Interna komunikacija: Facebook – da ali ne?

Ste kdaj pomislili, da bi sodelavce nagovorili preko spletnih družbenih omrežij? Da bi jih z novimi možnostmi, ki jih ponuja sodobna komunikacijska tehnologija, prosili za povratne informacije, jih javno pohvalili ali jim preprosto voščili za rojstni dan? Družbena omrežja se iz zasebne rabe selijo tudi na področje interne komunikacije.

Erik Krajnc

Spletna družbena omrežja večina podjetij uporablja kot uspešno in učinkovito orodje digitalnega marketinga za namene marketinško-tržnih akcij in projektov, malo pa se jih zaveda potenciala, ki ga ta orodja predstavljajo za interno komuniciranje. V tujini Facebookov Workplace že uporabljajo večja podjetja, kot so Starbucks, Walmart, Virgin Atlantic, Heineken, Campbell, Bokinng.com. Po zadnjih dostopnih podatkih iz lanskega novembra Microsoft Teams po svetu odpravljanje komunikacijskih preprek, ki izvirajo iz preteklih vzorcev vodenja.«

Komunikacija v prihodnosti dela Barbara Domicelj, generalna direktorica Microsofta Slovenija, kot najpomembnejši trend pri sodobnem delu navaja občutno večjo potrebo po sodelovanju z drugimi, saj nekatere raziskave kažejo, da zaposleni za sodelovanje (sestanki, video in avdio pogovori ipd.) porabijo tudi 80 % svojega delovnega časa.

Najpomembnejši trend pri sodobnem delu je občutno večja potreba po sodelovanju z drugimi. Nekatere raziskave kažejo, da zaposleni za sestanke in druge oblike pogovorov porabijo tudi 80 % svojega delovnega časa.

vsak dan uporablja več kot 20 milijonov uporabnikov. Med najbolj znanimi so denimo Air France, Beiersdorf, Helsinška univerza, TalkTalkter. Raziskava je pokazala, da je med uporabniki Workplaca 46 % majhnih podjetij, tj. podjetij z manj kot 50 zaposlenih, 32 % srednjih in 21 % večjih podjetij z več kot 1000 zaposlenimi. Alenka Rozman, vodja komuniciranja v podjetju Pivovarna Laško Union, ki za interno komuniciranje že uporablja Facebookov Workplace, pravi: »Platforme, kakršna je Workplace, ohranjajo sproščeno raven komunikacije, kar v praksi pomeni, da je pogovor med zaposlenimi in vodstvom hitra in odprta, obenem pa ravno zato bolj površinska. Workplace kot platforma internega komuniciranja je dobro in nujno potrebno orodje za postopno spreminjanje kulture podjetja, za dvig pripadnosti in zavzetosti zaposlenih na vseh ravneh ter Spletna družbena omrežja so prvotno ustvarili, da bi olajšala komunikacijo. Evolucija poslovnih sistemov gre v smeri vsesplošne digitalizacije. Zato tudi družbena omrežja počasi in zanesljivo vstopajo v podjetja kot eden od kanalov interne komunikacije. Do leta 2025 naj bi 75 % delovne sile predstavljala generacija milenijcev, ki pa ima drugačna pričakovanja v podjetjih tudi pri interni komunikaciji. Te generacije odraščajo z družbenimi omrežji in imajo povsem drugačne navade v načinu in slogu komuniciranja.

»Opažamo trend pogostejše uporabe družabnih orodij pri vsakodnevnem delu. Vse bolj se uveljavljajo tudi bolj prilagodljive oblike dela, npr. delo od doma in delo na daljavo. Danes ni več samoumevno, da vsi sodelavci ali člani delovnih skupin delajo v isti pisarni. Včasih niso več niti v istem časovnem območju. Hkrati so vključeni v precej več delovnih skupin kot nekoč, te pa se tudi bolj dinamično prilagajajo potrebam posameznih projektov,« o sodobni interni komunikaciji razmišlja Domicelj.

Večja vključenost za bolj zavzete zaposlene Zaradi pomanjkljivih komunikacijskih kanalov mnenja in predlogi za izboljšave ne dosežejo ustreznih struktur odločanja v podjetju. V večjih poslovnih sistemih je komunikacija na več ravneh znotraj podjetja otežena ali celo pomanjkljiva. Tudi s pomočjo družbenih omrežij bi mnenja posameznikov ali posameznih poslovnih enot znotraj podjetja lažje dosegla vse ravni upravljanja in odločanja. Pri zaposlenih bi spodbudila ustvarjalnost, izboljšala sodelovanje, utrdila zaupanje, povzdignila motivacijo, spodbudila k pridobivanju novih znanj ter pripomogla k večji transparentnosti in gradnji zaupanja zaposlenih v podjetje. Prav tako družbena omrežja ponujajo priložnost bolj zadržanim zaposlenim, da lažje spregovorijo o svojih stališčih in idejah. Zaposleni skozi slog komuniciranja, značilen za družbena omrežja, bolj samozavestno podajajo mnenja, predloge in ideje, pri tem pa so vključeni vsi v podjetju, tudi management.

