Prihodnost zdrave rasti

Nina Oštrbenk Foto: Andraž Kobe

»Dinamika, odgovornost in zaupanje so tri besede, ki so zaznamovale letošnje leto, leto negotovosti in nenehnih prilagajanj,« je uvodni nagovor na letošnjem Managerskem kongresu začela predsednica Združenja Manager (ZM) Medeja Lončar. Poudarila je pomembno in odgovorno vlogo managerjev v koronakrizi, ko so morali hitro odreagirati in se prilagoditi novi realnosti. »Brez zaupanja našim timom kot vodje ne bi zmogli prekrmariti skozi težavno obdobje, zato verjamem, da je zaupanje tudi potrebna sestavina za sodelovanje in povezovanje gospodarstva z državo, pa tudi za delovanje družbe kot celote.« Rezultat sodelovanja in povezovanja je tudi akcijski načrt za višjo rast produktivnosti, ki smo ga premierno predstavili na kongresu. »Gre za biblijo gospodarskega in družbenega preporoda Slovenije,« je načrt opisal gospodarski minister Zdravko Počivalšek. 'Oče' akcijskega načrta Dušan Mramor je dodal, da je za njegovo uresničenje ključen družbeni dogovor in da mora vsaka skupina prevzeti del odgovornosti; najprej vlada, delodajalci in sindikati. »Pomembno je, da v družbi prevlada moč dialoga. Če ne, bomo manj konkurenčni, produktivni in uspešni,« pa je zaključil častni gost dogodka, predsednik RS Borut Pahor. Na kongresu, ki je konec septembra tradicionalno potekal v portoroškem GH Bernardin, smo ob povečevanju produktivnosti in novi realnosti v ospredje postavili tudi trajnostno voditeljstvo. To je ena od osrednjih usmeritev ZM, na katero bomo veliko stavili tudi v prihajajočem letu, ko bomo znova gostili osrednji managerski dogodek leta. Zato vas vabimo, da si že zdaj naredite zaznamek v vašem koledarju: 23. in 24. septembra 2021 bo Portorož znova vrvel od managerske energije. Se vidimo – upamo, da takrat že brez mask in s toplim stiskom rok. T

Nina Oštrbenk je strokovna sodelavka Združenja Manager za komunikacije.

Iskrena hvala vsem udeležencem letošnjega Managerskega kongresa, ker ste si vzeli čas za vpijanje novih znanj in idej ter druženje, pa čeprav je bilo to prilagojeno času in razmeram. Hvala tudi tistim, ki ste nas spremljali preko spleta.

Manager leta 2020 je postal Enzo Smrekar, glavni direktor Atlantic Droge Kolinske in podpredsednik uprave za delikatesne namaze, Donat Mg in internacionalizacijo v Atlantic Grupi.

Z leve: Sonja Šmuc, generalna direktorica GZS, Tomaž Berločnik, Avant Car in manager leta 2019, ter Aleksandra Brank, ki je prejela posthumno priznanje za dolgoletnega člana ZM Bojana Branka.

Nekdanji predsednik Združenja Manager in generalni direktor podjetja Danfoss Trata Aleksander Zalaznik z ženo Majo Zalaznik z Ekonomske fakultete UL.

Letošnje priznanje Vključi.Vse so zaradi uspešnega upravljanja raznolikosti, uravnotežene vodstvene strukture in uspešnih poslovnih rezultatov prejele Ljubljanske mlekarne.

Borut Pahor, častni gost letošnjega Managerskega kongresa, je v nagovoru izpostavil: »Pomembno je, da v družbi prevlada moč dialoga. Če ne, bomo manj konkurenčni, produktivni in uspešni.«

Janez Škrabec, direktor Rika (levo), in Medeja Lončar, predsednica ZM ter direktorica Siemensa Slovenija.

V vlogi gostiteljic sta prvič na Managerskem kongresu blesteli predsednica Združenja Manager Medeja Lončar (levo) in izvršna direktorica ZM Petra Juvančič.

Boštjan Gaberc, direktor Mikrografije, je bil srečni izžrebanec v nagradni igri zlatega pokrovitelja kongresa Telemacha in je prejel podpisan dres zlate košarkarske reprezentance.

Kljub maskam in razdalji so udeleženci letošnjega kongresa uživali v pogovorih in mreženju.

Dušan Mramor je premierno predstavil akcijski načrt za višjo rast produktivnosti, ki je nastal v sodelovanje z MGRT, Ekonomsko fakulteto UL in Observatorijem ZM.

