Z debirokratizacijo do večje produktivnosti

Nina Oštrbenk; foto: Andraž Kobe

Osrednji gost prvega hibridnega Januarskega srečanja, ki ga je prek spleta spremljalo 330 managerjev in managerk, predsednik Vlade RS Janez Janša, je kot ključna izziva Slovenije izpostavil produktivnost in debirokratizacijo: »Veliko število predpisov, ki jih imamo, je velikanski problem. To se še posebej občuti v kriznih situacijah, ko bi morali ukrepati čez noč. Če ne bomo radikalno skrčili birokratskih navlak, bo to še naprej dušilo okolje in produktivnost. A v tej bitki vlada ne more zmagati brez podpore gospodarstva in managementa.« Nov gospodarski zagon bi po njegovem mnenju moral temeljiti na zelenem, digitalizaciji, inovativnosti in produktivnosti.

Predsednica Združenja Manager Medeja Lončar je Janšo pozvala, naj v pomembne odločitve vključuje tudi slovenske managerje, ker želijo prispevati in pomagati doseči tisto, kar bo za Slovenijo dobro. Prepričana je, da je prihodnost v trajnostnem voditeljstvo oz. odgovornem ravnanju na vseh ravneh: ekonomski, družbeni, okoljski in osebni: »Prehod od jaz na mi, sistemsko razmišljanje in delovanje ter vključevanje namesto upravljanja deležnikov, in tisto, kar v vključujočih družbah že velja: Nič o nas, brez nas.«

Gost Januarskega srečanja je bil tudi Jadran Lenarčič, dolgoletni direktor Instituta Jožef Stefan, ki se je v pogovoru dotaknil prihodnosti, vrednot in pomena sodelovanja različnih deležnikov v slovenski družbi: »Sodelovanje je potrebno zato, da pridemo do novih vrednosti, zamisli in novih razsežnosti.« T

Predsednica ZM Medeja Lončar je Stanetu Rožmanu, predsedniku uprave NEK, predala priznanje za življenjsko delo na področju managementa 2020 Premier Janez Janša je v pogovoru z izvršno direktorico ZM Petro Juvančič izpostavil, da se jeseni obetajo boljši časi in da bo vlada takrat kombinirala državne spodbude z nujnimi reformami, ki bodo izboljšali poslovno okolje.

Žiga Hieng, predsednik uprave Salusa in Mladi manager 2020, je ob prejemu priznanja poudaril: »Sodelavci so ustvarili to zgodbo, ki jo danes tu predstavljam. Nagrada in priznanje gre njim.« Jadran Lenarčič, dolgoletni direktor Instituta Jožef Stefan, je v pogovoru z Nino Langerholc Čebokli izpostavil, da bi lahko v Sloveniji s sodelovanjem in odprtostjo dosegli veliko več.

S prejemnicama priznanja Artemida Mojco Leskovar, predsednico uprave Thermane, in Natašo Kraškovic, direktorico Alpeksa iz Celja, se je pogovarjala povezovalka večera Mojca Mavec. »Odgovornost voditeljev iz vseh delov družbe je tudi, da znamo pogledati čez svoje okvire in videti, kaj je dobro za širšo skupnost in kar je pomembno za naš dolgoročni razvoj,« je udeležence nagovorila predsednica ZM Medeja Lončar.

Finalisti za priznanje Mladi manager 2020 Žiga Hieng, Janez Kranjc in Blaž Strle (od leve proti desni) v pogovoru s Tanjo Subotić Levanič, predsednico Sekcije mladih managerjev pri ZM. Andrej Božič, podpredsednik ZM in predsednik komisije za izbor prejemnika priznanja za življenjsko delo, je Rožmana opisal: »Vsa ta leta je poosebljena varnost. Je asket in skromen, a hkrati zahteva odličnost, najprej od sebe, nato še od drugih.«

Tudi ob izzivih pandemije do večje uravnoteženosti spolov na vodstvenih mestih

FOTO: ARHIV ZM ZM že več kot deset let spodbuja večjo uravnoteženost spolov na vodstvenih položajih. Leto epidemije covida-19 je neenakost poslabšalo, kažejo raziskave več tujih institucij in družb. Kljub neobetavnim podatkom je združenje ob mednarodnem dnevu žensk izpostavilo primere dobrih zgodb, ko so slovenske managerke prevzele najvišja mesta v organizacijah. Jana Benčina Henigman, Karmen Pangos in Petra Juvančič, ki so v zadnjih mesecih prevzele vodenje Sberbank, Žita in Združenja Manager, pri tem poudarjajo pomen kompetenc.

