Revija Modri Jan, Jezero

DECEMBER 2013

brezplacni izvod | letnik 4, številka 4

revija za spoznavanje in ohranjanje narave

15

od 4 do 12 let

Ho, ho, ho, živijo!

Prav veselo sem razpoložen, zima, sneg in praznični december imajo svoj čar. Čarobna pa so tudi jezera, ki jih bova spoznavala v tej številki revije. Kot nalašč za zimske vragolije z drsalkami, pa ribolov in veslanje v ostalih letnih časih! Na jezeru in okrog njega se potika kar nekaj zanimivih živali in rastlin, ki te bodo očarale. In še vse čarobne sposobnosti jezera! Lahko presahne, lahko napaja elektrarno, ki nam daje energijo, spreminja podobo pokrajine in zagotavlja delovna mesta.

Nič čudnega, da je okrog jezer spletenih toliko pravljic in legend.

Pridi, greva na jezero! Po jezeru bliz' Triglava …

Aha, naslednja številka revije izide 21. 3. 2014, na mednarodni dan gozdov. Do takrat pa nasmejano in radosti polno zimo!

Revija Modri Jan ○ Brezplačna revija ○ Letnik 4, Številka 4 ○ Na leto izidejo 4 številke ○ Izdajatelj: Holding Slovenske elektrarne d. o. o., Koprska ulica 92, 1000 Ljubljana ○ Uredništvo: Petja Rijavec, Majna Šilih, Minka Mehonić ○ Strokovno svetovanje: Tadeja Sitar ○ Besedila: Darja Štukelj, Minka Mehonić, Bojana Sever ○ Oblikovanje in likovnotehnično urejanje: Lea Živčič ○ Oblikovanje naslovnice: Boris Kralj ○ Lektura: Melita Silič ○ Naslov uredništva: Revija Modri Jan, Holding Slovenske elektrarne d. o. o., Koprska ulica 92, 1000 Ljubljana ○ Produkcija: AV studio d.o.o. ○ Vodja produkcije: Minka Mehonić ○ Tiskana naklada: 19.000 izvodov ○ Tisk: Ednas print d. o. o. ○ Spletna stran: www.modri-jan.si ○ Na revijo se lahko naročite prek spletnega obrazca na spletni strani www.modri-jan.si ○ Rokopisov, risb, fotografij in podobnega ne vračamo avtorjem.

Uredništvo lahko prejeta dela objavi v reviji Modri Jan, na spletni strani www.modri-jan.si, www.modra-energija.si in vseh drugih materialih, ki jih pripravlja Holding Slovenske elektrarne d. o. o. ○ Prispevkov, objavljenih v reviji Modri Jan, ni dovoljeno kakor koli ponatisniti brez predhodnega dovoljenja uredništva.

Revija je natisnjena na papirju, ki je PEFC certificiran.* *PEFC – Programme for the Endorsement of Forest Certification Schemes (program za potrjevanje shem za certifikacijo gozdov).

Kazalo Predstavljamo Jezero 4 Kako nastane jezero?

6 Jezero in človek 8 He Doblar 1 in 2 10 Jezero in letni časi 14

Bodi moder Ptice pozimi 12

Spoznaj naravo Lokvanj 16 Raca mlakarica 18

V Sloveniji in po svetu Pletnar 20 Cerkniško jezero 22 Šivanje Modrega Jana 24 Dogajalo se je 25 Kanada 26

Bralni koticek Strip 28 Pesem Vsi na led!

29 Gosje jezero 30 Modri strip 32

Na obisku Pia in Lana Omovšek 34 Darko Đurić 36

Razmišljaj in ustvarjaj Nagradna vpisovanka 38 Nagradni labirint 39 Pujski za srečo 40 Nagradna sestavljanka 42 Nagradna pobarvanka 43 Modri kviz 45 Pisma za Modrega Jana 46

Modro za starše 11. december – Svetovni dan gora 48 Dobrodelna akcija 50

Modro za učitelje Uspešno zaključen še en projekt za vrtce – Modra plaketa 51

Predstavljamo

Jezero Modri Jan: Puhec, predstavljam ti jezero – veliko kotanjo, napolnjeno z vodo. Kot vidiš, ga iz vseh strani obdaja kopno, zato mu rečemo tudi kopensko morje.

Puhec: Ha, ha, morje na kopnem! To je pa zabavno! Ali je potem tudi jezero slano?

Sončica: Po navadi je sladko, vendar obstajajo tudi izjeme, na primer slano Mrtvo morje.

Puhec: Morje?

Modri Jan: Neee, to je jezero na meji med Izraelom in Jordanijo.

Slano je še celo bolj kot morje. Desetkrat bolj!

4

Predstavljamo

Sončica: Zato je tudi gostota vode večja in na površini zadrži zelo težke predmete.

Puhec: Katero jezero pa je največje na svetu?

Sončica: Kaspijsko jezero, ki ima tudi, zanimivo, slano vodo. Leži na meji med Evropo in Azijo.

Modri Jan: Ali sta vedela, da več kot 60 odstotkov jezer na svetu leži v Kanadi?

Puhec: Ne, tega pa res nisem vedel. Poznam pa veliko jezer v Sloveniji: Blejsko, Bohinjsko, Cerkniško, Zbiljsko, Triglavska jezera …

Sončica: Bravo, Puhec! No, pa jih pojdimo raziskat!

5

Predstavljamo

Kako nastane jezero?

Glede na to, kako so nastala, delimo jezera na naravna in umetna.

Naravna jezera

Nastala so zaradi naravnih procesov, ki so preoblikovali zemeljsko površje: ugrezanje površine, ugašanje vulkanskih kraterjev, dolbenje ledenikov ter nastajanje jezov.

Umetna jezera

Ustvaril jih je človek, tako da je zajezil rečne doline.

Na ta način zbiramo vodo za namakanje in v hidroelektrarnah pridobivamo energijo.