Na okrogli mizi o višji rasti produktivnosti, ki jo je povezovala Polona Domadenik z EF UL (z leve), so sodelovali gospodarski minister Zdravko Počivalšek, Jernej Vrtovec, minister za infrastrukturo, Medeja Lončar, predsednica ZM, Melanie Seier Larsen, predsednica Sekcije managerk, BCG, ter Boštjan Koritnik, minister za javno upravo.

Z leve: Anisa Faganelj , Lucija Sajevec in Damijan Andjelković, vsi AMZS.

O novi realnosti so govorili (z leve) Marta Kelvišar, Adria Dom, Valerija Špacapan Friš, DB Schenker, Iztok Seljak, Hidria Holding, Tomislav Čizmić, Mercator, in Enzo Smrekar, Atlantic Droga Kolinska. Pogovor je povezoval Igor E. Bergant.

Večerni del četrtkovega programa je s humorjem popestril Sašo Stare, z izjemnim posluhom za glasbo pa skupina Baseless. Za scenografijo in tehnično izvedbo je poskrbela odlična Hiša vizij.

Z leve: Jasmina Tatarovac Šušteršič, Aktiva čiščenje, Zdravka Zalar, Smartis, in Ajda Cuderman, MGRT.

Osrednji govornik kongresa Martin Reeves, izvršni direktor in senior partner v družbi BCG, je izpostavil načine delovanja, ključne za uspešno prepoznavanje, obvladovanje in oblikovanje nastajajoče nove realnosti.

Že tretje leto zapored je Sekcija managerk pri ZM pripravila predprogramski del kongresa Unconference – inovativni mreženjski del s šestimi različnimi vsebinskimi omizji.

Krešimir Ležaić, pomočnik predsednika uprave za področje telekomunikacij in informatike v Mercatorju (levo), in pomočnik predsednika uprave za korporativno komuniciranje Iztok Verdnik.

Jure Leskovec, izredni profesor na Univerzi Stanford in vodja raziskav v Pinterestu, je poudaril, da moramo mladim omogočiti, da se v tujini razvijajo in se nato z novim znanjem vrnejo domov in tu ustvarijo kariero.

Ko prihodnost spregovori o sedanjosti: Žiga Vavpotič (levo) se je pogovarjal z Jušem Lesjakom, Nino Pejič, Gašperjem Logarjem, Elizabeto Zalar in Majo Lotrič. Njihovo sporočilo? Želimo biti vključeni!

ZM_MK_logotipi_238x77,5mm.pdf 1 20. 10. 2020 09:53:09 Z leve: Petra Juvančič, ZM, Ladeja Godina Košir, Circular Change, Franjo Bobinac, Hisense, in Medeja Lončar, ZM in Siemens Slovenija.

Kuharska mojstrica Ana Roš in njena Hiša Franko – letos je kot edina restavracija v Sloveniji prejela dve Michelinovi zvezdici – dokazujeta, da je tudi v lokalnem okolju mogoče pisati zgodbo o uspehu.

Mladi managerji so za trajnostne strategije

Sklad za talente mladim voditeljem vsako leto subvencionira izobraževanje na programih poslovnih šol. V letu 2020 so prejemniki subvencije trije: Katarina Primožič Ramoveš je izobraževanje na Harvard Business School, in sicer na programu Sustainable Business Strategy, že zaključila, Iztok Pavlin in Sanja Savič pa se bosta tega programa udeležila konec jeseni.

Katarina Primožič Ramoveš, direktorica področja ljudje in kultura ter interim vodja marketinga v podjetju NIL

Zakaj je pomembno, da se managerji izobražujete na področju trajnostnega voditeljstva? V prihodnosti bodo na trgu ostale le tiste organizacije, ki bodo razumele, da je njihovo poslovanje neločljivo povezano z ljudmi, da je njihov obstoj neločljivo povezan z višjim smislom, namenom ustvarjanja prave dodane vrednosti na pravi način. Izobraževati se moramo, da bomo vodje znali zavestno delati na pravi način z vsemi deležniki.

Kaj je za vas sustainable business strategy? Trajnostno oblikovana poslovna strategija izhaja iz jasnega namena obstoja organizacije. Je strategija, ki se izvaja skladno z vrednotami organizacije. Predvsem pa si prizadeva razumeti različne deležnike, podati konkretne odgovore na vprašanje vpliva delovanja nanje ter pri zadanih ciljih gleda tako na naslednje poslovno leto kot tudi na prihodnje generacije.

Kaj so najpomembnejša sporočila, ki ste jih odnesli od izobraževanja? Zavedanje raste: svet se spreminja in ljudje postajajo vedno bolj zavedni, kakšni so vplivi poslovanja različnih industrij na planet. Ljudje iščejo izdelke, ki so trajnostni, partnerje, ki delujejo na pravi način, in delodajalce, ki poslujejo s pogledom na vse deležnike.

