Krajši delovni dan ali krajši delovni teden?

Bitka prestolov: krajši delovnik ali teden?

Finska premierka Sanna Mari je letos predlagala, da bi v državi uvedli krajši delovnik, ali šest ur na dan ali pa štiri delovne dni na teden. Eksperimentiranje z boljšimi delovnimi pogoji, ki zaposlenim omogočajo boljše ravnovesje med zasebnim in službenim časom, je postal uspešen mehanizem za privabljanje kadra v vedno manjšem kadrovskem bazenu. Kakšna je razlika med šesturnim in štiridnevnim delovnikom?

Ana Madon

Fraza iz 18. stoletja, ki so jo skovali delavski sindikalisti v času industrijske revolucije, ko so ljudje delali okoli 100 ur na teden, pravi, da naj bi človek osem ur počival, osem ur delal in se osem ur zabaval.

Do leta 1900 je večino podjetij uvedlo osemurni delovnik, ki se je izvajal šest delovnih dni na teden, dokler znameniti Henry Ford, oče optimizacije in vitke proizvodnje, leta 1926 ni ugotovil, da so delavci veliko bolj produktivni, če delajo osem ur dnevno in zgolj pet dni v tednu. Vse od takrat je 40-urni delovni teden globoko zakoreninjen v delovno etiko ne le v proizvodnem, ampak tudi v kasneje vedno bolj prevladujočem storitvenem ter danes v kreativnem sektorju. Skrajni čas je, da se to spremeni, se strinja stroka. A kako: s krajšim delovnim dnem ali tednom?

Delovnik se kljub napredku ne spreminja Sodobna tehnologija je ljudem poleg napredka, ki je olajšal marsikatero njihovo delo, omogočila, da svoje delovne obveznosti lahko opravljajo kadarkoli in kjerkoli. Danes tako v povprečju izven službenega časa na teden delamo še dodatnih sedem ur, kar tako, mimogrede. Medtem ko v proizvodnem sektorju (ne povsod) zaposleni za svoje nadure dobijo plačilo, pa teh v marsikaterem storitvenem in kreativnem sektorju niti ne zabeležijo.

Meja med zasebnim in službenim se s tem močno zabriše, tudi zaradi tega pa prihaja do upada ali vsaj upočasnitve rasti produktivnosti, povečanih stopenj tveganj za bolezen na delovnem mestu, bolniških odsotnosti, izgorelosti … V nasprotju s Fordovim časom danes v gospodinjstvu delata oba starša, kar s še vedno enakim številom delovnih ur – zdaj obeh staršev – pomeni izjemen pritisk na družinsko dinamiko. Se pa med mlajšo generacijo, ki vstopa oz. je že vstopila na mi, ko imamo dve uri več časa na dan po že napornem delovniku ali šoli, težko enako kakovosten čas preživimo drug z drugim, kot če imamo en dodaten prost dan. In posledično dovolj časa, da kakovostno načrtujemo in preživimo skupne aktivnosti, se bolj povežemo z naravo in lahko bolj celostno skrbimo za splošno dobro počutje.«

Skrajšanje delovnega tedna na štiri dni je, predvsem z vidika odklopa od dela, počitka in regeneracije, bolj učinkovito kot skrajšanje na šesturni delovnik.

trg dela, pojavljajo vse bolj glasni pozivi, da ponovno vzpostavimo mejo med službenim in zasebnim časom. Marsikatero podjetje v Sloveniji, med drugim Lidl, Skaza, Donar, uvaja krajše delovne urnike. »Odkar delamo po šest ur, smo ugotovili, da so delavci bolj produktivni in zadovoljni, manj imamo bolniških odsotnosti in boljše počutje pri zaposlenih. Ugotovili smo, da je boljša atmosfera kot pred uvedbo,« denimo pojasnjuje Karmen Komel, vodja kadrovske službe v podjetju Donar.

Odklop in izklop A zanimivo, ravno zaradi omenjene družinske dinamike Maja Fesel Kamenik, doktorica psihologije in direktorica družbe HRM, meni, da je v primerjavi s krajšimi delovnimi dnevi (šest ur na dan) učinkovitejši krajši delovni teden (za en dan). »Za kakovostno preživljanje časa skupaj si je treba čas vzeti. Kar pomeni, da med popoldanskimi aktivnostNajdaljša Harvardska longitudinalna študija je ob tem ugotovila, navaja Fesel Kamenik, da je ravno kakovost pristnih medosebnih odnosov ključen dejavnik za daljše, bolj zdravo in bolj srečno življenje.

Kljub temu, da gre v obeh primerih za skrajšan delovni čas za osem ur tedensko, torej za uvedbo 32-urnega delovnega tedna, je po besedah sogovornice razlika precejšnja. Na psihofizično počutje (predvsem na energijsko raven) posameznika namreč vplivajo tudi aktivnosti pred začetkom dela, to je miselna priprava na delo, ureditev za delo, prevoz na delo, kakor tudi aktivnosti po zaključku dela, saj o delu razmišljamo tudi potem, ko ga fizično končamo, saj je potreben miselni odklop, prevoz z dela, ureditev za drugo aktivnost.