6

Predstavljamo Delimo jih tudi glede na druge značilnosti vode: 1 Pretočna jezera imajo stalen dotok

in odtok vode na zemeljski površini.

2 Nepretočna jezera so brez dotoka in

odtoka vode (kraterska jezera).

3 Stalna jezera, kjer voda nikoli

ne presahne.

4 Periodična jezera v suhem letnem času

presahnejo, v času obilnejšega deževja

pa se napolnijo z vodo (npr. Cerkniško jezero).

5 Obdobna jezera, ki se občasno

napolnijo ob dežju (puščavska jezera).

Jezera delimo še glede na to, koliko soli vsebujejo. Poznamo: • sladkovodna, • polslana in • slana jezera.

Na sliki: Blejsko jezero in Blejski grad

7

Predstavljamo

ˇ Jezero in clovek Človek je bil z jezeri že od nekdaj tesno povezan. Bila so pomembna prometna pot in tudi vir hrane, saj je bil ribolov zelo razširjen.

Z njihovo pomočjo namakamo polja, izkoriščamo jih kot vir hidroenergije, z njimi so povezane naše športne aktivnosti, v njihovi bližini pa radi tudi počitnikujemo ali celo živimo, saj je podnebje prijetno in narava lepa. Prav narava je razlog, da so jezera priljubljena turistična točka – za obisk ali rekreacijo.

Kot pri vseh vodah tudi pri jezerskih prihaja do problema onesnaženja.

Spet sta za to kriva človek in industrija!

Onesnažujejo jih odpadne vode, umetna gnojila, čistila, škropila in toplota.

Jezera se s pomočjo vodnih živali in bakterij sama očistijo. Ker pa je nesnage vedno več, jim moramo pomagati tudi s čistilnimi napravami in bolj odgovornim ravnanjem.

8

Predstavljamo

9

Predstavljamo

Hidroelektrarna Doblar 1 in 2 Soškim elektrarnam Nova Gorica je v upravljanje zaupan eden najlepših vodnih virov pri nas – reka Soča.

10

To je tista smaragdna lepotica, ki izvira v dolini Trenti visoko v Julijskih Alpah ter slovi po zeleni barvi in izredni čistosti. Zato je še posebej pomembno, da ob pridobivanju električne energije pazimo na reko Si vedel, da je pri HE Doblar sedem in njeno okolico. kilometrov veliko akumulacijsko jezero? Tam, kjer se Soča združi s Na reki Soči obratuje pet velikih in Tolminko. Jezero zagotavlja pro21 malih hidroelektrarn. Med dru- izvodnjo obnovljive električne gim tudi HE Doblar, ki jo sestavljata energije in hkrati omogoča ribiški dve elektrarni: Doblar 1 in Doblar 2. turizem, vodne športe, kulturne in zabavne prireditve ter prijetno HE Doblar 1 je najstarejša velika osvežitev v vročih poletnih dneh. V hidroelektrarna, ki obratuje že od svojih globinah pa skriva največje in leta 1939, HE Doblar 2 pa je njena najbolj slastne soške postrvi. Njam! mlajša sestrica, ki je začela delovati leta 2002.

Vir podatkov: www.seng.si

Pregrada Podselo v neposredni bližini iztoka HE Doblar

Akumulacijsko jezero Most na Soči

Akumulirano vodo, ki poganja turbine HE Doblar 1 in 2, z veliko hvaležnostjo uporabljajo tudi kajakaši na mirnih vodah. Ti so jezero v povezavi z Blejskim in Bohinjskim poimenovali kar »raj na Zemlji«.

Iztok HE Doblar 11

Bodi moder

Ptice pozimi Številne ptice še pred zimo odletijo v tople kraje. Tiste, ki ostanejo, pa se morajo zelo potruditi, da najdejo hrano. Še posebej težko je, če so tla zamrznjena. Ali veš, kako jim lahko pomagaš?

12

Bodi moder Pticja ˇ hišica

Pijaca ˇ

Lesena ali iz umetne mase, barvita ali enobarvna – vseeno!

Pomembno je le, da je zaščitena pred dežjem, vetrom in pred radovednim sosedovim mačkom.

Vsake toliko časa krmilnico očisti, saj so iztrebki leglo bakterij.

Pozimi je vodo težko najti, saj v hudem mrazu zmrzne. Svojim pticam redno menjaj vodo. Naj bo mlačna, tako da ne bo zmrznila.

Hrana Pticam postrezi z različnim zrnjem. Najraje imajo bučna, sončnična, ječmenova in prosena semena. Razveselile se bodo tudi nesoljenih arašidov.

Potrebujejo še maščobo, zato jim daj malo masla ali lojne pogače, lahko pa tudi košček šunke in sira.

Katere ptice bodo ostale?

Vrabček, sinička, siva vrana, sraka, domači golob, kos in še kakšna druga.

Dnevnik opazovanja Opazuj, katere ptice obiskujejo tvojo krmilnico. Svoja opazovanja vsak dan zabeleži v poseben zvezek ali tabelo. No, katerih je največ? Zraven lahko nalepiš tudi fotografijo svojih novih prijateljic ptic.

Ptic nikoli ne hranite s suhim kruhom!

V njihovem želodčku se bo napel in povzročil hude prebavne motnje.

13

Predstavljamo

Jezero in letni casi ˇ Zima Vodno gladino prekrije led in zaloga kisika se zmanjša. Jezero je v stanju zimskega mirovanja. Toliko bolj živahni pa so razigrani obiskovalci, ki se z drsalkami veselo podijo po zaledeneli površini.

Pomlad Led se stali, jezero se napolni z vodo, zaloga kisika in hranilnih snovi se obnovi. Na jezero se vrnejo ptice, ribiči in jadralci pa uživajo v svojem športu.

14

Poletje Voda na površini se segreje, v globini pa je nižja. Jezero zaživi v vrvežu kopalcev in drugih ljubiteljev vodnih aktivnosti.

