Ansambel Veseli Savinjčani – Lešniki

V petek (-2/7 °C), soboto (-1/6 °C) in nedeljo (-3/5 °C) bo delno oblačno.

Četrtek, 9. januarja 2020 številka 1 | leto 67 www.nascas.si naročnina 03 898 17 50 cena 1,90 €

Veselo 2020!

Pa naj kdo reče, da se Slovenci ne znamo zabavati in se imeti nepopisno lepo. Na prehodu iz starega v novo leto to vedno znova dokazujemo in tudi letos je bilo tako, ko nas je še posebej navdala tudi tako lepa številka, kot je 2020. Veselo in razigrano je bilo na obeh silvestrovanjih na prostem (v Velenju in v Šoštanju, pa tudi na ponovoletnem srečanju v Šmartnem ob Paki), in na številnih zasebnih silvestrovanjih, ki so jih pripravili na različnih koncih Šaleške doline, in tako stopili v novo leto v družbi sosedov, prijateljev, sorodnikov. Tudi takšni dogodki krepijo prijateljstvo in medsebojno razumevanje. Naj bo tega obilo čez celo letošnje leto, so rekli v Hrastovcu, od koder je zgornji posnetek in vsem zaželeli zdravo, zadovoljno in uspešno novo leto.

Gradnja prireditvenega prostora z odrom po načrtih

Junija lani je začela Mestna občina Velenje graditi prireditveni oder in prostor ob Velenjskem jezeru – Dela potekajo po načrtih, naložba pa bo veljala 8,8 milijona evrov

Mira Zakošek

Vse od junija lani brnijo na 46 tisoč kvadratnih metrih velikem gradbišču ob Velenjskem jezeru gradbeni stroji. Izvajalec VG5 iz Ljubljane gradi za mestno občino Velenje prireditveni prostor z odrom. »Dela potekajo po terminskem načrtu. Tako že stojijo podporniki, ki bodo nosili oder v jezeru in ob njem. V celoti je urejena komunalna infrastruktura, stoji pa tudi že servisni objekt,« pravi vodja Urada za družbene dejavnosti Drago Martinšek. Pri komunalnem urejanju so imeli kar nekaj težav, ker vsi vodi niso bili vrisani, a so te težave uspešno razrešili. Na samem prireditvenem prostoru že stoji servisni objekt, ki bo služil za vse servisne dejavnosti, tam bo tudi pisarna Turističnoinformacijskega centra, prostori za hišnika in za vso opremo, ki jo bodo potrebovali za organizacijo prireditev. Oder bo lociran ob Velenjskem jezeru in delno tudi na njem. Podporniki so že v celoti nameščeni, nanje pa bodo v prihodnjih dneh že namestili konstrukcijo prireditvenega odra. Ko bo oder dograjen, pa bodo na jezeru zgradili še 50 metrov dolg

pomol, ki bo posebna atrakcija. Drago Martinšek pravi, da dela potekajo po sprejetem rokovniku, prav tako pa so skladno z dogovori poplača tudi vse finančne obveznosti. Računajo, da bodo dela tako potekala tudi naprej in da bodo naložbo sklenili še pred koncem letošnjega leta. Ocenjena vrednost te naložbe je 8,8 milijona evrov, od tega bo sofinancirana s 4.800.990,40 evra (54 %) evropskih sredstev, 1.200.247,60 evra iz državnega (14 %) in 2.861.274,43 (32 odstotkov) iz občinskega proračuna. ��

