Akcijski načrt za preboj v produktivnosti

Slovenija se letos sooča s hudo zdravstveno in ekonomsko krizo, ki jo še dodatno poglablja kriza rasti produktivnosti. S to se spopadamo že vrsto let, a so zadnja leta gospodarske rasti, temelječe na propulzivni rasti izvoza, zameglila dejstvo, da izvažamo pretežno izdelke srednje nizke oz. srednje visoke tehnološke intenzivnosti, z nizkimi maržami in z nizko dodano vrednostjo.

dr. Polona Domadenik

V letu 2019 je v Sloveniji vsak zaposleni ustvaril 18,8 % manj dodane vrednosti kot povprečni zaposleni v državah članicah EU, povprečni zaposleni v Avstriji pa je ustvaril kar za 43,5 % več kot zaposleni v Sloveniji. Na področju inovacij je Slovenija zdrsnila v tretjo ligo inovativnosti v EU, delež poslovnih investicij je med najnižjimi med državami EU, intenzivnost digitalne preobrazbe v Sloveniji je prenizka.

Po drugi strani se Slovenija sooča z demografskim izzivom starajoče se populacije, ki poleg pokojninskih povečuje tudi stroške zdravstvene oskrbe. Mramor in Sambt sta v seriji člankov v Pogledih 2019 in 2020 predlagala ukrepanje v smeri povečevanja delovno aktivnega prebivalstva in produktivnosti. Ugotovila sta, da bi morala biti stopnja rasti produktivnosti v obdobju 2017–2050 kar 9,8 % na leto (oz. 2,4 % v primeru izvedenih ukrepov podaljševanja delovne dobe in zaostajanja plač za rastjo produktivnosti), če bi ob predvidenih demografskih gibanjih želeli ohraniti nespremenjene pokojninske in zdravstvene pravice ter bi ter bi delež teh javnofinančnih izdatkov ohranili v vzdržni višini 10,9 % BDP.

38 ukrepov za preboj v produktivnosti

Ker je v zadnjih treh desetletjih znašala povprečna rast produktivnosti zgolj 1,6 % letno, nas mednarodne organizacije svarijo pred škarjami, ki se razpirajo, in svetujejo reze v pokojninske ter druge pravice. Ker se odpor proti predlaganim rezom v razmerah statusa quo krepi tako na strani prebivalstva kot določenih političnih strank, moramo dodatne vire za financiranje naraščajočih bremen poiskati predvsem v dvigu produktivnosti na ravni podjetij.

Skupina pripravljavcev akcijskega načrta za dvig produktivnosti, ki je delovala pod okriljem Observatorija Združenja Manager v sestavi Dušan Mramor (koordinator), Polona Domadenik, Aljoša Valentinčič, Matjaž Koman, Janez Prašnikar, Jože Sambt in Ali Žerdin, je identificirala nabor ključnih področij, na katerih Slovenija primerjalno zaostaja za Avstrijo in Nemčijo. Predlagala je 38 usmeritev oz. ukrepov, ki jih lahko izvedemo neodvisno in bi omogočili preboj v produktivnosti. Ukrepi so med seboj komplementarni, sočasni pozitivni premiki pa vodijo v multiplikacijo učinkov na rast produktivnosti. Pomemben psihološki preskok predstavlja t. i. logika urejanja družbe, ki temelji na dolgoročno usmerjeni in premišljeni reakciji na dogodke v okolju namesto ad-hoc reakcij, ki posledično prizadenejo celotno družbo, spremembi pristopa pri uvajanju EU regulative po načelu »bolj papeški od papeža« in manjši nenaklonjenosti do dohodkovnih razlik.

Trije ključni gradniki dobrega institucionalnega okvirja

Delujoča pravna država, stabilen politični sistem in učinkovita okoljevarstvena politika predstavljajo ključne gradnike dobrega institucionalnega okvirja. Učinkovit politični

Če bomo kot družba dosegli konsenz, da si želimo preboj v produktivnosti, bomo lahko na koncu delili več: zaposleni bodo imeli višje plače, upokojenci pokojnine, več denarja bo na razpolago za storitve socialne države.

sistem predvsem pomeni sprejemanje pravočasnih in premišljenih odločitev, umeščenih v širok kontekst obstoječe zakonodaje in podkrepljenih z analizami finančnih ter drugih učinkov. V okviru pravnega sistema bi bilo treba število sodnih sporov in zadev zmanjšati na tiste, ki so sorazmerni in stroškovno upravičeni, zagotoviti sodobnejše možnosti odločanja ter bistveno zmanjšati obseg (in povečati kakovost) zakonskih ter podzakonskih aktov.