Strategija brez ciljev so le sanje: brez jasnih ciljev, natančno opredeljene strategije, kaj želiš doseči, stalnega fokusa in prioritet sanje nikoli ne bodo postale resničnost.

Smisel je motor napredka: namen, ki je prave narave, ki zaneti 'iskro v ljudeh', ki se jih dotakne, je najmočnejše orodje za razvoj in izvedbo strategije. Kdor zna povezati tak smisel in postaviti jasne cilje, smer in pot, bo zagotovo uspel.

Navdušilo pa me je tudi povezovanje – vključena sem bila v aktivnosti skupaj z več kot 280 kolegi širom sveta.

Kakšen voditelj je tisti, ki ga vodi namen (ang. PurposeDriven Leader)? Zaveden pristen človek, ki deluje zavestno, skladno s svojo resnico.

Iztok Pavlin, Team Lead v Business Solutions

Zakaj je pomembno, da se managerji izobražujete na področju trajnostnega voditeljstva? Vseživljenjsko izobraževanje je ključno za širitev obzorji. Pripomore k boljšemu razumevanju vseh dejavnikov, ki so vpeti v poslovni svet trajnostnega voditeljstva. Že dolgo ni trajno voditeljstvo naravnano samo k družbi ali okolju. S tem razlogom se je treba znati vživeti v vse dejavnike ter jih nadgraditi; začeti pa je treba pri sebi.

Kaj vam pomeni pojem sustainable business strategy? Predstavlja tako osebo pot managerja, ki jo s svojim dejanji v organizacij, družbi in okolju opolnomoči, motivira in uveljavlja.

Kakšna so vaša pričakovanja glede izobraževalnega programa? Pričakujem nekakšno usmeritev in pridobitev ključnih izhodišč, s katerimi bom lahko nadaljeval in utiral svojo pot v svetu trajnega poslanstva in vrednot. Sanja Savič, vodja področja pravnega svetovanja v PwC Legal Slovenija

Zakaj je pomembno, da se managerji izobražujete na področju trajnostnega voditeljstva? Vlogo managerjev bi morali gledati širše, tudi z vidika odgovornosti za splošno družbeno in okoljsko skupnost. Da se izobražujemo na področju trajnostnega voditeljstva, je pomembno, da razumemo poslovne modele, ki so gonilo sprememb pri pomembnih globalnih vprašanjih. Trajnostno voditeljstvo bi moralo biti osebni cilj vsakega managerja.

Kaj vam pomeni pojem sustainable business strategy? Trajnostno naravnana poslovna strategija je zame vodenje družbe z jasnim ciljem, ki omogoča razvoj in rast vsem ključnim deležnikom. Predstavlja poslanstvo v brezčasnih vrednotah. Gre za konkurenčno miselnost o družbeno odgovornem poslovanju.

Kakšna so vaša pričakovanja glede izobraževalnega programa? Da bom pridobila razumevanje, kako spodbujam spremembe v širšem družbenem okolju. Veselim se nove izkušnje na eni najprestižnejših univerz na svetu.

Z novim vodstvom v novih časih

Upravni odbor (UO) se je od začetka marca sestal štirikrat – spomladi dvakrat preko spleta, zadnji dve seji pa sta potekali v živo pri gostiteljih: AMZS in Pivovarna Laško Union. Člani UO so največ časa namenili aktivnostim, povezanimi z aktualnimi 'Covid-19 razmerami', seje pa je zaznamovalo še novo vodstvo in priznanje Manager leta 2020.

Enej Kirn

Marec: pogled nazaj in naprej

Na marčevski seji, ki je potekala kot zadnja seja UO v mandatnem obdobju 2017–2020, so člani potrdili poročilo o delu ZM za leto 2019, program dela in finančni načrt ZM za leto 2020 ter spremembo Pravil ZM. Pri slednjih so mandat izvršnega direktorja oz. direktorice podaljšali na štiri leta. Seznanili so se s kandidaturo Medeje Lončar za predsednico ZM v mandatnem obdobju 2020–2023, njenim programom in predlogom sestave novega UO.

Razpravljali so o možnih aktivnostih v času Covid-19, zlasti v razmerju do vlade, sorodnih organizacij in članov ZM. Sklenili so, da bodo Marko Lotrič, Tomaž Berločnik, Melanie Seier Larsen in Andrej Božič sestavljali ožjo krizno-strateško ekipo, ki bo v imenu ZM sodelovala pri pripravi predlogov ukrepov in mnenj v zvezi s situacijo Covid-19. Člani UO so potrdili Petro Juvančič za novo izvršno direktorico ZM. Funkcijo je nastopila 1. junija.

