Najdragocenejše je zaupanje

O vizionarstvu včasih v Sloveniji nisi smel nikomur govoriti, ker si bil ali malo 'za luno' ali sanjač ali pa samovšečen. Zdaj postopoma spoznavamo, da tudi v Sloveniji potrebujemo vizionarje – ne samo v gospodarstvu, tudi v politiki itd.

Pogovor z Jožetom Mermalom, predsednikom upravnega odbora družbe BTC, prejemnikom priznanja za življenjsko delo na področju managementa, ki mu ga je Združenje Manager podelilo na letošnjem Januarskem srečanju.

Saša Gnezda

Ob Šmartinki, v tistem delu Ljubljane, kjer so se nekoč razprostirale sive hale javnih skladišč, danes vrvi od življenja. BTC že dolgo ni več 'samo' nakupovalna meka, zrasel je v enega največjih poslovnih, rekreativno-zabaviščnih, kulturnih in inovativnih središč v srednji Evropi, ki ga letno obišče 21 milijonov ljudi. Nad njim od leta 1993 bdi prvi mož BTC-ja, Jože Mermal, ki je lani postal predsednik upravnega odbora družbe. Odkar je prevzel vodenje, so se čisti prihodki od prodaje povečali za 3,5-krat: na 71 milijonov evrov; število zaposlenih pa za 80 %, na več kot 500. BTC se vse bolj razvija v inovativno, pametno in zeleno mesto. Vizija, ki jo zmorejo le najboljši.

Da si je v življenju treba veliko drzniti, tvegati in tudi sprejemati odgovornost, poudarja Mermal, ki na dolg seznam dosežkov ter nagrad vpiše častni občan mesta Ljubljane in dve najprestižnejši priznanji Združenja Manager: Manager leta in priznanje za življenjsko delo. V pogovoru velikokrat omenja zaupanje – med sodelavci, med poslovnimi partnerji, v družbi. Da je zaupanje tista vrednota, ki je ne smeš ne izgubiti ne izkoriščati. Čemur se tudi sam odločno zoperstavi: »Taki, ki zlorabijo moje zaupanje, nimajo več vstopa v to pisarno.«

BTC – odprta družba, družba prihodnjih generacij. Kakšne bodo po vašem navade bodočih generacij? Se bojite za obstoj BTC-ja kot nakupovalnega središča? Za obstoj BTC-ja me je skrbelo že pred 20 leti. Leta 1996 smo zgradili največje nakupovalno središče v Sloveniji, leto kasneje smo imeli unikaten koncept in vizijo poslovnega, nakupovalnega, kulturnega in zabaviščnega cityja (ang. mesta), ker smo s tem polnili ostale vsebine. Če bi gradili samo v smeri nakupov, bi bilo že zdavnaj preveč. Navade se bodo drastično spreminjale in vsega ne moremo napovedati. Živimo v času preobrazb. Če to veš, si stalno v stanju pripravljenosti.

Ob prejemu priznanja ste dejali, da je BTC vedno nedokončana zgodba, ki bo vedno tekla naprej. Ker ste zelo vizionarsko naravnani: kakšna družba bo BTC čez 10, 20 let? O vizionarstvu včasih v Sloveniji nisi smel nikomur govoriti, ker si bil ali malo 'za luno' ali sanjač ali pa samovšečen. Zdaj postopoma spoznavamo, da tudi lišče, zabaviščne in rekreativne programe. Ker smo se odprli, smo še bolj odgovorni do obiskovalcev. Postopoma bi rad iz tega sistema naredil svojevrstno institucijo. Vsi, ki smo tako široko odpirali podjetja, jih bomo morali ljudem še bolj približati. To pomeni, da bomo k projektu institucije povabili tudi druge ljudi, ki bodo sodelovali pri kreaciji v širšem kontekstu. Da bomo imeli še več javnih programov tudi pri nas in da bomo še bolj živ laboratorij za testiranje raznih produktov, aplikacij, pametnih rešitev itd. Na osnovi tega bomo ustvarjali zgodbo modernega, naprednega mesta.