Rezultati lanske raziskave ene od svetovalnih družb kažejo, da več kot ena od štirih žensk v ZDA zaradi preobremenitev med epidemijo razmišlja o prekinitvi kariere, čeprav na to še v začetku leta 2020 niso niti pomislile. Tudi zato avtorji raziskave opozarjajo na tveganje, da so ali bodo podjetja izgubila ženske vodje. S tem bomo izničili napredek zadnjih desetletij v smeri enakosti spolov. Po drugi strani izpostavljajo, da je ta kriza tudi priložnost, da podjetja ustvarijo bolj fleksibilna in empatična okolja ter ustvarijo kulturo enakih možnosti za oba spola.

Enakost, raznolikost in uravnoteženost so izjemno pomembne ne le za razvoj in rast podjetij, ampak tudi družbe, poudarjajo Pangos, Juvančič in Henigman. Sarah Jezernik, predsednica Sekcije managerk, pa dodaja, da so podjetja, ki udejanjajo raznolikost in uravnoteženost, dokazano boljša.

ZM večjo spolno uravnoteženost na vodstvenih mestih v gospodarstvu spodbuja tudi s priznanjema Artemida in Vključi.Vse. T

Evropski managerji o trajnostnem voditeljstvu jeseni v Ljubljani

Evropsko združenje managerjev – CEC – je nosilec evropskega projekta za trajnostno voditeljstvo (Sustainable leadership project – SLP), pri katerem kot eden od partnerjev sodeluje tudi ZM. Projekt financira EU. Pod vodstvom CEC-a so projektni partnerji naročili evropsko raziskavo, s katero so ocenili stopnjo pripravljenosti in prilagodljivosti evropskih managerjev na trajnostni prehod. Na podlagi rezultatov so oblikovali program usposabljanja, ki bo evropske vodje opremil s potrebnimi kompetencami. Rezultati SLP bodo pripomogli k izboljšanju razpoložljivosti programov usposabljanja za managerje na področju trajnostnega razvoja, tako da bodo postali strukturni gonilniki sprememb in vpliva za trajnostno prihodnost. Cilj je doseči spremembo v poslovanju, ki bi pomenila boljše delovanje Evrope na področju okoljskih, socialnih in gospodarskih razsežnostih trajnosti. V okviru SLP bodo izvedli tri webinarje (25. marec, 22. april in 20. maj) in nato izobraževanje v živo, ki bo v Ljubljani od 8. do 10. septembra 2021. T

Gospodarski krog podpira uvedbo razvojne kapice

Gospodarske organizacije, ki sodelujemo v okviru Gospodarskega kroga (GZS, Združenje Manager, SBC – Klub slovenskih podjetnikov in AmCham Slovenija) podpiramo uvedbo razvojne oz. socialne kapice. Z njo bo Slovenija privlačnejša za vrhunske kadre, ki so nujno potrebni za zvišanje dodane vrednosti, ki je eden izmed temeljnih ciljev naše države. Po drugi strani se soočamo z odhodom talentiranih Slovencev v tujino. Če slovenski vrhunski strokovnjaki in talenti zapuščajo Slovenijo, je to škodljivo za vse.

Večina držav v EU je prepoznala smiselnost kapice, od tega jo je v praksi uvedlo že 19 držav članic. Poleg tega je razvojna kapica tudi korektna, saj je višina pokojnine v Sloveniji omejena. Zato je povsem smiselno, da omejimo tudi višino prispevkov.

V gospodarstvu se zavedamo zmožnosti javnih financ, zato za prvi korak razumemo, da predlog prag za razvojno kapico postavlja pri 6.000 evrih bruto.

