Platforma je poslovni model prihodnosti, ne kaprica

Platforma je v prvi vrsti poslovni model in ne zgolj kaprica moderne tehnologije. To ni le aplikacija za pametni telefon, spletna stran ali programska oprema. Je holističen poslovni model, ki z združevanjem potrošnikov in ponudnikov ustvarja vrednost.

Tjaša Sterle Polak

V obdobju digitalne ekonomije se podjetja srečujejo s t. i. disruptivno tehnologijo. Ta označuje inovativno tehnologijo, ki prinaša nove načine uporabe lahko že obstoječih stvari, na ravni gospodarskega okolja pa disrupcija pomeni vpliv novih tehnologij in posledičen razvoj digitalnega gospodarstva.

O novem poslovnem modelu smo se pogovarjali z Darkom Dujičem, direktorjem platforme ceneje.si, in Janom Dobrilovičem, direktorjem platforme Beeping.si. Oba sta platformi zgradila na poslovni ideji in dobro premišljeni strategiji. Od omenjenega je namreč v

FOTO: SHUTTERSTOCK izredno konkurenčnem svetu disruptivne tehnologije odločilno, ali bo tvoj posel sčasoma postal celo skovanka ali opredelitev prave vrednosti. pa ga bo odneslo v nepregledno morje digitalnih vsebin. Dujič je z ekipo najprej naslovil problem, ki je zelo realen in enostaven: »Potrošniki v nakupovanje investirajo čas in denar, za odločitev pa potrebujejo prave, pravilne in neodvisne informacije o izdelku, blagovni znamki, trgovcu in ceni. 20 let nazaj, v svetu fizičnih trgovin, je bila stopnja informiranosti izre-

Gradnja platforme se nikoli ne konča. Nadaljnji razvoj terja

dno nizka. Odkar je ponudba na spletu, jo je mogoče predstaviti na drugačen način. Ceneje.si in vse platforme v skupini Heureka omogočajo, da današnji potrošnik v nekaj minutah zastonj dobi več pomembnih nakupnih informacij o produktu in ponudnikih.«

Dobrilovič je pojasnil, da so želeli postati desna roka gospodinjstev: »Smo kot most med gospodinjstvi in profesionalnimi čistilci, ki pred delom morajo skozi obvezni proces izobraževanja. Vsak izmed njih ima urejen status in z našo pomočjo postajajo tudi podjetniki.«

Hitro rastoč poslovni model

»Platforme postajajo vedno bolj pomemben in hitro rastoč poslovni model, predvsem zaradi razvoja tehnologije, ki je omogočila nenehno povezanost subjektov, decentralizirano produkcijo in vzpon umetne inteligence. V osnovi gre za dokaj kompleksen poslovni model, ki je odvisen od skoraj sočasne vzpostavitve omrežja 'proizvajalcev' in 'uporabnikov'. Ko je to vzpostavljeno, mora lastnik platforme zgraditi še orodja in podatkovne modele, s katerimi bo upravljal takšno platformo v korist obeh ciljnih skupin,« pojasnjuje Dujič.

Za bolj plastičen prikaz lahko omenimo storitev prevoza potnikov, ki jo nudi

družba Uber. Taksiji po svetu niso nič novega, storitev pa je stara toliko, kolikor so prevozi z avtomobili postali nepogrešljiv del našega vsakdana. A Uber je zasnoval tehnološko napredno platformo, ki zna povezati voznike (navadne državljane) in iskalce prevoza prek interneta oz. pametnih telefonov. Razlika med klasično taksi službo, kjer smo odvisni od informacij, ki jih dobimo od dispečerja, nam Uber omogoča natančnejši pregled naročenega prevoza, več informacij o prevozniku in prevoznem sredstvu ter stroških. Sprememba, ki jo je v svetu prevozov povzročilo podjetje Uber, je tako močna, da si je njihova disrupcija v pogovornem jeziku prislužila kar lastno skovanko (uberizacija).

Štirje elementi uspešnih platform

Platformsko poslovanje na distruptiven način napada obstoječe poslovne modele in sili podjetja, tudi vodilna v svojem segmentu, da spremenijo svoje procese ter organizacijo, če želijo ostati na trgu. A tudi če se podjetje odloči posodobiti svoj način poslovanja, še ne pomeni, da je odkril skrivno sestavino. Konkurenca na področju platform je huda, zato je nujna dobra strategija, ki pa običajno sloni na štirih elementih. Prvi je magnet, s katerim podjetje privabi dovolj veliko število pravih obiskovalcev, iz katerih bodo nastali ponudniki najbolj želenih izdelkov in storitev, ter potrošniki, ki si jih ti ponudniki želijo imeti v portfelju svojih strank. Drugi element je mehanizem, ki potrošnikom omogoča, da najdejo prave ponudnike, in obratno. Tretji element je tehnologija, ki omogoči ponudnikom in potrošnikom, da se na preprost »vključi-in-igraj« način priklopijo na platformo. Četrti pa so pravila in standardi.