Kar se lepo sliši, vendar sem tudi realen optimist na osnovi tega, da smo BTC v tem času zgradili tudi kot inovativno

Ljudje čutijo, če si res njihov vodja – najprej je za to funkcijo pomemben človeški čut, potem pa fakultete in kilometrina.

v Sloveniji potrebujemo vizionarje – ne samo v gospodarstvu, tudi v politiki itd. – tistega realnega tipa, da se razumemo. Zgodba BTC-ja je bila do zdaj vizionarska v smislu, da v njo ni nihče verjel. Ni mi nerodno govoriti o tej besedi, kot da je bogokletna.

V bodoče BTC postaja popolnoma odprt v vse smeri, kot mesto – podobno kot Ljubljana, ki je ne more zapreti noben župan. Kdor pride v mesto, potrebuje vse, mora pa se prilagoditi in se obnašati primerno do meščanov, infrastrukture itd., potem je dobrodošel. Vse smo odprli na ravni nakupovanja, poslovnih aktivnosti, veliko tujih korporacij ima tu poslovne sedeže. Imamo svoje gledamesto. Imamo mednarodni pospeševalnik ABC, ki je zadnji dve leti dobil nagrado kot najboljši pospeševalnik v srednji Evropi. Zelo sem vesel, da s tem gradimo prihodnost za mlade, da smo tako opaženi v mednarodnem prostoru in da imamo start-upe z vseh kontinentov. Novih tehnologij se ne bojimo. Sedaj je naš partner tudi RoboticsX, eden najmodernejših mednarodnih centrov za inovacije na področju robotike.

Ker se v zadnjem času veliko govori o odkritem odnosu do napak: Kaj je bila vaša najbolj zgrešena poteza? Ali katero priložnost danes vidite kot zamujeno? Skoraj 20 let nazaj smo razmišljali, da bi tukaj razvili tudi blagovno borzo.

S partnerji in kolegi smo o tem veliko govorili in smo jo tudi postavili, ampak se ni prijela. Sem pa vesel, ker ravno na tistem prostoru danes stoji Siti teater. To ni projekt, ki bi bil donosen. So ga pa obiskovalci sprejeli, kar me zelo veseli.

Propadel je tudi projekt Dakota. To bi bila ogromna diskoteka, ki je na začetku krasno funkcionirala, a se je kasprotnem primeru kot mesto ne bomo zanimivi. Ni problem, da kaj propade. Ko pa ti ljudje rečejo, da si zgrešil poslanstvo, imaš totalne težave, za katere ne poznaš rešitve. Najtežje si je povrniti zaupanje.

Pravite, da so se iz vas norčevali, ko ste se iz javnih skladišč lotili ustvarjati BTC. Je bila ideja v tistem času res tako 'nora'? V tistem času je bila to dejansko nora

Ni problem, da kaj propade. Ko pa ti ljudje rečejo, da si zgrešil poslanstvo, imaš totalne težave, za katere ne poznaš rešitve. Najtežje si je povrniti zaupanje.

sneje izrodila. Postopoma smo videli, da projekt ni dober za razvoj BTC-ja. Morali smo pač zapreti in požreti določene izgube.

Nekih hujših napak sicer ni bilo, morda še določene naložbe v času nepremičninskih skladov. Bo pa tveganih odločitev vedno več. Če ne bomo tvegali, bomo stagnirali, ne bo razvoja. Videti moraš, kateri projekti so dobri in kateri ne, kako obvladuješ tveganje. Moraš imeti tudi potrpljenje z ekipami, da vemo, zakaj smo se nekaj odločili, kakšni bodo rezultati. Pod nadzorom moraš imeti smer poslovanja.

Z družbo BTC ste povezani že 42 let. Vas je kdaj zamikalo, da bi se preizkusili še kje drugje? So me vabili. Zanimalo me je, če bi lahko imel še kakšen dodaten izziv, ampak se je tu stalno nekaj odvijalo. Jasno, moraš biti ambiciozen, ampak potem, ko se je začela naša nova zgodba, sem jo hitro prepoznal kot zanimivo, interdisciplinarno, široko. Ne delaš samo ekonomsko, ampak tudi psihološko, sociološko in filozofsko, ker moraš razumeti smisel vodenja mesta. Kot da bi šel za župana manjšega mesta. Nimaš javne uprave, sicer pa je funkcija zelo podobna. V ostalem kontekstu je še večji izziv, ker imaš možnost hitrih odločitev, na koncu smo gospodarska družba.