: s hu tterstock

40 urni delovni teden se je začel uveljavljati po letu 1926, ko je znameniti Henry Ford, oče optimizacije in vitke proizvodnje, ugotovil, da so delavci veliko bolj produktivni, če delajo osem ur dnevno in zgolj pet dni v tednu. F oto

kot skrajšanje osemurnega na šesturni delovnik, predvsem z vidika odklopa od dela, počitka in regeneracije ter možnosti opravljanja drugih celodnevnih aktivnosti,« je prepričana Fesel Kamenik.

Starševstvo: popoldansko vklapljanje v delo To dokazujejo tudi izkušnje staršev, ki koristijo zakonsko možnost krajšega delovnega časa za starševstvo. »Na osnovi prakse iz podjetij ugotavljamo, da krajši delovni čas v teh primerih omogoča predvsem logistično boljšo skrb in nego za otroka ter več preživljanja časa z otroki, ne pomeni pa nujno razbremenitev za zaposlenega,« pojasnjuje sogovornica.

Pogosto namreč zaposleni s krajšim delovnim časom (v glavnem so to matere) delajo več od predvidenega oz. dokler delo tisti dan ni končano, tudi če to pomeni vklapljanje nazaj v delo na daljavo popoldan in zvečer. To dokazuje, da je psihofizična razbremenitev precej večja, če skrajšamo delovni teden in ne delovnega časa znotraj dneva.

Kaj nam še kaže – tudi slovenska – praksa? Po besedah Fesel Kamenik podjetja uvajajo različne prakse, od tega, da zaposleni štiri dni delajo in so tri odsotni (podaljšan vikend vsak vikend), do tega, da delajo maksimalno dva dni v kosu (dva dni delajo, en dan imajo prosto, dva dni delajo, dva dni imajo prosto) ali pa si fleksibilno razporejajo delovne dneve v tednu, upoštevajoč potrebe delodajalca.

Katera različica je najbolj optimalna za delodajalca in za zaposlenega bo verjetno pokazal čas, zagotovo pa bodo med panogami in podjetji obstajale razlike. Praksa podjetja Skaza, kjer so med administratorskimi delavci zelo uspešno in v skupno zadovoljstvo (kar imajo tudi izmerjeno) uvedli šesturni delovnik, kaže, da si recimo v proizvodnji, čeprav bi si želeli, zaradi pomanjkanja delovne sile, tega ne morejo privoščiti. »Smo pa ukinili štiriizmensko delo, tako da so delavci čez vikend vedno prosti,« dodaja Janja Urankar Berčon. Izziv bo verjetno tudi v trgovinski in gostinski dejavnosti. Tu morda v razmislek pride prav praksa določenih podjetji, ki krajša delovni teden, a podaljšuje delovni dan. »Nekatera podjetja se igrajo s tem, da poskusno uvajajo štiridnevni teden po 10 ur dela na dan,« pravi Fesel Kamenik.

Če vzamemo v obzir način procesiranja informacij in človeškega kognitivnega delovanja, je za človekovo regeneracijo, odklop od dela, počitek in odnose po besedah sogovornice najbrž bolje, če ima zaposleni v kosu prosto več dni, po drugi strani pa je za delodajalca najbrž bolje, da zaposleni dela dva dni v kosu in potem počiva, saj bo naslednja dva dneva pri delu bolj spočit in posledično bolj učinkovit, manj časa bo porabil za 'vklapljanje v delo' po krajši odsotnosti.

Manjši absentizem ali večji prezentizem? V primeru Microsoft Japonska, kjer so v okviru izziva izboljšanja usklajenosti dela in osebnega življenja uvedli štiridnevni delovni teden avgusta 2019, je to zagotovo praksa, vredna preizkusa. V Microsoftu se je namreč učinkovitost s skrajšanjem delovnega tedna znatno povečala, poročajo celo o 40-odstotnem povečanju, izboljšalo se je zadovoljstvo z delom in življenjem, zavzetost, zmanjšal pa se je absentizem. Tudi v novozelandskem podjetju Perpetual Guardian s podobno prakso eksperimentiranja s krajšim delovnim tednom poročajo o pozitivnih učinkih. Po drugi strani pa se na Švedskem na populaciji medicinskih sester ta praksa, tj. skrajšani delovni teden, ni izkazala za učinkovito in vzdržno orodje. Čeprav se je na začetku s padcem bolniških odsotnosti napovedovalo ravno obratno, se je kasneje izkazalo, da gre za prezentizem. Iz česar lahko sklepamo, da so učinki krajšega delovnega tedna na učinkovitost precej odvisni od narave dela, poslovnega modela in tudi industrije, v kateri podjetje deluje, a vsekakor vredni preizkusa. Če ne danes, pa najkasneje jutri. T

Porsche Slovenija ponosno predstavlja

Celovite rešitve za polnjenje vašega električnega avtomobila. Doma, na poti ali v službi. Polnilni stebri | Stenske polnilne postaje | Hranilniki električne energije | Fotovoltaični sistemi Več informacij na 080 88 46 ali na moon-power.si