Jesen Voda na površini se ohlaja. Jesen odene jezero in njegovo okolico v čarobne barve. Prijetno je veslati po njegovi mirni gladini ali se sprehajati ob obrežju.

15

Spoznaj naravo

Lokvanj Značilnost in prava atrakcija jezer in ribnikov je lokvanj. Razkošen cvet na velikih zelenih listih plava na vodni gladini kot čolniček iz papirja.

16

Spoznaj naravo V resnici pa lokvanj ni tako krhek.

Ima močno koreniko, s katero se pritrdi na dno stoječe vode in še tako močan veter mu ne more do živega.

Lokvanj nudi zavetje številnim vodnim živalim – ribam, žabam, vodnim polžem in drsalcem.

V zameno pa mu one pomagajo odganjati škodljive žuželke. Še eno posebnost te čudovite rastline ti moram zaupati.

Ogromni cvetovi različnih barv (bele, rumene, rožnate, vijolične …) se zvečer zaprejo in zjutraj spet odprejo. Kaj misliš, kdo prej »vstane«, ti ali lokvanj?

Ali veš?

• Lokvanj cveti poleti in jeseni in za to potrebuje veliko sonca.

• Poznamo približno 70 vrst lokvanjev.

• Lokvanji so pomembni, ker z listi senčijo vodo. Na ta način preprečujejo, da bi se alge preveč razrasle in voda preveč segrela.

17

Spoznaj žival

Raca mlakarica Rac rac racman, kam racaš?

Rac rac racman kaj mi daš, pa povem ti, kje je mlaka, tam te tvoja račka čaka račka žabice lovi, sebi tri in tebi tri.

(Oton Župančič)

18

Spoznaj žival Poznaš tole račjo pesmico? Pa spoznajva še račke osebno!

Raca mlakarica je najbolj razširjena vrsta rac, v svetu in pri nas. Ime je dobila, zaradi tega, ker ima rada vodo. Varno se počuti v kateri koli vodi – v mlaki, ribniku ali jezeru. Tiste race, ki živijo na mrzlem Severu, se pozimi, ko voda zaledeni, selijo v toplejše kraje. Tudi v Slovenijo priletijo in naše račke mlakarice dobijo družbo.

Poglejva še, kako so sploh videti race. Da jih ne bi slučajno

zamenjeval z labodom ali gosjo! So rjavo obarvane in imajo značilen grahasti vzorec, ki je v resnici njihova varovalna barva.

Samec se od samičke loči po rumenkastem kljunčku, ki je pri samicah oranžnorjave barve.

Ko pa pride zima in čas parjenja, opa, takrat si samec nadene svatovsko oblačilo. S temno zeleno glavo, belim vratnim obročkom ter sivim hrbtom in perutmi zelo izstopa in samozavestno se odpravi dvorit svoji dami.

Ali veš?

• Raca mlakarica se nerada potaplja.

Potopi se le toliko, da je njen zadnji del še nad vodno gladino.

• Je zelo dobra in hitra letalka, saj lahko leti s hitrostjo do 80 km/h!

• Doseže starost do 20 let.

19

Spoznaj poklic

Pletnar Tokrat bova spoznala poklic, ki ga poznamo samo v Sloveniji in nikjer drugje na svetu. Povezan je z vodo, vendar ni ne mornar in ne kapitan. Pletnar upravlja prav posebno barko, pletno, ki na Bledu vozi turiste na Blejski otok.

20

Spoznaj poklic

Izvor pletne sega v 12. stoletje. Revnejši kmetje niso mogli plačevati oblastem desetine, zato so od oblasti dobili nalogo, da prevažajo romarje na otok. V 18. stoletju pa je cesarica Marija Terezija blejskim kmetom, ki so dobili slabšo obdelovalno zemljo, podelila pravico do prevoza potnikov na otok. Od takrat naprej se pletnarstvo prenaša iz roda v rod.

Danes je na jezeru 22 pleten. Vsaka na svoj krov sprejme do 20 ljudi, ki so pred soncem in dežjem zaščiteni s pisano platneno streho. Pletnar sedem metrov dolg in okrog dva metra širok lesen čoln krmari stoje. Spretno ga poganja z vesli in tako varno pripelje potnike na otok in nazaj. Misliš, da tako kot beneški gondoljerji tudi pletnar kdaj kaj zapoje? Popelji se s pletno in se prepričaj na lastne oči. Ups, ušesa!

21

V Sloveniji

Namig Obišči Cerkniško jezero v različnih letnih časih in opazuj, kako se spreminja. Ne pozabi na fotoaparat!

22

V Sloveniji

Cerkniško jezero Na jugozahodu Slovenije leži naše največje kraško polje – Cerkniško polje. Na njem se razprostira Cerkniško jezero. Ne moreš ga zgrešiti, saj je njegova površina kar 26 km2. Ali pač! Če ga obiščeš maja ali junija in včasih tudi pozimi, se kaj lahko zgodi, da boš zaman iskal vodo.

Cerkniško jezero je namreč presihajoče jezero. To pomeni, da se po jesenskem deževju in spomladi, ko se tali sneg, napolni, v zgodnjem poletju pa vsa voda ponikne v požiralnikih na Cerkniškem polju. Pravimo, da presahne.

Sliši se kar malo skrivnostno, kajne? Iz zemlje priteka voda

in ga polni in v zemljo ta voda spet odteka, se pretaka po kraških jamah in pride na plan nekje drugje in z drugim imenom.

Je že potrebno malo čarovnije, da lahko na istem mestu enkrat občuduješ travo in rože, drugič pa veslaš s čolnom!

23

V Sloveniji

Šivanje Modrega Jana V deveti številki revije Modri Jan sta tretješolec Urban Štrukelj in babi Marta opazila zanimiv kroj za izdelavo Modrega Jana.

Ker je babi šivilja, jima je šlo delo dobro od rok. Še več, enemu Modremu Janu se jih je pridružilo še več in nastala je prava druščina modrih kapljic – Janovih prijateljev, ki so zdaj doma v Žlebah pri Medvodah.

