učinkovitost
Bitka prestolov: krajši delovnik ali teden? Finska premierka Sanna Mari je letos predlagala, da bi v državi uvedli krajši delovnik, ali šest ur na dan ali pa štiri delovne dni na teden. Eksperimentiranje z boljšimi delovnimi pogoji, ki zaposlenim omogočajo boljše ravnovesje med zasebnim in službenim časom, je postal uspešen mehanizem za privabljanje kadra v vedno manjšem kadrovskem bazenu. Kakšna je razlika med šesturnim in štiridnevnim delovnikom?
Ana Madon Fraza iz 18. stoletja, ki so jo skovali delavski sindikalisti v času industrijske revolucije, ko so ljudje delali okoli 100 ur na teden, pravi, da naj bi človek osem ur počival, osem ur delal in se osem ur zabaval.
46
Do leta 1900 je večino podjetij uvedlo osemurni delovnik, ki se je izvajal šest delovnih dni na teden, dokler znameniti Henry Ford, oče optimizacije in vitke proizvodnje, leta 1926 ni ugotovil, da so delavci veliko bolj produktivni, če delajo osem ur dnevno in zgolj pet dni v tednu. Vse od takrat je 40-urni delovni teden globoko zakoreninjen v delovno etiko ne le v proizvodnem, ampak tudi v kasneje vedno bolj prevladujočem storitvenem ter danes v kreativnem sektorju. Skrajni čas je, da se to spremeni, se strinja stroka. A kako: s krajšim delovnim dnem ali tednom?
Delovnik se kljub napredku ne spreminja Sodobna tehnologija je ljudem poleg napredka, ki je olajšal marsikatero njihovo delo, omogočila, da svoje delovne obveznosti lahko opravljajo kadarkoli in kjerkoli. Danes tako v povprečju izven službenega časa na teden delamo še dodatnih sedem ur, kar tako, mimogrede. Medtem ko v proizvodnem sektorju (ne povsod) zaposleni za svoje nadure dobijo plačilo, pa teh v marsikaterem storitvenem in kreativnem sektorju niti ne zabeležijo. Meja med zasebnim in službenim se s tem močno zabriše, tudi zaradi tega pa
REVIJA
prihaja do upada ali vsaj upočasnitve rasti produktivnosti, povečanih stopenj tveganj za bolezen na delovnem mestu, bolniških odsotnosti, izgorelosti … V nasprotju s Fordovim časom danes v gospodinjstvu delata oba starša, kar s še vedno enakim številom delovnih ur – zdaj obeh staršev – pomeni izjemen pritisk na družinsko dinamiko. Se pa med mlajšo generacijo, ki vstopa oz. je že vstopila na
mi, ko imamo dve uri več časa na dan po že napornem delovniku ali šoli, težko enako kakovosten čas preživimo drug z drugim, kot če imamo en dodaten prost dan. In posledično dovolj časa, da kakovostno načrtujemo in preživimo skupne aktivnosti, se bolj povežemo z naravo in lahko bolj celostno skrbimo za splošno dobro počutje.«
Skrajšanje delovnega tedna na štiri dni je, predvsem z vidika odklopa od dela, počitka in regeneracije, bolj učinkovito kot skrajšanje na šesturni delovnik. trg dela, pojavljajo vse bolj glasni pozivi, da ponovno vzpostavimo mejo med službenim in zasebnim časom. Marsikatero podjetje v Sloveniji, med drugim Lidl, Skaza, Donar, uvaja krajše delovne urnike. »Odkar delamo po šest ur, smo ugotovili, da so delavci bolj produktivni in zadovoljni, manj imamo bolniških odsotnosti in boljše počutje pri zaposlenih. Ugotovili smo, da je boljša atmosfera kot pred uvedbo,« denimo pojasnjuje Karmen Komel, vodja kadrovske službe v podjetju Donar.
Odklop in izklop A zanimivo, ravno zaradi omenjene družinske dinamike Maja Fesel Kamenik, doktorica psihologije in direktorica družbe HRM, meni, da je v primerjavi s krajšimi delovnimi dnevi (šest ur na dan) učinkovitejši krajši delovni teden (za en dan). »Za kakovostno preživljanje časa skupaj si je treba čas vzeti. Kar pomeni, da med popoldanskimi aktivnost-
Najdaljša Harvardska longitudinalna študija je ob tem ugotovila, navaja Fesel Kamenik, da je ravno kakovost pristnih medosebnih odnosov ključen dejavnik za daljše, bolj zdravo in bolj srečno življenje. Kljub temu, da gre v obeh primerih za skrajšan delovni čas za osem ur tedensko, torej za uvedbo 32-urnega delovnega tedna, je po besedah sogovornice razlika precejšnja. Na psihofizično počutje (predvsem na energijsko raven) posameznika namreč vplivajo tudi aktivnosti pred začetkom dela, to je miselna priprava na delo, ureditev za delo, prevoz na delo, kakor tudi aktivnosti po zaključku dela, saj o delu razmišljamo tudi potem, ko ga fizično končamo, saj je potreben miselni odklop, prevoz z dela, ureditev za drugo aktivnost. »Iz tega izhaja, da je skrajšanje delovnega tedna na štiri dni precej bolj učinkovito
