmehne sreča in boste presenetili celo vidro. Če bo lovila ribe, se prekopicevala in se igraje spretno potapljala, skorajda ni dvoma o tem, koga imate pred seboj. Toda pozor! Kosmata glava, ki s smrčkom reže vodno gladino, ni nujno vidrina. Ob naših vodah boste kaj lahko naleteli tudi na druge kosma50
tince podobne velikosti, vendar drugega rodu. Že res, da živali z dlako uvrščamo med sesalce, toda vidra je kuna, zver, plenilec, kar izdaja tudi njeno zobovje, prirejeno za lov in trganje mesa. Vsi drugi kosmati plavalci, s katerimi bi jo lahko zamenjali, so glodavci. Pa poglejmo, kateri! Največji glodavec na naši celini je evropski bober (Castor fiber). V Sloveniji je živel še v 18. stoletju, od tedaj pa velja za izumrlo vrsto ne le pri nas, temveč tudi v marsikateri evropski državi. Zakaj, boste vprašali. Odgovor je preprost in podoben usodi marsikaterega drugega kosmatinca, od katerega si je človek obetal korist ali ga imel za škodljivca. Bobra, ki je v časih iz romana Bobri pisatelja Janeza Jalna poseljeval tudi Ljubljansko barje, ni bilo težko ujeti, saj je sorazmerno velik, na kopnem pa naglica tudi ni njegova odlika. Bobre so ljudje lovili in streljali, dokler so kje kakšnega našli. Še opazili niso, kdaj so dokončno izginili, toda bilo je ob koncu 18. stoletja. Danes je tudi bober ogrožena in zato zavarovana vrsta. Ponekod po Evropi ga uspešno naseljujejo, večino tega dela pa opravi kar sam. Po naselitvi leta 1996 v Posavini na Hrvaškem se je bober razmnožil in se po rekah počasi vrača tudi v Slovenijo. Zaznali smo ga že na Savi, Krki, Muri, Dravi, Sotli, v zad-
Poučno
njem času na Kolpi … Potuje pa tudi naprej, v Avstrijo. Če mu ne bomo postavili preveč preprek, se prav lahko zgodi, da nas bo nekoč razveselil tudi na Ljubljanskem barju. Kako pa bomo vedeli, da je staroselec že tu? Pozorno bomo pogledali drevesa ob rekah, ali niso morda veje in debla že obglodana; sledi bobrovih zob so lahko za mezinec široke! Tu in tam bomo v obrežnem blatu opazili odtise njegovih nog - zadnje so velike za človeško dlan! Če pa se bodo bobri ustalili, bomo opazili tudi bobrišče: velik kup navlečenega vejevja nedaleč od brega, pod katerim se skriva zračnik velikega brloga, glavni vhod pa je pod vodno gladino. Ob vodah lahko naletimo še na dve vrsti večjih glodavcev: pižmovko (Ondatra zibethicus) in nutrijo (Myocastor coypus). Obe sta se priselili iz Amerike v preteklem stoletju, prva iz Severne, druga precej pozneje iz Južne Amerike. Seveda čez ocean nista prišli sami. Spet je bil na delu človek z željo po dobičku. Obe vrsti pa sta doživljali podobno usodo: zaradi cenjenega krzna so ju gojili na farmah, od koder so posamezne živali pobegnile in v novem okolju preživele, se razmnožile in poselile obvodno okolje, kjer so mogle. V zadnjem času postaja nutrija vsakdanji gost. Povsem se je privadila človekove bližine, saj ji ljudje prinašajo hrano in jo opazujejo, kako s prednjimi tačkami kot z rokami drži kos kruha ali jabolko in gloda. Saj je vendar glodavec! Kar poglejte njene prednje zobe! Ob Ljubljanici takšen prizor ni nič nenavadnega. Ste jo opazovali tudi vi? Najmanjšo v tej druščini glodavcev, pižmovko, ki je bila sredi preteklega stoletja splošno razširjena po nižinskih vodotokih v Sloveniji, zdaj redkeje srečujemo. Ne vemo še, zakaj. Pa tudi nikoli ni bila zelo priljudna; človeku se je izogibala, saj so jo lovci radi lovili. Za krzno, kaj pa drugega. Kar povprašajte babico, če v kakšni omari še hrani „bizamov“ krzneni plašč.
Kdo plava v vodi?
Vidra
Bober
Nutrija
Pižmovka Res je, da sta vidra in bober naši domorodni in zavarovani vrsti sesalcev, nutrija in pižmovka pa tujerodni, ki sta se dobro vživeli v novo okolje. Toda ali sta novi vrsti glodavcev pri nas prispevek k večji biodiverziteti vodnega okolja ali le nezaželeni priseljenki, je treba dobro premisliti. Za vse te spremembe v naravi lahko na koncu vendarle obdolžimo samo - človeka. Marjana Hönigsfeld Adamič, koordinatorka projekta AQUAVIVA, LUTRA, Inštitut za ohranjanje naravne dediščine Projekt LIFE + AQUAVIVA z naslovom Živa voda - od biodiverzitete do pipe financirajo Evropska komisija, Ministrstvo za kmetijstvo in okolje ter Holding Slovenske elektrarne d.o.o. Prijavitelj projekta: LUTRA, Inštitut za ohranjanje naravne dediščine. Partnerja: Inštitut za vode RS in HOPA d.o.o.
51