Nad svojim ustvarjalnim delom sta bila navdušena.

Vesel sem, da je Urbanova mamica opazila, da ustvarjalnost med babicami in vnučki še živi in mi poslala dve simpatični fotografiji. V zahvalo jim bom poslal moj paket presenečenja.

Modri Jan

24

V Sloveniji

Dogajalo se je

Imamo zelenjavne vrtove in velik vrt zdravilnih rastlin, kjer so nov domek dobile rožice z različnih koncev Slovenije in Avstrije. Otroci – šolski in predšolski – lahko skupaj z poznavalko zdravilnih rastlin odkrivajo skrivnostne moči narave in njenih zeli na vrtu, čudovitem naravnem travniku, ob rečici, ki teče mimo, in v bližnjem gozdu.

V učilnici pod kozolcem se naučijo te moči uporabiti skozi kuharijo, čajanke, vrtnarjenje in še kaj. Svoje zvarke poskusijo in ocenijo. Vidijo nešteto barvitih cvetkov in listov različnih velikosti

in oblik, jih narišejo, naberejo rastline, jih potipajo in se celo malce zbodejo.

Povohajo – pa ugotovijo, da ne dišijo čisto vse rožice, na koncu poskusijo svoje cvetlične namaze in jih aranžirajo na pladnju. Na prijeten način s pridom uporabijo vsa svoja čutila, preko tega pa svoje poznavanje botanične tematike povežejo s preostalim poznavanjem delovanja narave in človeka.

Promocijsko sporočilo

V Osredkah v občini Dol pri Ljubljani smo zadnji teden v avgustu pozdravili prihajajočo jesen z dnevom odprtih vrat na ekološkem Vrtu Srca Slovenije. To je pomemben prispevek k samooskrbi Slovenije in zaradi tega nas podpira tudi Evropska unija s svojimi sredstvi.

Na tak način želimo povečati skoraj že izgubljeni stik z naravo in prenašati bogata znanja naših dedkov in babic na naslednje rodove.

25

Po svetu

Kanada, dežela jezer Zdaj že veva, da je v Kanadi več kot 60 odstotkov vseh jezer sveta. Se pravi, da več kot polovica vseh jezer na svetu »živi« v Kanadi. In tudi moja teta Rozi! Šalo na stran, spoznajva Kanado!

26

Ta druga največja država na svetu je tako velika, da ima kar šest časovnih pasov, deževni gozd, obširne prerije, tundre, tisoče jezer in še in še. Njeno glavno mesto je Ottawa, ki je ime dobila po lokalnem indijanskem plemenu.

Tudi prebivalcev ima veliko, kar petnajstkrat toliko kot je nas, Slovencev. In nobena skrivnost ni, da v Kanadi zares živi tudi veliko Slovencev. Tako je med uradno angleščino in francoščino slišati tudi slovenski jezik.

Kako pa je z jezeri? Okoli 2.000 jih je v Kanadi. Najbolj znana so Huron, Veliki medved, Superior, Veliki suženj, Winnipeg, Erie in Ontario, ob katerem leži tudi največje mesto – Toronto. Veliko obnovljivega vira energije! Tudi to je razlog, da Kanada zelo hitro napreduje na področju električne energije in postaja ena najnaprednejših držav na svetu.

Ali veš?

• Zaščitni znak države je javorjev list, ki se nahaja tudi na državni zastavi.

• Še en prepoznaven simbol Kanade je bober.

• Zelo priljubljena nacionalna športa sta hokej in polo.

• CN Tower je s svojimi 553,33 m največja znamenitost Toronta, iz restavracije na njegovem vrhu pa lahko obiskovalci mesto občudujejo kar skozi steklena tla.

27

Ĺ kotsko jezero

28

Napisal in narisal: Tomo Turk

Napisala: Darja Štukelj

Bralni koticek

Vsi na led!

Nedeljsko jutro se dani, zdi se, da bo brez skrbi.

O, poglej, sneg naletava!

Zdaj nikjer se več ne spava.

Vse tja k jezeru hiti, da le kdo ne zamudi!

Obeta dobra se zabava, vesela družba je že prava.

Puhec drsanja se loti.

Pssst, naj ga nihče ne zmoti!

Pa štrbunkne dol na tla, druščina se krohota. Švist sem in švist tja, Modri Jan pa dobro zna!

Ko še Sončica prispe, zabava na ledu se začne.

29

Bralni koticek

Napisala: Darja Štukelj

Gosje jezero »Bum! Pok! Tresk!« Le kaj tako grozovi- da se v njeni bližini nekaj dogaja. to poka in kali večerni mir?

Jata gosi se odpravlja na dolgo pot.

Modri Jan se ves nervozen preseda na Hladno je že in skrajni čas je, da odlefotelju in se jezi, ker ne more v miru gle- tijo v tople kraje. Ravno se pripravljajo dati televizije. Sončica je odložila knjigo na vzlet, ko se nenadoma zasliši glasen in si čez glavo poveznila blazino, da ne BUUUUUM! Petarda je priletela prav bi več slišala glasnega pokanja. Puhec na sredo njihove jate. Goske v strahu pa prestrašeno sedi v kotu svoje sobe zakričijo in panično odletijo v vse smeri. in k sebi tesno stiska svojega plišastega Packa Rija pa ni opazila ničesar. Ker je medvedka. bila že pozna ura in ona utrujena, se je odpravila domov spat. »Bum! Pok! Tresk!« še vedno odmeva skozi noč. Na obrežju jezera stoji Packa Naslednje jutro so se Modri Jan, SonRija in z navdušenjem meče petarde. Še čica in Puhec pogumno odpravili počisto nove so, danes jih je kupila. Rada gledat, kaj se je ponoči dogajalo. Ko bi natrenirala do novoletnega večera in so prišli do jezera, je Puhec vzkliknil: v mislih že vidi val navdušenja in po»Poglejta, tam!« S prstom je razburjehvale, ki bodo kar deževale, ko bo nano kazal proti pravemu smetišču zeletanko ob polnoči uprizorila pravo pred- nih petard. Vsi trije so se presenečeno stavo. Vendar – vaja dela mojstra! Packa spogledali in v en glas vzkliknili: »Packa Rija se tega zaveda, zato vneto meče Rija!« Modri Jan je bil zelo jezen: »Zdaj petarde na vse strani in sploh ne opazi, jo bom pa naučil kozjih molitvic! Kaj se 30

pa to pravi, takole onesnaževati jezero in strašiti bližnje prebivalce?!«

veterinarju, jaz pridem za vami!« In že ga ni bilo več.