V sistemu varovanja okolja bi bilo smiselno upoštevati dobre prakse, ki so jih razvile druge države članice EU, da lahko upoštevajo javni interes glede gospodarskega razvoja in hkrati skrbijo za okolje. Reprezentativne civilne organizacije za okoljevarstvena in druga vprašanja varovanja okolja ter Agencija za okolje in prostor bi morale konstruktivno sodelovati pri iskanju sprejemljivih

okoljevarstvenih rešitev za nujen gospo darski razvoj. - Investicije Vlaganja v kapitalsko Nujne investicije države v javno infrastrukturo opremljenost in "mehke" dejavnike Optimalno delujoče institucije političnega, pravnega in okoljevarstvenega sistema predstavljajo predpogoj za večjo učinkovitost ostalih ukrepov. Te Institucije Pravna država Politični sistem Okoljevarstveni sistem lahko razmejimo na dve veliki skupini. V prvi so ukrepi, ki dvigujejo kapitalno opremljenost, v drugi pa tisti, vezani na mehke dejavnike skupne faktorske produktivnosti. Pri kapitalni opremljenost Družba Logika urejanja družbe so na ravni države ključne investicije v javno infrastrukturo (ceste, železnice, energetika, zdravstvo) in raziskovalno Shematski prikaz ukrepanja za preboj v produktivnosti opremo; na ravni podjetij pa zasebna vlaganja v osnovna sredstva, robotiza- dejavnikov povečevanja produktivnosti ren finančni sistem, institucije in trg, ki cijo, umetno inteligenco, digitalizacijo, morajo podjetja nameniti konceptu traj- zagotavlja boljšo dostopnost podjetij do raziskave in inovacije. Pravočasna celo- nostnega voditeljstva, ki poleg ekonom- finančnih virov po pogojih, kot jih imajo vita usmeritev v proizvodnjo predvsem skih naslavlja tudi družbene, okoljske in podjetja v Nemčiji in Avstriji. električne energije iz obnovljivih in osebne izzive in je usmerjeno v dosegačistih virov, prenova elektrodistribu- nje preboja z novimi poslovnimi modeli, Več znanja in povezovanja cijskega omrežja, energetska sanacija temelječimi na vseživljenjskem izobraže- Sodelovanje in povezovanje med akastavb ter nadgradnja in razvoj železni- vanju in usposabljanju (vseh zaposlenih, demsko, raziskovalno in podjetniško ške ter cestne infrastrukture predsta- še posebej vodij), novih tehnologijah in sfero z agilnim sistemom izobraževavljajo ne le pomemben dejavnik višje boljšemu upravljanju podjetij. Povečeva- nja in usposabljanja na terciarni ravni in dualnim sistemom izobraževanja po Optimalno delujoče institucije političnega, pravnega in vzoru Avstrije in Nemčije na sekundarni okoljevarstvenega sistema so predpogoj ostalim ukrepom za ravni bi prispevalo k oblikovanju skudvig produktivnosti. pnih razvojnih partnerstev (prebojnih mrež). Delovanje javne uprave bi lahko produktivnosti, temveč tudi gradnike nje raznolikosti v podjetjih, spodbujanje izboljšali predvsem v smeri zmanjšanja prehoda v »zeleno« družbo. Investicije vključevanja vseh deležnikov v odločanje administrativnih ovir (debirokratizaciv raziskovalno opremo, ki zahtevajo ta- in soupravljanje zaposlenih so prakse, ki ja), povečanja učinkovitosti delovanja kojšen dvig proračunskega financiranja pripomorejo k skupnim prizadevanjem upravnih organov (prenova plačnega R&R na 1 % BDP, pa bi poleg človeških za dosego višje produktivnosti. sistema v smeri nagrajevanja bolj uspevirov omogočile dvig inovacijske aktiv- šnih uradnikov in nadzor nad korupcijo) nosti, brez katere si višje produktivno- Mehki dejavniki skupne faktorske pro- ter vzpostavitve enotne poslovne točke sti ne moremo zamisliti. Država mora duktivnosti na ravni države so slabše za potrebe obveščanja podjetij, izvajanja korak naprej storiti pri prenosu inovacij izkoriščeni predvsem na področjih kor- e-postopkov in e-poročanja podjetij. v gospodarstvo, pri čemer bi pomembno porativnega upravljanja podjetij v drvlogo morala odigrati ponovno samo- žavni lasti in javnih zavodov. Tu bi lah- Če bomo kot družba dosegli konsenz, stojna Tehnološka agencija Slovenije, ki ko s profesionalizacijo in depolitizacijo da si želimo preboj v produktivnosti, bi delovala po vzoru Finske, Danske in upravljanja podjetij s kapitalsko naložbo bomo lahko na koncu delili več: zaposledrugih razvojno prebojnih držav. države in javnih zavodov dosegali višje ni bodo imeli višje bruto in neto plače, stopnje donosa, boljše upravljanje jav- upokojenci pokojnine, več denarja bo K višjim vlaganjem se morajo nih financ, ki temelji na agresivni pro- na razpolago tudi za zdravstvo in ostale zavezati tudi lastniki ticiklični fiskalni politiki, poenostavitev storitve socialne države. T Podobno kot država se morajo k višjim davčnega sistema in prestrukturiranje vlaganjem v otipljiv in neotipljiv kapital podjetij zavezati tudi lastniki podjetij. javnih izdatkov v smeri podpore projektom, ki imajo največji vpliv na dvig Dr. Polona Domadenik je redna profesorica ekonomije na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani in so-koordinatorica akcijskega načrta Posebno pozornost na področju mehkih produktivnosti in kakovosten ter prime- za dvig produktivnosti.