Sodobna komunikacijska orodja, kot so družbena omrežja, so zaradi svoje razširjenosti in priljubljenosti lahko potencialno sredstvo za odpravo pomanjkljivih komunikacijskih kanalov

znotraj podjetja. Ta način komuniciranja zmanjšuje količino prejete e-pošte ter omogoča hitrejšo dostopnost in odzivnost. Na račun video klicev preko pametnih telefonov ali računalnikov se že ustrezno zmanjšujejo tudi stroški službenih potovanj. V veliko pomoč so aplikacije lahko tudi pri vključevanju novih zaposlenih. Ker delujejo na principu družbenih omrežij, ki jih veliko ljudi že uporablja zasebno, so enostavne za uporabo, prav tako je enostavno učenje za tiste, ki omrežja ne poznajo in ne uporabljajo. Zaposlenim omogočajo, da hitreje pridejo do podatkov, ki jih potrebujejo, projektne skupine pa usmerjajo k razvoju ustreznih pogovorov, razprav; omogočajo nalaganje videoposnetkov in fotografij ter drugih vrst datotek.

Čeprav se pojavljajo pomisleki o povezovanju poklicnega in zasebnega življenja preko družbenih omrežij, pa vendar družbena omrežja ponujajo rešitve in načine, ki olajšujejo delovni proces, ne da bi ga prepletala z zasebnim. Aplikacije so ustvarjene, da spodbujajo raznolikost in povratne informacije zaposlenih. Aktivno spodbujajo zaposlene k vključevanju in ponujajo enostavnejšo in pri večini že priljubljeno rešitev na področju komuniciranja.

Če bi samoupravljanje poznalo Facebook Generacije, ki prihajajo, bodo svoja mnenja, ideje, pobude in dogajanje v podjetju želele deliti s sodelavci, zato kličejo k spremembi v odnosu do vodenja in interne komunikacije. S pomov kateri je podjetje – tako časovno zrelost, kot tudi panogo, v kateri deluje.«

Družbena omrežja so orodja sedanjosti in prihodnosti. Neizmerno zanimiva, če že ne kar zabavna, pa je misel, kako koristno bi jih lahko uporabili v katerem

Nova orodja kličejo k spremembi v odnosu do vodenja in interne komunikacije. S pomočjo sodobnih prijemov in orodij, kot so družbena omrežja, bo lažje in enostavneje vključiti izkušnje, znanja, mnenja, predloge in interese zaposlenih.

čjo sodobnih prijemov in orodij, kot so družbena omrežja, bo lažje in enostavneje vključiti izkušnje, znanja, mnenja, predloge in interese zaposlenih. Temelji participativnega managementa slonijo na opolnomočenju zaposlenih, aktivnem sodelovanju vseh sfer v podjetju, podpori in spodbujanju samostojnosti zaposlenih, spodbujanju inovativnosti ter samoiniciativnosti. Tovrstni slog vodenja mora uporabiti sodobna sredstva za namen izboljšanja pripadnosti zaposlenih in jih čim bolj vsestransko ter aktivno vključevati v vse vidike in sfere poslovanja. Rok Mirkovič, direktor podjetja Extraform, doda: »Zagotovo bi bil učinek družbenih omrežij večji v primeru širšega koncepta participativnega managementa, vendar pa je treba upoštevati tudi razvojno fazo, od nedavno preživetih sistemov. Zdi se, da bi se digitalna družbena omrežja, z malenkostnimi prilagoditvami, enako dobro obnesla tudi v preteklosti, gotovo bi lahko bila npr. idealna podpora nekdanjemu samoupravljanju. Za danes pa velja: »Prepogosto nas družbena omrežja razdružujejo in ne združujejo, zato: družbena omrežja v podjetjih da, vendar le kot dodatek osebni komunikaciji, vodenju in dogovarjanju,« je jasen Simon Premrl, direktor Unika TTI. Se pa strinjamo, da bo ključno vlogo v kakovostnem delovanju podjetja tudi v prihodnosti še vedno odigral pristen osebni človeški stik. T

Več kot 100 uspešnih podjetij v Sloveniji uporablja MEDIJSKE ANALIZE

kot pomoč pri oblikovanju poslovnih strategij. Medijske analize izvajamo na klasičnih, spletnih in družbenih medijih.

Medijske analize

Bodite seznanjeni s ključnimi podatki:

• pomagajo razumeti, kolikšno vrednost za podjetje ustvarite s komunikacijskimi aktivnostmi,

• pomagajo pri odzivanju na krizne dogodke,

• so ključen podatek za načrtovanje komunikacijskih strategij,

• olajšajo odločanje o tem, koliko virov nameniti komuniciranju.

• kako so bila vaša sporočila prisotna v medijih,

• kdo, koliko in kako poroča o vas,

• koliko so vaša sporočila vplivala na medijske teme,

• kakšen je bil ton poročanja,

• koliko ljudi ste dosegli s sporočilom,

• primerjajte se s konkurenco ali pa spremljajte trende v času.