Modri Jan se je urno obrnil in se napotil proti Packa Rijinemu domu. Sončica in Puhec sta jo tiho ubrala za njim in ravno v tistem trenutku je Sončica zaslišala droben glasek. »Stojta! Tam za drevesom se nekaj premika!« »Počasi, Sončica,« je bil previden Puhec, a je njegov strah izpuhtel, takoj ko je zagledal skrivajočo se gos. Ta je bila šele prestrašena! Od strahu se je kar tresla!

Sončica in Puhec sta storila natanko tako. Gosko sta previdno dvignila in odnesla k veterinarju, ki ji je oskrbel ranjeno perut. Ko so prišli iz ambulante, pa jih je čakalo presenečenje. Pred vrati sta stala Modri Jan in Packa Rija, ki je osramočeno sklanjala glavo. Res ji je bilo žal, kot po navadi, spet ni pomislila na posledice, ki jih lahko prinesejo njena dejanja.

»Ne boj se, goska, nič žalega ti ne bomo storili,« ji je z nežnim glasom prigovarjala Sončica. »Kaj pa počneš tukaj, sama samcata, morala bi že odleteti v tople kraje,« jo je pobožal Modri Jan. Tedaj pa je opazil goskino poškodovano perut. »Ranjena je in ni mogla z njimi!« je bil zgrožen Puhec. »Kaj pa zdaj?« Modri Jan je malo pomislil in rekel: »Že vem! Odnesita jo k

»Oprosti, goska, res nisem nikomur hotela nič žalega. Upam, da te ne boli preveč,« je dejala s tresočim glasom in komaj zadrževala solze. Potem se je njen obraz malce razsvetlil: »Vem, da si zamudila potovanje v tople kraje, zato ti rade volje odstopim svoj topli dom. Z veseljem bom skrbela zate! In ne skrbi, pomlad bo hitro tu in kot bi mignil boš spet s svojo družino.« 31

Avtor: Tim Likozar

Modri strip: Modri Jan in izpušni plini Prijatelj Tim je na moji spletni strani za otroke ustvaril odličen Modri strip in mi ga poslal. Svojega lahko ustvariš tudi ti in mi ga pošlješ na e-naslov modri-jan@hse.si.

32

33

Na obisku

Intervjuvala: Majna Šilih

Pia in Lana Omovšek Tokrat smo poklepetali s sestrama, 12-letno Pio in 10-letno Lano Omovšek z Bleda, ki že šest let pridno trenirata umetnostno drsanje. Obe sta že dosegli lepe uspehe na državnih in mednarodnih tekmovanjih.

Kako dolgo že drsata in kdo vaju je navdušil?

Drsava že šest let, navdušila naju je sestra Piinega sošolca. Seveda sva že prej z veseljem gledali oddaje o drsanju na televiziji. Najprej so naju navdušile lepe obleke z bleščicami in lepa glasba. Že od prvega treninga naprej pa naju žene želja po vedno lepših piruetah in vedno zahtevnejših skokih.

34

Kako dolgo sta članici Drsalnega društva Labod Bled?

Tekmovati sva začeli leta 2008 in vse od začetka sva članici Drsalnega društva Labod Bled. V klubu nas je skoraj 20 in se imamo zelo lepo.

Poleg treningov in tekmovanj se udeležujemo še drugih prireditev, kjer nastopamo s plesnimi točkami.

Naš klub pa organizira tudi tradicionalno novoletno drsalno revijo na Bledu, kjer je zelo lepo nastopati.

Sta že dosegli kakšne uspehe?

Najini uspehi so kar dobri.

Lana: »Že nekaj let sem med naj-

boljšimi v državi in zelo uspešna tudi na mednarodnih tekmovanjih«.

Pia: »Uspešno lovim sotekmovalke, ki trenirajo že dlje časa kot jaz.

Letos sem bila prvič povabljena na skupne reprezentačne priprave med poletnimi počitnicami, kjer sem se naučila veliko novega«.

v muziciranju. Teta me je navdušila tudi za squash in od septembra ga igram enkrat tedensko«. Kot vsi drugi otroci, obe radi gledava TV, igrava računalniške igrice in se druživa z vrstniki.

Drsanje je dvoranski šport; ali radi hodita tudi v naravo?

Drsanje je res dvoranski šport, Kakšni so vajini načrti, želje glede ampak je tam vedno veliko svežega drsanja v prihodnje? (mrzlega) zraka, tako da se počutiš Najina največja želja je nastopiti na kot zunaj. V naravi sva zelo radi, Olimpijskih igrah. Naša trenerka največkrat sva kar na domačem Teodora Poštič je nastopala na OI vrtu ali pa se s kolesom peljeva do v Vancouvru in po njenem pripokakšne prijateljice. Zelo radi hovedovanju se je za sanje vsakega dimo tudi v gozd nabirat gobe in športnika vredno potruditi. Zato kostanj, poleti pa sva zelo veliko na bova pridno trenirali še naprej. Ko obali Blejskega jezera in na morju. bova odrasli, si želiva ostati v umetnostnem drsanju kot trenerki ali Kako skrbita za okolje? sodnici ali pa oboje.