April: sodelovanje in aktivnosti med epidemijo

Prvo sejo v mandatnem obdobju 2020–2023 je vodila nova predsednica ZM Medeja Lončar, ki so jo člani ZM izvolili na volilnem e-občnem zboru med 23. in 26. marcem. Člani UO so izvolili dva podpredsednika v tem mandatnem obdobju: Barbaro Domicelj, Microsoft, in Andreja Božiča, BB investicije.

Člani so se seznanili z internimi in zunanjimi aktivnosti ZM od začetka Covid-19 krize. ZM je vzpostavilo spletno stran, kjer lahko člani na enem mestu dobijo koristne informacije in pomoč z različnih področij (pravo, krizno komuniciranje, krizni management, likvidnost, davki idr.) za uspešnejše soočanje s krizo. Od zunanjih aktivnosti so posebej izposatavili dobro sodelovanje in povezovanje organizacij v okviru Gospodarskega kroga, ki ga je koordiniralo ZM. Lončar je bila v imenu ZM del vladne delovne skupine za pripravo ukrepov drugega svežnja protikorona ukrepov. Zato je ZM pripravilo tudi svoje predloge ukrepov, ki jih je posredovalo vladi. Korona kriza je vplivala tudi na prilagoditev programa nove predsednice. Managerji so kmalu po izbruhu začeli razmišljati o srednjeročnih in dolgoročnih ukrepih, o izhodni strategiji iz krize. Krizno-strateška skupina ZM je identificirala ključne tri vsebinske sklope, na katere se mora ZM srednjeročno in dolgoročno osredotočiti in se z njimi pozicionirati. Ti so: ljudje, novi poslovni modeli in poslovne priložnosti ter nove strateške dejavnosti in spremenjeni pogoji v obstoječih dejavnostih. Strinjali so se, da mora biti ZM tisto, ki bo nakazovalo razvojne trende.

Junij: Akcijski načrt za rast produktivnosti

Glavna tema je bila Akcijski načrt za višjo rast produktivnosti, ki ga je članom UO predstavil dr. Dušan Mramor. Cilj akcijskega načrta je v štirih letih razpoloviti zaostanek Slovenije za Avstrijo z vidika dodane vrednosti. Gost seje je bil tudi dr. Jure Leskovec, ki je predsta-

FOTO: ARHIV ZM

vil svoje raziskovalno delo na univerzi Stanford, projekcije in matematične izračune glede epidemije, prebojne projekte in miselnost v ZDA ter Evropi.

September: soglasno potrdili Managerja leta 2020

Največ pozornosti so člani namenili izboru prejemnika priznanja Manager leta. Komisija je pod vodstvom Andreja Božiča ocenjevala kandidate preko t. i. mehkih dejavnikov ter s pomočjo finančnih kazalnikov. Med kriteriji izbora sta bila letos prvič še trajnostni razvoj (ter ravnanje podjetij v času Covid-19). Komisija je UO za prejemnika priznanja Manager leta 2020 predlagala Enza Smrekarja, ki ga je UO soglasno potrdil. Smrekar je prepričal tudi s svojim angažmajem v družbenem okolju, zlasti v športu. T

Enej Kirn je strokovni sodelavec za pravno področje pri Združenju Manager.

Managerke odpirale teme nove realnosti

Priznanje, ki ga podeljuje Sekcija managerk pri ZM, Vključi.Vse je šlo letos v roke družbi Ljubljanske mlekarne. Organizirali smo Unconference in kar dva klubska dogodka.

Enej Kirn

Na Unconference o času po Covid-19

Sekcija je v predprogramu Managerskega kongresa ponovno organizirala Unconference – poslovno mreženje z dodano vrednostjo. Inovativni mreženjski del z odličnimi spodbujevalci in gosti je obravnaval čas po Covidu-19 in novo realnost, v katero smo vpletli nova znanja, izkušnje in dobre prakse ter se povezovali za prihodnost.