Zdaj bo to najbrž drugače, večkrat bomo morali premisliti, katere projekte podpreti, katere bodo ljudje sprejeli. V naideja. V Sloveniji nismo imeli enega nakupovalnega centra. Slovenska trgovina je bila popolnoma za časom, zaostajala je za trendi in bila posledično nekonkurenčna. V začetku nihče ni želel konkurenta iz tujine. Težko jih je bilo tudi pripeljati in ko smo dobili Spar, politiki ni bilo všeč. Pa smo razložili, da bodo s tem tudi slovenski trgovci hitreje rasli, ko bodo spoznali nove trgovske in poslovne modele. Takrat je bilo že nujno, da do tega pride. Da hitro potrebujemo zdravo trgovsko konkurenco, ker je sami nismo bili sposobni vzpostaviti, niso razumeli ne na vladah ne širše.

Takrat sem bil pomočnik glavnega direktorja v BTC-ju in sem sočasno vodil gradnjo Interspara, prvega nakupovalnega središča, ter sklepal najemne pogodbe za novi center. Vedel sem, da se vsi trgovski centri odvijajo na obrobju mest in da tudi v Ljubljani ne bo šlo drugače. Prostorsko in prometno je nevzdržno. Je pa jasno, da takrat nihče ni hotel videti sprememb. Izpostavljali so, kdo bo hodil na periferijo po nakupih. Podpore ni bilo z nobene strani. In smo ostali sami, zato smo v tem smislu gotovo vizionarji. Nihče ni verjel v projekt, razen nas, zanesenjakov iz BTC-ja.

Ste eden prvih managerjev, ki je uspešno prestrukturiral in preobrazil organizacijo iz javnih skladišč v gospodarsko družbo. Kaj ste se iz vaše zgodbe naučili? Prav gotovo prej postaneš samozavesten, da si upaš iti dalje, v nekaj neznanega. Tudi inovativno mesto je nekaj

novega, ne samo v Sloveniji, v regiji, centralni Evropi in širše. Po vsebinah takega mesta v Evropi ne poznam. Povejte mi, kje imajo boljše vsebine, da se tudi kaj naučim, usedem na letalo in grem pogledat, kaj je novega. Mi smo res fenomen, kar potrjujejo tudi tujci, politiki, milijarderji, ki so fascinirani nad našimi vsebinami. Vsi pravijo, da smo nekaj posebnega. Vendar od 'naših' tega ne bom slišal. Pa ne zato, da bi nam godilo, ampak ker bi potem lahko hitreje spoznali, da smo Slovenci na nekem področju že precej močni in da se stvari odvijajo v pravo smer. Če ne bomo sami sebi zaupali, bo težko. Znanje imamo, šole smo naredili, nekje smo lahko res zelo dobri, pa tega sploh ne opazimo. Če se samozavesti ne bomo naučili, bomo težko boljši. To ni posebna umetnost, ker je bolj stvar zrelosti. Ko smo zreli, take stvari lahko peljemo in jih razumemo.

Lani ste se po 26 letih vodenja BTC umaknili z glavne izvršne funkcije. Kako je bilo predati posle nasledniku? Na vodenje strateške funkcije in na opustitev glavne izvršne funkcije sem se pripravljal kar nekaj časa. Ne gre samo za energijo med nama z naslednikom, ki je res dobra, ampak za energijo širše v hiši. To so težke odločitve, saj ne moreš staviti na enega, staviti moraš na ekipo, ki se mora znova ujeti. Zadnji dve leti pa sem tudi razmišljal, kako bomo šli iz dvotirnega v enotirni sistem. Želeli smo biti še bolj organizacijsko, statutarno in medgeneracijsko povezani – mlajši želijo, da na nek način tudi starejši ostanemo v hiši. Želimo ostati povezani s celim sistemom, ne samo občasno, preko nadzornih svetov. Če imaš zaupanje, ni bojazni, da takšna družba ne bi še naprej napredovala.