Niso vse platforme enake

Čeprav vse platforme uporabljajo enak poslovni model, se med seboj razlikujejo. V grobem lahko ločimo devet različnih tipov platformskega poslovanja: tržnica storitev (service marketplace, kjer je glavna vrednost storitev), tržnica produktov (product marketplace), plačilna platforma (payment platform), investicijska platforma (investment platform), družbeno omrežje (social network), komunikacijska platforma (communication platform), platforme za razvijalce (development platforms), platforme za vsebine (content platforms), platforme za igre.

Gradnje ni nikoli konec

Gradnja platforme se nikoli ne konča. »Gre za modele, kjer se v pravi sestavi povprečni stroški platforme ne bi smeli začeti povečevati s povečanim obsegom. V resnici je to ključna prednost uspeha, ki se začne, ko platforma preseže določeno kritično maso proizvajalcev in uporabnikov. Največkrat gre za združevanje B2B2C platforme v enovit poslovni model. Uspešnost najbolj enostavno merimo s poslovnim rezultatom, ki pa je zaradi velike investicije v začetnih fazah lahko dolgo negativen,« pojasnjuje Dujič. Dobrilovič dodaja, da je za nadaljnjo rast platforme treba neprestano dodajati novo vrednost: »Ponudba mora biti korak pred povpraševanjem. Tu velja obratna logika prepričanja, da povpraševanje določa ponudbo. V primeru nedovoljšne ponudbe se platforma izpoje.« To ponazori s preprostim primerom iz lastnega podjetja: »Če bi mi imeli samo pet čistilk, potem bi bile te preveč zasedene, stranka pa bi morala na čiščenje čakati. Če bi bilo na voljo preveč čistilcev, potem ne bi imeli dovolj dela in njihova lojalnost bi padla. Venomer je treba iskati ravnotežje.«

Tudi ekosistem potrebuje vodenje

Platforma se sčasoma spremeni v svojevrsten ekosistem, ki pa se do neke mere lahko vzdržuje sam, a za dolgo življenjsko dobo potrebuje vodenje. »Zagotovo je zaupanje eden izmed gradnikov, vendar je ključen gradnik za vse partnerje opredelitev prave vrednosti. Mnogo je poskusov vzpostavljanja različnih tržnic (marketplace) kot platform, tudi v Sloveniji, a zelo redko se zgodi, da je opredelitev vrednosti, uporabnikovega problema in rešitve, oblikovanje interakcije in dostopnost prava. Razvoj ali kakšen zunanji dejavnik lahko takšno okolje popolnoma spremeni in če nisi razvojno odziven, se vse skupaj lahko hitro poruši,« pojasnjuje Dujič. Tudi Dobrilovič pravi, da v njihovem primeru držijo pregled nad svojo ponudbo in za-

Prednost platform je, da njihovo poslovanje ni omejeno na državne meje. Pravzaprav je njihovo bistvo ravno v tem, da sežejo izven mesta, v katerem so ustanovitelji pognali korenine.

gotavljajo visoke standarde. »Ponudbo moraš vzdrževati. Pri nas to terja izobraževanja, primeren odnos do čistilcev, ki se nato pozna tudi pri strankah,« dodaja.

Glas ljudstva seže čez meje

Moderna tehnologija poleg enostavnega, hitrega in učinkovitega iskanja tistega, kar nujno potrebujemo, potrošniku daje tudi možnost, da oceni tisto, kar je plačal. Čeprav so ocene nestrokovne, subjektivne in včasih podvržene vremenu ali levi nogi, ki je prva stopila iz postelje, lahko vplivajo na odločitev drugih potrošnikov, ki o določenem nakupu šele razmišljajo. Dobrilovič pravi, da je mnenja potrošnikov treba uporabljati kot vir razvoja, nadgradnje, izboljšanja. Dujič še doda, da je odgovornost upravljalca platforme, da komentarje upravlja na način, da bo vrednost in zaupanje na najvišji ravni.

Prednost platform je, da njihovo poslovanje ni omejeno na državne meje. Pravzaprav je njihovo bistvo ravno v tem, da sežejo izven mesta, v katerem so ustanovitelji pognali korenine. Ideja in strategija sta lahko vedno globalni, edina omejitev je ogromna konkurenca, poudarjata sogovornika. T

Tjaša Sterle Polak je samostojna novinarka, zunanja sodelavka podjetja Mediade.