Dva klubska dogodka Vključi(V)se: 50 % + 50 % = 150 %

Maja in avgusta je sekcija izvedla dva klubska dogodka Vključi(V)se: 50 % + 50 % = 150 %. Gostja 6. klubskega dogodka v maju, ki je potekal virtualno, je bila Tatjana Bobnar, nekdanja generalna direktorica slovenske policije in prva ženska na tem mestu. Z moderatorjem Boškom Praštalom je med drugim spregovorila tudi o vodenju v državni upravi: »Ker je policija institucija, v kateri šteje tradicija, je treba spremembe vnašati zelo premišljeno in argumentirano. Pri vseh reformnih spremembah je nujno, da pridejo z vrha in da vodstvo za njimi stoji, sicer jih bodo ljudje težko sprejeli.«

Renata Salecl, filozofinja in publicistka svetovnega formata, je bila gostja avgustovskega dogodka. V pronicljivem pogovoru sta z moderatorjem Andrejem Drapalom pretresala situacijo, v kateri smo se kot družba znašli zaradi epidemije. »Ljudje se po krizah znamo prilagoditi in zaživeti novo normalnost. Danes je morda čas še za malo filozofiranja, v katero smer razvijati družbo naprej: kako organizirati delo, odpirati razprave o dostojnem življenju, odnosu med dodano vrednostjo ljudi in umetno inteligenco, o ohranitvi in razvoju demokracije. Začnimo razumeti novo realnost in kot odgovorni managerji obvladujmo tveganja, ki jih prinaša,« sta zaključila.

Začetek nove generacije Mentorske mreže

23. oktobra smo uradno zagnali že šesto generacijo Mentorske mreže. Uvodno srečanje je tokrat potekalo virtualno, a energije in navdušenja nad novimi povezovanji ni manjkalo, prisluhnili smo zgodbi lanskega mentorskega para, ki svojo mentorsko vez zdaj nadgrajuje že z drugo izdajo knjige na temo mentorstva. Sicer pa smo letos v Mentorski mreži povezali kar 25 parov. T

Stičišče trajnosti na spletni strani ZM

Na pobudo in z aktivacijo mladih managerjev na čelu s predsednico Tanjo Subotić Levanič je zaživelo stičišče trajnosti na spletni strani ZM, kjer najdete dobre trajnostne prakse članic in članov, izsledke raziskav, standarde, uporabne članke ter video vsebine.

Diana Jecič

Trije štipendisti Sklada za talente

V okviru zastavljene poti je tudi Sklad za talente dobil novo smer. Junija smo razpisali subvencijo za študij na kar 11 programih priznanih svetovnih poslovnih šol, na smeri trajnostnega vodenja. Komisija je izbrala tri prejemnike štipendije: Katarino Primožič Ramoveš iz NIL, Iztoka Pavlina, Business Solutions, in Sanjo Savič, PricewaterhouseCoopers svetovanje. Vsi so izbrali študij na Harvardu, na programu Sustainable Business Strategy. Več na str. 76.

10 načel raznolikosti – ocenite se

Eden izmed ciljev trajnostnega razvoja OZN je zmanjšanje neenakosti. Za uspešno upravljanje raznolikosti in vključevanje vseh je delovna skupina pod taktirko Lucije Sajevec in Petre Wagner ustvarila orodje za samooceno, ki s povratno informacijo managerjem ponudi pregled, kje so na področju upravljanja z raznolikostjo. Orodje 10 načel raznolikosti je za članice in člane ZM brezplačno, dostopno pa je na spodnji spletni povezavi. Kliknite tukaj 

Pobuda za trajnostno okrevanje

Ker je sodelovanje osnova za spremembe, se ZM povezuje s partnerji in spodbujevalci trajnostnega razvoja. Podprli smo raziskavo krovne managerske organizacije CEC o trajnostnem voditeljstvu ter raziskavo Ekonomske fakultete UL, ki bo oblikovala indeks trajnostnega razvoja. Na povabilo SVRK je sekcija poslala odziv in predloge na poročilo o doseganju ciljev trajnostnega razvoja, skupaj s CER pa smo na vlado naslovili pobudo, naj bo okrevanje po Covid-19 trajnostno. T

Več o tem 

Ni upanje tisto, ki umre zadnje

Plan B: Knjiga o zeleni prihodnosti, tehnologiji in svetlih primerih samooskrbe – Zakaj se je vojni dopisnik premaknil na drugo bojno linijo?

Irena Štaudohar, Delo

Mislila sem, da bo knjiga Boštjana Videmška Plan B, ki govori o podnebnih spremembah, pesimistična, a ni. Gre za temo, ki je zelo realna, a se vseskozi pretvarjamo, da je nekaj abstraktnega. V tej knjigi je vse konkretno. Njena glavna poanta pa je skorajda biblijska, saj govori o tem, kako rešiti svet.

Občutek za lepoto sveta

Knjiga Plan B govori o ljudeh in skupnostih na različnih koncih sveta, ki verjamejo v prihodnost in naravo ter s svojimi dejanji dokazujejo, da nič ni tako fatalistično in da je zadnji čas, da stopimo v akcijo. To je zbirka zgodb o nenavadnih in trmastih vizionarjih, ki se vsak po svoje spopadajo s podnebno krizo in ki ji znajo pogledati naravnost v oči.