Če (ne) bomo brali …

Tina Felicijan

Pred izumom tiska, ki je omogočil množično reprodukcijo predvsem svetih spisov, nato pa tudi jezikoslovnih zakonitosti, znanstvenih dognanj in umetniške literature, so dostop do pisane besede na papirnem ali kakem drugem mediju imeli redki izbranci – predvsem duhovniki in menihi, napredno misleči premožni zanesenjaki in učenjaki ob podpori mecenov. Ko je knjiga postala dostopnejša, je širša družba začela doživljati intelektualni razcvet, ki je podstat sodobne človeške zgodovine – upravnega, političnega in gospodarskega preporoda, utemeljenega na širjenju znanja med množice. Knjiga kot prenosnik zgodovinskega spomina, spoznanj o človeški naravi in ustroju vsega, kar nas obdaja, ne nazadnje pa tudi domišljijskih svetov je morda najbolj univerzalen simbol človeškega intelekta, ki nas, tako smo prepričani, loči od drugih bitij in celo razločuje med sabo. A je vsaj pri nas v zatonu, z njo pa, pravijo, tudi naš individualni in kolektivni intelektualni potencial. Proti koncu lanskega leta je izšla nova (šesta) raziskava bralnih navad med Slovenci, ki se sicer izvaja od leta 1979. Pokazala je skrb vzbujajočo podobo bralne kulture pri nas. Ne le da na področju bralnih navad, ki bi morale biti del naše osebne identitete in skrbno negovana vrednota tako v izobraževalnem sistemu kot v širšem javnem prostoru in družinskem krogu, kakor so se po objavi raziskave razpisali knjižničarji, založniki, avtorji in drugi intelektualci, nismo napredovali že 40 let. Število nebralcev se je še povečalo, upadlo je tudi število tistih, ki intenzivno berejo knjige. Polovica prebivalcev Slovenije na leto ne prebere niti ene knjige. V primerjavi z nacionalno raziskavo bralnih navad pred petimi leti v Sloveniji beležimo negativne trende tako pri izposoji slovenskih knjig v knjižnicah kot pri knjižničnem obisku in nakupovanju knjig tudi med najbolj intenzivnimi bralci in kupci. Z 18 na 13 odstotkov se je zmanjšalo število ljudi, ki preberejo več kot deset knjig na leto, kar je trikrat manj kot na Norveškem, denimo. Število ljudi, ki berejo tedensko, je s 44 odstotkov upadlo na 38, število tistih, ki berejo le nekajkrat na mesec ali še redkeje, pa se je s 25 odstotkov povečalo na 30. Samo 30 odstotkov slovenskih staršev bere svojim otrokom. To pa ni splošen trend. Podatki Evropske komisije kažejo, da 68 odstotkov Evropejcev prebere vsaj eno knjigo na leto, medtem ko je zadnja raziskava na Slovenskem pokazala, da le 58 odstotkov Slovencev prebere zgolj eno knjigo. Tudi raziskave Eurostata kažejo, da po bralnih navadah in odnosu do knjige nikakor nismo v evropskem vrhu, temveč na repu. Na Norveškem (s to državo z nadpovprečnimi bralnimi navadami so nas primerjali izvajalci domače raziskave), se je število bralcev v zadnjih štirih desetletjih povečalo za 20 odstotkov in danes znaša okoli 90 odstotkov. Povprečna slovenska družina hrani okoli 80 knjig in kupi dve na leto, norveška pa okoli 250 in jih kupi deset. V primerjavi z estonsko, dansko, švedsko ali nizozemsko mentaliteto naše domače knjižnice niso družinski ponos in dedni kapital, ampak navlaka za nabiranje prahu. Branje ni krepitev besednega zaklada in čustvene inteligence, ustvarjanje novih nevronskih povezav ali užitek v raziskovanju novega, ampak zoprno, dolgočasno in nezanimivo opravilo, ki krade dragoceni čas. Če je odnos do knjige kot simbola intelekta pokazatelj intelekta samega, potem bi morali biti zaskrbljeni in se vprašati, zakaj se nam to dogaja in kam to vodi. Tone Pavček je napovedal, da nas bo pobralo, če ne bomo brali. Če bomo brali, pa se bomo morda le lahko pobrali iz intelektualnega nazadovanja, ki se že dolgo nevarno kaže na marsikateri ravni osebnega in družbenega življenja. Pa ne le med Slovenci, tudi globalno. Zato si želim, da bi v tem novoletnem času opuščanja slabih navad in prevzemanja dobrih na seznam vsakodnevne rutine dodali branje in ga tudi obdržali. Morda se bo kaj poznalo. Sicer pa nas bo pač pobralo.

Med prazniki remont šestega bloka

Šesti blok Termoelektrarne Šoštanj med božično-novoletnimi prazniki ni obratoval. Ustavili so ga 21. decembra ob 9.21, ponovno pa vključili v omrežje ta ponedeljek, 6. januarja, ob 5.51. Očistili so grelnik zraka, opravili netesnost kotla in še nekatera druga vzdrževalna dela. V času remonta je obratoval peti blok. �� mz