Za okolje skrbiva po svojih najboljših močeh. V šolo in na vse krožke Kaj še počneta v prostem času, hodiva peš, starši naju le izjemoma imata še kakšne druge hobije? peljejo z avtom. Smeti mečeva v Prostega časa poleg treningov in koš, poskušava jih tudi ločevati. šolskih obveznosti ne ostane prav Pijeva navadno vodo (iz pipe). Zelo veliko, saj obiskujeva tudi glasbeno radi se udeleživa tudi kakšne čistilšolo. ne akcije.

Pia: »Do sedaj sem igrala klavir, z letošnjim letom pa sem se, predKaj bi svetovali našim bralcem glevsem zaradi odličnih 2Cellos, odlo- de skrbi za okolje in naravo? čila za nov instrument, to je violon- Dragi bralci, ne puščajte smeti v čelo«. naravi. Čimveč hodite peš, saj bo Lana: »Igram violino, malo tudi kla- tako manj izpušnih plinov, pa še za vir. Oboje zelo rada in zelo uživam zdravje spotoma poskrbite!

35

Na obisku

Darko Đuric´

Intervjuvala: Majna Šilih Foto: Klemen Korenjak, za www.siol.net

Darko Đurić, plavalec, ki je v Montrealu na svetovnem prvenstvu Mednarodnega paraolimpijskega komiteja v dveh dneh osvojil dve zlati medalji.

Z vseh največjih tekmovanj (paraolimpijske igre, svetovno prvenstvo v plavanju Mednarodnega paraolimpijskega komiteja (IPC) ...) se vračate z medaljami.

Kateri izzivi vam še ostanejo?

36

Popravek, do sedaj sem se z medaljo vrnil z dveh tekmovanj: evropskega prvenstva v Berlinu 2011, kjer sem osvojil srebro na 50 m delfin, in pa sedaj iz Monterala. Največji izziv, ki mi še ostaja,

Na obisku je osvojiti medaljo na paraolimpij- se trudim, da me ne prevzamejo skih igrah. preveč in bi nato zaspal na vseh lovorikah.

Koliko treningov (npr. v urah na dan) je potrebnih za takšne Ob uspešni športni karieri ste tudi uspehe? uspešen študent. Kaj študirate in Potrebno je ogromno truda in kako usklajujete oboje? dela, ki se ju ne da izmeriti v urah. Študiram poslovne vede na FaSam sicer treniram okoli 15 ur na kulteti za poslovne vede pri Katoteden. liškem inštitutu. Vse usklajujem tudi s pomočjo profesorjev, ki mi Kdo vas je navdušil za plavanje individualno pomagajo pri študiju. in kako to, da ste izbrali prav plavanje?

Vam sploh ostane še kaj časa za Za plavanje sem se navdušil sam, druge stvari oziroma kaj še radi potem ko sem na pobudo dr. Bo- počnete? ruta Štrumblja začel s treningi v Ostane mi tudi nekaj prostega klubu v Radovljici. časa, ki ga rad preživim v družbi punce ali prijateljev.

Katera disciplina vam je najljubša?

Uživam v vseh disciplinah, ki jih Kako skrbite za naravo? plavam. Najljubši pa sta mi 50 m Za naravo skrbim tako, da ne medelfin in 100 m prosto. čem smeti naokoli.

Ko sem ob izboru osebnosti meseca na VAL-u 202 poslušala obrazložitve poslušalcev, ki so vam namenili svoj glas, sem dobila solzne oči. Kako vi sprejemate pohvale na svoj račun?

Ko poslušam pohvale na svoj račun, sem seveda vesel, vendar

Kaj bi priporočili našim bralcem glede odnosa do okolja in življenja nasploh?

Do okolja moramo biti prijazni, saj nam omogoča življenje, sprostitev.

Tudi samo življenje moramo živeti čimbolj aktivno, da ne zapademo v slabo voljo.

37

Nagradna vpisovanka Prepoznaš ilustracije narisanih pojmov? Njihova pravilna imena najprej vpiši v prave kvadratke. Pri tem uporabi vse črke, ki sem jih napisal pod ilustracijo. Črke ob posamezni številki v kvadratku pa prepiši v spodnjo tabelo in izvedel boš, kaj lahko dobiš za nagrado. Pravilno geslo še enkrat prepiši na stran 44 in mi ga pošlji.

5

6

3

7

6

8

7

9

T A S J I P A K I R Č

9

7

11

7

5

K I R B N I

10

2

9

6

A R G O

1

4

3

2

Č E J O L

38

1

4

8

4

11

4

4

5

2

7

10

9

6

3

4

Nagradni labirint Legende pravijo, da zmajeva družina domuje na Ljubljanskem gradu. Grajska zmajčka Franci in Franja se obiskovalcev veselita, jim rada pomagata ter puščata sledi, da bi jih vodile do skritega zaklada. Znaš ugotoviti, kateri zmaj ga bo našel? Pravilno rešitev vpiši na stran 44 in izžrebani srečnež bo svoj naslednji rojstni dan skupaj s šestimi prijatelji praznoval na Ljubljanskem gradu ob iskanju zmajevega zaklada. Super, kajne?

Franci

Franja

39

F

Razmišljaj in ustvarjaj FIMO Pujski za srečo Pujski za srečo so super ideja za božično darilo, ki ga za starše in prijatelje lahko narediš kar sam. Pa še srečo prinašajo!

FIM

Potrebuješ: • • • •

Fimo maso različnih barv Zobotrebec Lak Pečico *

* Da se ne boš opekel, naj ti pri delu s pečico pomagajo starši.

1

Dobro pregneti oba koščka Fimo mase, oblikuj dve kroglici in ju med sabo zvij v obliki spirale. Tako boš dobil zanimiv barvni vzorček.

FIMO FIMO

FIMO

F FIMO

40

FIM

FIMO

MO

Razmišljaj in ustvarjaj 2

Iz kroglice navzven povleci rilček in noge.

3

4

Z zobotrebcem naredi luknjici za oči in v rilček. S konico zobotrebca na pujskovi glavi narahlo vleci navzgor in še malo levo in desno, da oblikuješ uhelj.