Ko spreminjajo življenje mest, otokov in držav, ne varujejo le podnebja, ampak življenje ljudi v teh krajih spreminjajo na bolje. Ko začnejo ljudje razmišljati in delovati v korist narave in zelene prihodnosti, se hkrati zgodi nekakšen sociološki fenomen, ne pozdravi se le narava, ampak bolj človeški in solidarni postanejo tudi medsebojni odnosi. Znova se kot v kakšnem romanu Čehova vzpostavi pojem – dober človek.

Ni torej čudno, da Boštjan Videmšek, ki je na vojnih območjih, od koder je vsa ta leta poročal, videl preveč grozljivih in žalostnih prizorov, da bi slovel po optimizmu, v epilogu zapiše, da se mu je med triletnim potovanjem po svetu, na katerem je zbiral zgodbe za to knjigo, vrnilo upanje. »In občutek za lepoto prostora, časa in ljudi. Skupnosti.«

Od litija do avtomobila

Boštjan Videmšek je, kot zapiše v uvodu, že nekaj časa izgubljal vero v poklic novinarstva. Prav tako mu je jasno, da svet, ki smo ga poznali, počasi izginja in z njim tudi demokracija in odprtost. Razmišljanje, ki bi lahko vodilo v apatijo. A potem se je nekega dne srečal s in edini kapital za prihodnost. fotografom Matjažem Krivicem, ki se je ravno vrnil iz Bolivije, kjer je fotografiral največje slanišče na svetu in eno od čudes sveta. Neskončno belino, ki počasi izginja, saj so tam največja nahajališča dragocenega litija, ki poganja sodobni tehnološki svet. Takoj je nastala ideja, da bi »zasledovala« pot litija, od izkopavanja do proizvodnje električnih avtomobilov. Zamisel je hitro postala akcija. Odkrila sta novo frontno črto – podnebne spremembe, ki so, kot pravi Videmšek, prav tako vojna, celostna in vseobsegajoča.

Branje za vse

To so tudi eseji o izumiteljih, ki ustvarjajo tehnologijo, ki bi lahko rešila planet, o politikih, ki so se odločili vzeti stvari v svoje roke. O tem, da je le zelena politika politika prihodnosti. Ta trezna zgodba pa uči tudi, da je politična volja pri spremembah na bolje zelo pomembna, da je pomembna tudi Evropska unija, sredstva, ki jih namenja za inovativne ekološke projekte. Tako kot v romanih in epih pa je včasih dovolj en odločen in pogumen človek, ki zna revitalizirati skupnost.

To je knjiga za vse. To je knjiga, ki bi jo morali brati najstniki in bi jo morali imeti srednješolci za maturo. To je knjiga, ki bi jo morali brati politiki, zapo-

Marsikaj je možno, če je volja. Solidarnost, samooskrbnost, varovanje narave, sodobna zelena tehnologija so namreč velikanski

sleni na ministrstvu za okolje pa bi jo morali znati na pamet. To je učbenik za pridobivanje evropskih sredstev, ki bi bila namenjena prihodnosti in dobremu življenju.

Slovenija je tako majhna država, da bi lahko brez težav, če bi bila le volja za to, postala edinstven model za samooskrbno in ekološko državo, za razvoj tehnoloških podjetij, ki se ukvarjajo z zelenimi inovacijami, za zgodbo o povezani skupnosti, zadrugah, ekoloških kmetijah, divji naravi.

Zato se mi je zdelo, ko sem brala Plan B, da bi to lahko bil tudi najboljši politični program, ki smo ga ustvarili v zadnjih desetletjih oz. od osamosvojitve naprej. Marsikaj je možno, če je volja. Solidarnost, samooskrbnost, varovanje narave, sodobna zelena tehnologija so namreč velikanski in edini kapital za prihodnost. T

Prispevek je povzetek recenzija knjige izpod peresa Irene Štaudohar. Recenzija je bila v celoti objavljena v Delu, rubrika Književni listi, dne 4. avgusta 2020.

Učinkovita implementacija tržnih strategij

dr. Amadea Dobovišek

Publi Una, 2019

Mnenje prispeva:

Damijan Andjelkovič,

direktor podjetja Izava, hčerinskega podjetje AMZS, d. d.

Knjiga se osredotoča na strateško najpomembnejše vidike poslovanja podjetij. V njej avtorica dr. Amadea Dobovišek najprej nazorno pokaže, kako sodobna tržna paradigma pogojuje ustvarjanje vrednosti ter načrtovanje trajnostno naravnanih in h kupcu usmerjenih poslovnih modelov. Bistvo njene knjige pa opozarja na izzive, s katerimi se managerji srečujejo pri njihovi implementaciji.

