Bodite drzne, pogumne in tvegajte

Pogovor z letošnjima dobitnicama priznanja Artemida, direktorico podjetja Medis, Martino Perharič, in Melanie Seier Larsen, partnerko in izvršno direktorico v Boston Consulting Group (v nadaljevanju: BCG) ter predsednico Sekcije managerk pri Združenju Manager.

Tjaša Sterle Polak

Priznanje Artemida Združenje Manager vsako leto podeli tistim izjemnim posameznicam, ki so prebile t. i. stekleni strop in prevzele najvišje vodstvene funkcije. Ključ je v ambicioznosti, ki jo ženske sicer imajo, a se je občasno ne upajo dovolj močno okleniti, menita aktualni dobitnici Martina Perharič (MP) in Melanie Seier Larsen (MSL).

Raziskave kažejo, da imajo podjetja, v katerih so na vodstvenih položajih ženske, boljše poslovne rezultate. Podjetja z nadpovprečno raznolikostjo v vodstveni ekipi so bolj inovativna in ustvarijo skoraj petino več prihodkov iz inovacij. Kakšne vrednote ženske prispevajo v poslovni svet? MP: V Medisu zelo cenimo raznolikost, na vodstvenih položajih pa morajo biti tisti posamezniki, ki so že po naravi voditelji ter ta talent razvijajo. Pri nas imamo na skoraj vseh vodstvenih položajih ženske in delamo odlično. A ne morem trditi, da je vzrok temu spol, temveč da so na vodstvenih položajih sposobni ljudje, ki imajo skupne vrednote. Te so del kulture posameznika in ne spola. Morda ženske v poslovni svet prinašamo več čutenja, dinamiko in zanesljivost; pogosto se odločamo bolj intuitivno.

MSL: Opažam, da spolno in starostno mešane ekipe dosegajo boljše rezultate. Globalna študija, ki smo jo izvedli v BCG, je pokazala, da podjetja z manj raznolikimi vodstvenimi ekipami ustvarijo le 26 % povprečnih dohodkov od inovacij, podjetja z bolj raznolikimi ekipami pa 45 %. Gre za pomembno razliko. Podjetja si ne morejo dovoliti, da imajo monotone vodstvene time. Ženske prinesemo drugačne karakteristike kot moški. Bolj si upamo podajati ideje, nagnjene smo k iskanju konsenza, bolj smo čustveno inteligentne in spretne pri razumevanju neverbalne komunikacije. Smo pa včasih premalo pogumne, kar je pozitivno v času krize in težkih obdobjih, v času rasti pa ne vedno. Mlajšim kolegicam svetujem, naj bodo bolj pogumne.

Ko govorimo o ženskah v poslovnem svetu, pogosto poslušamo o 'steklenem stropu' ali 'stekleni kletki'. Kakšne so vajine izkušnje in s kakšnimi izzivi sta se soočali zato, ker sta ženski? MSL: Nikoli se nisem srečala s steklenim stropom, saj sem večino svoje kariere gradila v globalnih podjetjih, v katerih so jasno postavljena pravila napredovanja, ki so za vse enaka. Bi pa lagala, če bi rekla, da na poti nisem kdaj

: ANDREJ KR I Ž

F oto

Melanie Seier Larsen: Zagotovo sem naletela na kakšna polena pod noge. A ta pač brcneš in greš dalje.

dobila polen pod noge, a sem jih enostavno brcnila in šla naprej. Res je, da je v mojem poslu velik izziv usklajevanje službenega in zasebnega življenja, kar postane še bolj izrazito, ko se ženske odločajo za materinstvo. V BCG-ju zato z raznimi fleksibilnimi modeli podpiramo matere, da se uspešno vrnejo na delovno mesto. MP: Jaz nisem imela težav, kar ne pomeni, da steklenega stropa ni. Moji nadrejeni so bili vedno moški, ki pa so vedeli, da za napredek potrebujejo ob sebi dobro partnerko, ustvarjalno sodelavko z vodstvenimi sposobnostmi. Brez truda, trdega dela, poguma in srca ne bi prišla nikamor. In še najvažnejše: v zagnanem okolju, ki ga imamo v Medisu, sem zlahka vzljubila in se za vedno zapisala voditeljstvu in farmaciji.

Kakšen bi po vajinem mnenju moral biti podporni sistem, ki bi ženskam omogočal, da bi lahko imele oboje: družino in kariero? MSL: Na Islandiji morata oba starša vzeti porodniški dopust, tako da sta ob vrnitvi v službo v enakem položaju. Do

ber podporni sistem imata tudi Danska in Finska. Pomembno je, da so ustrezni sistemi vzpostavljeni tudi na ravni podjetij. V BCG smo že uvedli veliko modelov fleksibilnosti za matere in očete, žal pa še vedno obstajajo številna podjetja, ki tega ne razumejo. Kot tretje se mi zdi pomembna infrastruktura celotnega vzgojno-izobraževalnega sistema, tako glede vsebin kot načina delovanja, ki bi se morala prilagoditi novi realnosti. Po drugi strani imamo v Sloveniji glede porodniškega dopusta luksuz. da se odprejo in pokažejo, kdo zares so. Okretnost in ustvarjalnost, delavnost, vedoželjnost, tudi to so moje prednosti. Vedno rada pomagam sodelavcem in se veselim njihovih uspehov. Najbolj od vsega pa sem ponosna na svoja sinova.