Vendar to ne bo dovolj, saj bodo s tem še vedno zelo obremenjene plače visoko strokovnih, najbolj produktivnih zaposlenih. Zato bi bilo nujno, da prag za razvojno kapico v nekaj letih postopoma znižamo do 2,5-kratnika povprečne plače v državi, nekje na 4.600 evrov bruto. V tem primeru, torej v primeru nižjega praga, bi bila po drugi strani lahko ta kapica v veljavi samo za tiste, ki so vključeni v registrirane raziskovalne razvojne skupine. T

Začelo se je Skupinsko mentorstvo

FOTO: ARHIV ZM

V 5. generacijo Skupinskega mentorstva, ki je svoje znanje o trajnostnem voditeljstvu začela krepiti konec marca, je vključenih 28 mentorirancev in štirje izjemni mentorji: Violeta Bulc (Vibacom), Tomaž Berločnik (Avant Car), Robert Agnič (Plastika Skaza) in Aleša Mižigoj (Medex). Na prvem srečanju 30. marca so se vse štiri skupine srečale prvič, svojo mentorsko pot pa bodo predvidoma zaključile oktobra.

Mentorski program Skupinsko mentorstvo omogoča prenos mentorjevih specifičnih znanj z določenega strokovnega področja na več mentorirancev hkrati. Edinstvenost te oblike mentorstva se kaže v tem, da se prek delitve izkušenj primarno osredotoča na razvoj posameznega strokovnega področja in sekundarno na razvoj posameznika. Ključne prednosti skupinskega mentorstva so prenos specifičnih znanj in vsebin, izmenjava raznolikih mnenj in stališč znotraj mentorske skupine, preplet vrstniškega in »običajnega« mentorstva, večja izpostavljenost in možnost posrednega poslovnega mreženja ter vsebinska podpora tako s strani mentorja kot so-mentorirancev.« T

Letos že štirje štipendisti Sklada za talente

FOTO: ARHIV ZM

Letošnji prejemniki subvencije Sklada za talente, ki se bodo izobraževali na specializiranih programih vrhunskih svetovnih poslovnih šol, so Uršula Grošelj iz družbe NIL (izbrala si je Cambridge Institute for Sustainability Leadership in program Business and Climate Change), Blaž Ferenc iz A1 Slovenija in Vip mobile (izbral si je IMD in program Strategic Partnerships), Matic Vogrič iz Safilo Group (izbral si je IMD in program Inspirational Leadership) ter Martin Železnik iz podjetja Blažič robni trakovi (izbral si je Harvard Business School in program Sustainable Business Strategy).

Sekcija mladih managerjev pri ZM s pomočjo Sklada za talente mladim managerjem do 40. leta subvencionira vrhunsko izobraževanje na specializiranih programih svetovno priznanih poslovnih šol. Pokrovitelja sklada sta Zavarovalnica Triglav in Pivovarna Laško Union. T

Trajnost se na dolgi rok vedno izplača

FOTO: ARHIV ZM Trajnostno voditeljstvo je ena od treh letošnjih strateških tem ZM. A trajnostno voditeljstvo in trajnostni razvoj sta mnogo več kot le njegov okoljski vidik, vključuje tudi ekonomskega in družbenega. In treba je naslavljati vse tri, je na dogodku ‘Trajnost je igra prihodnosti, na dolgi rok se vedno izplača!’ poudarila Tanja Subotić Levanič, predsednica Sekcije mladih managerjev pri ZM.

Po njenem mnenju je koronakriza dala zagon trajnostnemu razvoju: »Dokler ne poči, se ne skoči,« je dejala ter opozorila na pomanjkanje sodelovanja in povezovanja ter strukturiranega delovanja. Izpostavila je tudi, da mlajše generacije od podjetij pričakujejo vse več, in dodala, da raziskave kažejo, da več kot 90 % mladih meni, da zavzemanje za okolje za podjetja ni le priporočilo, ampak obveza. »Tudi zato, ampak ne samo zato, menim, da danes ni več vprašanje, ali se na trajnostno pot podati ali ne, ampak samo še, kako to storiti.« T