Največ težav izvira iz neskladja med želenim in dejanskim vedenjem zaposlenih, ki so dnevno v stiku s potrebami in strahovi kupcev, in so prav zato ključni za učinkovito uresničevanje strateških iniciativ. V nadaljevanju predstavi različne kontrolne sisteme, s pomočjo katerih je moč pozitivno vplivati na kompetence, zavzetost in opolnomočenost zaposlenih. Na podlagi prepletanja lastnih dolgoletnih raziskav in številnih mednarodnih virov razkriva, da managerji te sisteme uporabljamo nedosledno, zato podjetja svojih potencialov ne izkoristijo v polni meri.

Knjiga nastavlja ogledalo vsem nam, managerjem in vodjem, ter je hkrati prvovrsten priročnik, ki ne bi smel manjkati v poslovni torbi nobenega managerja. Še več, sleherni vodja bi moral vsa poglavja knjige vključiti med redna viharjenja na poslovnih kolegijih. Slednje je prepoznala tudi žirija Združenja Manager in Združenja knjižnih založnikov in knjigotržcev pri GZS, ki je knjigo uvrstila med finaliste za najboljšo poslovno knjigo v letu 2019, podprla pa jo je tudi Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS.

Prepričan sem, da bi prevod knjige v tuje jezike, predvsem v angleškega, pustil velik pečat v mednarodnem managerskem okolju. T

Uspeški

Iskrene čestitke našim članicam in članom, ki svojo odličnost izkazujejo na različnih področjih.

Nina Oštrbenk

Lucija Sajevec, direktorica družbe AMZS, Andrej Ribič, predsednik uprave Elektra Ljubljana, Iztok Lipnik, direktor podjetja Elrad International, Aleš Dolenc, direktor M Sore, in Sebastijan Suhovršnik, direktor družbe TRO – rezalna orodja, so prejeli nagrade Gospodarske zbornice Slovenije za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke.

Špica International Toneta Stanovnika je za platformo za kontrolo pristopa in upravljanje delovnega časa Time&Space prejela Microsoftovo priznanje partner leta, in sicer med več kot 3.300 nominacijami iz več kot sto držav sveta.

Naziv tovarna leta 2020 je prejelo podjetje BSH Hišni aparati Nazarje na čelu z direktorjem Boštjanom Gorjupom.

Pravna spletna platforma Iurall Primoža Rojca je prejela

priznanje Gospodarske zbornice Slovenije za prispe-

vek na področju inovativnosti.

Zasavska gospodarska zbornica je Sonji Klopčič podelila zlato priznanje za inovacijo za Model AEIOU voditeljstva.

Akcija 'Mlečne knjige' Spara Slovenija, ki ga vodi Igor Mervič, je absolutna zmagovalka letošnjega SOF-a, saj je poleg petih zlatih nagrad prejela tudi najprestižnejšo – SOF SOF-a. Agencija leta je postala Futura DDB – čestitamo Marku Vičiču, Spar Slovenija je prejela priznanje znamka leta, oglaševalska osebnost je postal Marko Kolbl, Atlantic Droga Kolinska, ki je na čelu z Enzom Smrekarjem tudi oglaševalec leta.

Nagrade WEBSI spletni prvaki 2020 so med drugim prejela: Live shop A1 Slovenija na čelu z Dejanom Turkom in Lovrom Peterlinom je prejel priznanje za generalnega spletnega prvaka; A1 je postal tudi naj naročnik. Agencija 101 Petra Vidmarja in Dina Zupančiča je že drugič zapored naj digitalna agencija in je s Petrolom, ki ga vodi Nada Drobne Popovič, prejela tudi nagrado za naj digitalno kampanjo. Zmagovalec ljudstva je projekt Klikin NLB-ja pod vodstvom Blaža Brodnjaka. Slavila je še vrsta podjetij naših članov in članic. T

MENTORIRANKA Veronika Pirh,

direktorica, Spekter Žalec

Zakaj ste se odločili, da želite vstopiti v mentorski odnos? Prihajam iz družinskega podjetja, v katerega sem bila vključena od otroštva. Moja mentorja sta bila vedno le starša. Lani sem se pridružila ZM in to, da lahko dobim zunanjega mentorja, se mi je zdela odlična priložnost, zato sem se takoj prijavila. Dobila sem mentorico Ireno, s katero sva se takoj ujeli.