Vodenje ljudi je prva in najpomembnejša naloga managerjev, poudarjate. Kako bi opisali sebe kot vodjo? Kaj ste tekom kariere opustili, spremenili, kaj pa je v vašem stilu vodenja prisotno od začetka? Po dveh letih službe me je poklical glavni direktor javnih skladišč in rekel, naj se čez noč odločim, kaj bom, poleg, funkcije, ki jo imam, še prevzel – sedež predsednika sveta delavcev ali predsednika sin

dikata. Odločil sem se, da bom prevzel vodenje sindikata. Zato, ker sem rad med ljudmi in bi s tem bi še bolje spoznal procese. Kar mi je kasneje prišlo zelo prav: spoznal sem celoten ustroj hiše, sodelavke in sodelavce, njihove karakterje. Na osnovi tega sem leta 1993 tudi lažje sprejel funkcijo prvega človeka.

Ljudje so me že poznali, vseeno pa sem imel določene shode, da so me ljudje ču

Ljudje čutijo, če si res njihov vodja – najprej je za to funkcijo pomemben človeški čut, potem pa fakultete in kilometrina.

Večkrat se zelo navezujete na mlade. Da je treba delati z mladimi, ker se tam iskri. Pri kateri temi, ideji, ki ste jo nazadnje dobili od mladih, so se vam najbolj zasvetile oči? Velikokrat sem tudi osebno podprl določene mlade glasbenike, slikarje, športni

Navade ljudi se bodo drastično spreminjale in vsega ne moremo napovedati. Živimo v času preobrazb. Če to veš, si stalno v stanju pripravljenosti.

tili v živo, ne samo preko interneta. Vsak konec leta sem tudi vsakemu posebej osebno voščil, da je bilo voščilo iskreno. Ko imaš zaupanje ljudi, te sprejmejo tudi v najtežjih situacijah.

Bil sem eden redkih, ki sem se dal anonimno oceniti od zunaj; preveriti, kaj o meni menijo zaposleni. Imel sem več kot 93-% podporo.

Vse to pa ni tako enostavno, rabiš kilometrino – tako je z vsemi stvarmi v življenju. Predvsem rabiš zaupanje. Brez zaupanja te funkcije niti ne bi želel imeti. ke. To je začetna podpora, ko ne vedo, kje bi začeli in kako. S tem dobijo samozavest, da so na pravi poti. Podobno je pri start-upih – nekateri bodo uspeli, nekateri ne, bomo pač odpisali kakšno naložbo, saj ne bomo šli zato v stečaj. Zato tudi težim k temu, da gremo v smeri institucije. Ko delaš tako mesto, moraš imeti vizijo, kako zadovoljiti različne profile ljudi. Ker konec koncev gradimo za ljudi, drugače bi bili objekti prazni.

O trajnosti ste razmišljali, ko beseda skoraj še ni bila izumljena. V zadnjih 18 letih ste v trajnostni razvoj investiral 53,9 milijona evrov. Kdaj in zakaj so trajnostne teme prišle na vaš radar? Že pred 20 leti smo vedeli, da brez vzdržnega trajnostnega razvoja, ki je bil na zahodni polobli že globalni trend, ne bo razvojne perspektive. Nikogar ne zanima 50 novih trgovin ali novih lokalov, zanima pa jih, koliko novih, naprednih, razvojnih projektov imamo v portfelju. Ali si še vedno aktualen, je glavno vprašanje. To je vse, kar zanima top ljudi na vseh področjih, od občin, managerjev do politike. Potem se pogovarjaš samo o novih dimenzijah.

BTC City je postalo prvo Bitcoin mesto na svetu, kjer je mogoče plačevati s kriptovalutami. Kaj ste že kupili z Bitcoini? V BTC-ju je možno s kriptovalutami plačati na približno 100 prodajnih mestih. Z Bitcoini sem že plačeval v Atlantisu, tudi v restavraciji, da sem takratnemu premierju Cerarju pokazal, kako se to izvede. Projekt Bitcoin mesto se zdaj nahaja že v 10 državah. Trenutno projekt razvijamo v smeri, da bomo lahko opravljali tudi trgovanje s kriptovalutami. T

PRILAGODITE ZAVAROVANJE ŽIVLJENJU, NE ŽIVLJENJA ZAVAROVANJU