Ponovi še na drugi strani glave.

Delček mase z rokami zvaljaj v tanko kačo, nato pa ga v obliki polžka pritrdi na pujskovo zadnjo plat. To je repek! Pujska 15 minut peci v pečici na 130°C. Pri tem ti naj pomaga nekdo od odraslih.

5

Tvoj pujsek je skoraj končan. Še polakiraj ga z lakom za Fimo maso (ali pa kar s prozornim lakom za nohte) in tvoje darilce je narejeno.

Srečno!

41

Nagradna sestavljanka Iz risbice gledališke predstave sem izrezal osem sličic. Mi jih boš pomagal postaviti na prava mesta? Na strani 44 vpiši številke ob sličicah k pravilnim črkam. Bo šlo?

Izžrebal bom nagrajenca, ki bo prejel štiri vstopnice za izbrano predstavo v Sobotnih dopoldnevih za najmlajše v SiTi Teatru BTC v Ljubljani.

B

A C

Č D

G F E

42

1

2

3

4

5

6

7

8

Nagradna pobarvanka Bi rad izvedel, kaj se skriva za spodnjimi krivuljami? Poišči 5 barvic pravih barv in vsako polje pobarvaj v barvi pike. Za nagrado bom izžrebancu poslal komplet okolju prijazne otroške sestavljanke, izdelane iz naravnega koruznega škroba. Prosi starše, da ti pomagajo list izrezati ali skenirati. Pošlji mi ga preko obrazca na moji spletni strani ali na naslov, ki ga najdeš na strani 44.

43

Rešitve nagradnih iger Vpiši rešitve nagradnih iger in pobarvaj pobarvanko na prejšnji strani. Starše prosi, da ti izpolnijo še spodnjo izjavo in ti pomagajo celoten list poskenirati in poslati preko obrazca na spletni strani www.modri-jan.si ali pa izrezati in poslati na naslov HSE d. o. o., Koprska ulica 92, 1000, Ljubljana s pripisom Modri Jan. Veliko sreče pri žrebu ti želim.

STRAN 38: Nagradna vpisovanka

STRAN 39: Nagradni labirint

STRAN 45: Rešitev Modrega kviza

STRAN 42: Nagradna sestavljanka A

B

C

Č

D

E

1

F

2

3

4

5

6

7

Dovoljenje staršev ali skrbnikov otrok, ki sodelujejo v nagradnih igrah v reviji in na spletni strani Modri Jan Podpisani (ime in priimek starša ali skrbnika) (naslov in pošta ali elektronska pošta) se strinjam, da moj otrok (ime, priimek in starost otroka) sodeluje v nagradnih igrah, razpisanih v tej reviji, ter da se v reviji Modri Jan in na spletni strani www.modri-jan.si objavi otrokov izdelek ter ime in starost otroka. V primeru, da bo otrok izžreban, bo na spletni strani objavljen tudi njegov priimek in kraj bivanja.

Datum:

Podpis:

S podpisom dovolilte, da HSE d. o. o. z namenom izvedbe nagradne igre in objave podatkov o nagrajencih vzpostavi, vodi, vzdržuje in upravlja evidenco z vašimi osebnimi podatki in podatki vašega otroka ali varovanca za časovno obdobje 5 let.

Sodelujočim v nagradnih igrah zagotavljamo varstvo osebnih podatkov po Zakonu o varstvu osebnih podatkov. (Prosimo, da izjavo izrežete ali fotokopirate in pošljete na naslov HSE d. o. o., Koprska ulica 92, 1000 Ljubljana, s pripisom Modri Jan).

44

Vprašalnik

Modri kviz Znaš odgovoriti na vsa vprašanja mojega kviza? Ne? Potem si ponovno preberi mojo revijo :) Črke pri pravilnih odgovorih vpiši v krogce na strani 44 in spoznal boš ime jezerske rastline. Izžrebal bom 5 nagrajencev, ki bodo prejeli paket presenečenja Modri Jan.

1. Katero jezero je največje na svetu?

• Bohinjsko jezero Ž • Jezero Titikaka T • Kaspijsko jezero L

5. Kačji pastir domuje ob: • jezerih z umazano vodo S • luži na tvojem domačem dvorišču • jezerih s čisto vodo A

2. Katere ptice tudi pozimi obiščejo tvojo ptičjo hišico?

• Lastovka, štorklja in prepelica B • Vrabček, sinička in kos O • Noj, pav in sova R

6. Kako se imenuje ladjica s katero lahko pluješ na Blejski otok?

• Jadrnica C • Pletna N • Barka Š

3. V katerem letnem času se Cerkniško jezero napolni z vodo?

• Poleti D • Pomladi in jeseni K • Pozimi H

7. V kateri državi najdemo več kot 60 odstotkov vseh jezer sveta?

• V Sloveniji E • V Kanadi J • Na Češkem N

O

4. S kakšno hrano lahko pozimi varno hraniš ptice?

• S sončničnimi in bučnimi semeni V • S suhim kruhom A • Z ostanki svojega kosila J

Rešitve revije Modri Jan številka 14 Nagradna igra Fructal, stran 39: Odgovor: 1E, 2F, 3B, 4C, 5D, 6A

Modri kviz, stran 43: Modri kviz, stran 42 - Odgovor: KLOPOTEC

45

Pisma za Modrega Jana Vidim, da ste lepo preživeli letošnjo toplo jesen. Po poslanih risbicah vidim, da ste se sprehajali po travnikih in gorah, jahali konje, skrbeli za domače živali in ustvarili hišico na drevesu. Zimske risbice mi lahko pošljete preko spletnega obrazca na moji spletni strani ali pa na naslov HSE d. o. o., Koprska ulica 92, 1000 Ljubljana. Vse bom objavil na svoji spletni strani, nekaj najlepših pa v naslednji številki revije.

Mi boste zaupali tudi risbice svojih zimskih dogodivščin?