Kaj ste si obetali od mentorskega odnosa? Dobiti zunanji pogled na moje izzive, imeti nekoga, ki ga bom lahko vprašala za nasvet, njegovo videnje ob nastali situaciji. Imeti nekoga, ki me bo gnal naprej. Starša namreč mnogokrat dobronamerno pravita, naj se le malo ustavim.

Kako oz. kdaj so vam nasveti mentorice najbolj koristili? Na začetku najine poti sva si zadali določene cilje, ki pa jih glede na letošnje 'koronsko' leto nisva mogli v celoti izvesti. Med karanteno sva se mnogokrat slišali po telefonu in si izmenjali informacije, kako se v drugih podjetjih spopadajo s situacijo. Te so mi zelo koristile, vedno sem dobila kakšno idejo in seveda pogum, kako delovati v časih, s katerimi nihče izmed nas še ni imel izkušenj.

Kateri je najbolj uporaben nasvet, ki ste ga dobili od mentorice? Irena dela v multinacionalki in njeni nasveti o vodenju kadrov mi vedno koristijo. Od nje dobim širšo sliko in potrditev pri nastalem izzivu. Velikokrat jo pokličem, ko ne vem, kako naprej, in skupaj najdeva ustrezno rešitev. Irena je zelo urejena, strukturirana in organizirana – kar skrbno opazujem in se učim, saj se želim razvijati tudi na tem področju.

Irena sprašuje Veroniko: Poleg tega, da si mama, je spekter aktivnosti, ki jih pokrivaš v vašem družinskem podjetju, res širok. Kako določaš prioritete? Vsakodnevni urnik v službi je natrpan, ampak z dobro organizacijo se vedno najde čas tudi za družino in sprostitev. Sploh letos, ko zaradi covida nisem toliko na poti. K sreči sem tudi sama odraščala v takšnem okolju in kljub temu, da sta starša bila polno okupirana in motivirana za razvoj podjetja, tega nisem občutila kot nekaj negativnega. Že zelo zgodaj sta me vključevala v podjetje in meni je bilo zanimivo. To tradicijo nadaljujemo. T

MENTORICA Irena Rupnik,

vodja prodajnega servisa, Količevo Karton

S čim vas je mentoriranka najbolj navdušila? Z Veroniko sva se prvič v živo srečali na predstavitvi knjige Tatjane Kolenc in Klaudije Javornik Z mentorstvom do srčnega voditeljstva, s katero sta avtorici letvico mentorskim parom postavili zelo visoko. Po predstavitvi nama ni bilo treba kaj dosti razpravljati, strinjali sva se, da bova najin mentorski program zastavili resno. Všeč mi je, kako zavzeto in odločno je pristopila ter nato navkljub koroni, ki nama je pošteno prekrižala načrte, smer hitro regulirala do novih ciljev.

Kaj ste se vi naučili od nje? Poleg tega, da uspešno krmari na več različnih področjih (trgovina, turizem idr.), me navdušuje njen pristop tako k dnevni rutini kot večjim problemom. Daje občutek, da se vsega loteva lahkotno, umirjeno, a hkrati z vso resnostjo in spoštovanjem do situacije, problema, sogovornika. To je zdrav pristop, vreden posnemanja.

Kaj je za vas največji uspeh v vajinem odnosu? Na začetku najinega mentorskega odnosa bi bil moj odgovor, da je to doseženi cilji. Sedaj lahko rečem, da sva obe pridobili precej več, saj sva iz košare limon, ki nam jih je nasula korona, naredili zelo okusno limonado. Nisva se srečevali v živo, a sva kljub temu v pogovorih skupaj uspešno trli orehe ter tako stkali prijateljstvo in močno vez, ki ju bova ohranili tudi v bodoče.

Ste že bili prej v kakšnem mentorskem odnosu? Nekoč sem si želela postati učiteljica, saj zelo rada učim in se učim, zato priložnostim za mentorstva rada pritrdim že leta, tako v podjetju kot tudi izven njega in v ZM. Veronika je moja peta mentoriranka v okviru Mentorske mreže.

Veronika sprašuje Ireno: Si imela tudi ti na svoji poti mentorja, katerega nasveti ti koristijo še danes? Pred skoraj 30 leti mentorstva v takšni obliki še niti ni bilo, zato sem znanje črpala od kjerkoli je bilo mogoče, predvsem od vodij, ki sem jih videla kot zgled in ki so bili pripravljeni deliti znanje z mlado inženirko. Ko so se pred par leti pojavile prave možnosti mentorstva, sem jih z veseljem pograbila in marsikateri nasvet mentorjev, tudi iz skupinskega mentorstva ZM, še danes upoštevam. T