MSL: Sem zelo zaščitniška do svojih zaposlenih, kar tudi čutijo. Mlajšim, predvsem ženskam na začetku kariere, pa tudi tistim, ki potrebujejo spodbudo na sredini karierne poti, poskušam pomagati. Zelo hitro znam razmišljati in sem dobra v opravljanju več stvari hkrati. Ponosna sem na svojo družino, svoj širši in ožji ekosistem, v katerem preživljam prosti čas in se polnim.

Kaj vama pomeni priznanje Artemida? Kakšna dodana vrednost je za vaju v poslovnem svetu? MP: Vedno sem delala najbolje, kot sem v nekem trenutku znala, a nikoli zaradi nagrade. Res je lep občutek dobiti tako imenitno priznanje, saj pokaže, da je tudi širša družba prepoznala naš, moj prispevek, uspeh, katerega zgodba traja desetletja. Nad nagrado so bili zelo navdušeni tudi sodelavci, saj pripada vsem nam in je dobra popotnica za celo družbo; odgovornost, da dobro delamo, da bi delali dobro za bolnike, je še večja. MSL: Po čestitkah iz tujine, Slovenije in sodelavcev sem z nagrado dobila potrditev za pretekla leta delovanja. Nagrado vidim kot zavezo, da se še

Martina Perharič: V vlogi vodje se moraš zavedati, v čem si dober in v čem ne, ter to prepoznati tudi v drugih.

MP: Podporni sistemi v Sloveniji so dobri. Eno leto porodniške in kakovost slovenskih državnih vrtcev je treba pohvaliti. Zelo pomemben pa je tudi partner. Trdno verjamem, da le dobro partnerstvo prenese tako vzpone in padce.

Kaj je vajina konkurenčna prednost in na kaj sta najbolj ponosni? MP: V vlogi vodje se moraš zavedati, v čem si dober in v čem ne, ter to prepoznati tudi v drugih. Meni je najbolj preprosto živeti pristen slog vedenja in vodenja. Na pristnost se sodelavci odzovejo tako, odločneje zavzamem za vlogo žensk v managementu ter s svojim zgledom in delom do nagrade pomagam tistim, ki vidijo stekleni strop.

Melanie Seier Larsen, delujete v mednarodnem okolju. Katera je najbolj opazna razlika pri odnosu do dela med nami in tujino? Produktivnost. Ko ob 15. uri pogledam skozi okno, opazim, da je na cestah že gneča, kar pomeni, da imamo Slovenci zelo dobro razmerje med časom, ki ga preživimo v službi in doma. A vendar – ali to pomeni, da smo v službi dali vse od sebe? Na Danskem imajo krajši delovnik, a so veliko bolj produktivni kot mi. V 7 urah opravijo vse, kar morajo, in še več. Želim si, da si postali kot Danci. Da bi bili ob 16. uri že na Šmarni gori, do takrat pa bi dali vse od sebe.

Poslovni rezultati Medisa so v času vašega vodenja, Martina Perharič, odlični. Odgovorni ste za celotno načrtovanje in realizacijo poslovanja v 15 državah srednje in JV Evrope. Kakšen izziv je za vas ta odgovornost? Kje še vidite svoje potenciale za osebno in poslovno rast? Najpomembnejši izziv je vseživljenjski projekt razvijanja sodelavcev. Ko sem nastopila sedanjo funkcijo, sem za seboj pustila naslednike, ki so sposobni vse sami speljati. Predvsem v razvoju nasledstva vidim tudi največjo odgovornost za prihodnost. Vem tudi, da bo podjetje cvetelo le, če bodo pravi ljudje na pravih delovnih mestih. Ključno bo, da bomo kljub rasti podjetja ohranili in krepili Medisovo kulturo sodelovanja, timskega dela in srčnosti.

Katere tri nasvete bi dali ženskam na začetku njihove karierne poti? MP: Čim prej imej otroke – po možnosti na samem začetku karierne poti. Poišči okolje, ki ti ustreza. Uči se. Ne rini na vodstveni položaj, če tega nimaš v sebi. Ne obremenjuj se s tem, da si ženska, šteje osebnost in tvoja integriteta.

MSL: Sledi svojim sanjam in verjemi vase. Učenje in neprestani pogon. Če si želiš kariere, moraš vedno dati vse od sebe. Ključ do uspeha je trdo delo, odrekanje, neprespane noči in včasih raztresen življenjski slog. Če v njem uživaš, si na pravi poti, v nasprotnem primeru pa je čas za poglobljen pogovor s samo seboj. T