Lana Mavrin, 6 let

Žan Mavrin, 9 let 46

Lana in Žan

Rebeka Devetak, 7 let

Anita Kastrevc, 8 let

Tinkara Lovše, 7 let

Eva Koprivnikar

Edora Tahiri, 8 let

Gal Bolko, 11 let

Nina Mislej, 8 let 47

Modro za starše

11. december – Svetovni dan gora 11. december je razglašen za mednarodni dan gora. Na ta dan so marsikje organizirani dogodki z namenom opozoriti na pomen gora za življenje in za ohranjanje biotske raznolikosti, ter opozoriti na pomen varovanja in trajnostnega razvoja gorskih območij.

Vsako leto je mednarodni dan gora posvečen drugi temi, pomembni za trajnostni razvoj gorskih območij.

Planinska zveza Slovenije (www.pzs.si), je ena največjih in najbolj množičnih nevladnih, prostovoljnih organizacij v Sloveniji s 120-letno tradicijo. Glavna dejavnost PZS je povezovanje društev in zagotavljanje pogojev za planinstvo v Sloveniji ter 48

Slovenske gore letno obišče okoli 1,4 milijona obiskovalcev, ki jim je na voljo mreža 1.661 planinskih poti v skupni dolžini 9000 km po vsej Sloveniji.

mednarodnem prostoru. Poslanstvo Planinske zveze Slovenije je: Planinstvo kot način življenja. Načela njenega delovanja obsegajo: celovito planinstvo in njegova promocija, usmerjenost k društvom, usposabljanje obiskovalcev gora za varnejše gibanje v gorah, varovanje gorske narave, strokovnost in sodelovanje, preglednost delovanja in vključevanje javnosti v sprejemanje odločitev.

Modro za starše

Leta 1969 je Mladinska komisija Planinske zveze Slovenije uvedla akciji Mladi Planinec in Ciciban Planinec, in sicer z namenom, da bi mlade planince usmerjala k zdravemu življenju v naravi, jih seznanila z osnovami planinske dejavnosti ter varnostnimi ukrepi v gorah, ob tem pa razvijala vrline kot so tovarištvo, poštenost, plemenitost, delavnost, vztrajnost in

vedoželjnost. Več na: www.mk.pzs.si/mpcp. »Gore niso pravljica, čeprav so se tam spletle številne pripovedke. Gore niso kulisa, čeprav so bili tam posneti številni filmi. Gore niso turistični prospekt, čeprav pove fotografija gore več kot sto besed. Gore so stvaren in resničen življenjski prostor.« (Vir: PZS)

49

Modro za starše

Dobrodelna akcija Družba in skupina HSE od svoje ustanovitve delujeta družbeno odgovorno. Skozi leta smo z materialnimi in finančnimi sredstvi pomagali marsikateri organizaciji, društvu in številnim posameznikom.

Ob zaključku vsakega koledarskega leta pod okriljem Modrega Jana k ustvarjanju povabimo tudi najmlajše, njihove risbice ali zgodbice pa pretvorimo v denar, ki ga namenimo izbranim organizacijam, da z njim pomagajo k lepšemu vsakdanu socialno najbolj ogroženih otrok.

Ob zaključku letošnjega leta bomo pod okriljem novoustanovljenega Centra za družbeno odgovornost skupine HSE denarna sredstva namenili zavetiščem za živali, z mislijo, da so tudi one del naših 50

življenj, a marsikdaj pozabljene in zanemarjene.

S fotografskim natečajem »Živali«, pri katerem se nismo omejili le na živali iz zavetišč in v katerem smo sodelovali zaposleni družbe HSE, ter z razstavljenimi fotografijami želimo opozoriti na primeren odnos človeka do živali in narave nasploh.

Vljudno vabimo otroke, da se s poslanimi fotografijami živali pridružijo omenjeni akciji. Fotografije nam pošljite na naslov modri-jan@ hse.si, mi pa jih bomo objavili na spletni strani www.modri-jan.si.

Pod sloganom »Prav dober zalogaj« bomo vse prejete fotografije »spremenili« v denar in zavetiščem omogočili nakup hrane ter jim nekoliko olajšali skrb za zapuščene živali.

Modro za Učitelje

!

olje k o a z o

Skrbim

a

n drega Ja o M c e t Vr

Uspešno zakljucen ˇ še en projekt za vrtce – Modra plaketa Ko so se otroci in vzgojiteljice vrnili s prvomajskih počitnic, jih je v poštnih nabiralnikih čakala brošura, ki je vabila k udeležbi pri novem vseslovenskem projektu za vrtce – Modra plaketa »Vrtec Modrega Jana«.

Ustvarjalci projektov Modrega Jana, katerih pobudnik je družba Holding Slovenske elektrarne d. o. o., so si zamislili projekt, ki ni zgolj enkraten, temveč preko petih tem – obveščanje, poučevanje, varčevanje, delovanje in spodbujanje, ki so jih vrtci v projektu obdelali – najmlajše na prijeten in ustvarjalen način usmerja k dolgoroč-

nemu razmišljanju o pomenu varovanja in skrbi za okolje.

K projektu je pristopilo 126 slovenskih vrtcev, 97 pa jih je do končnega datuma, 30. septembra, tudi poslalo poročilo o opravljenih nalogah. Vsi ti vrtci so tudi že prejeli Modre plakete, ki visijo na pomembnih mestih in tudi obiskovalce opozarjajo, da so vstopili v vrtec, ki skrbi za okolje.

Vabimo vas, da si vsa izvirna dela, ki so nam jih poslali vrtci, ogledate na spletni strani www.modri-jan.si.

51

Skupaj pomagajmo zavetiščem za živali!

Kako? Preprosto: pošlji nam eno ali več fotografij živali na naslov modri-jan@hse.si, mi pa jih bomo objavili na spletni strani www.modri-jan.si.

Vse prejete fotografije bomo »spremenili« v denar in ga podarili zavetiščem za živali za nakup hrane.