NaĹĄ ÂÄ?as, 9. 1. 2020 barÂve: ÂCMYK, Âstran 1
V petek (-2/7 °C), soboto (-1/6 °C) in nedeljo (-3/5 °C) bo delno oblaÄ?no.
ÄŒetrtek, 9. januarja 2020â€
ĹĄtevilka 1 | leto 67â€
www.nascas.siâ€
naroÄ?nina 03 898 17 50â€
cena 1,90 â‚Ź
ÄŒe (ne) bomo brali ‌ Tina Felicijan
Veselo 2020! Pa naj kdo reÄ?e, da se Slovenci ne znamo zabavati in se imeti nepopisno lepo. Na prehodu iz starega v novo leto to vedno znova dokazujemo in tudi letos je bilo tako, ko nas je ĹĄe posebej navdala tudi tako lepa ĹĄtevilka, kot je 2020. Veselo in razigrano je bilo na obeh silvestrovanjih na prostem (v Velenju in v Ĺ oĹĄtanju, pa tudi na ponovoletnem sreÄ?anju v Ĺ martnem ob Paki), in na ĹĄtevilnih zasebnih silvestrovanjih, ki
so jih pripravili na razliÄ?nih koncih Ĺ aleĹĄke doline, in tako stopili v novo leto v druĹžbi sosedov, prijateljev, sorodnikov. Tudi takĹĄni dogodki krepijo prijateljstvo in medsebojno razumevanje. Naj bo tega obilo Ä?ez celo letoĹĄnje leto, so rekli v Hrastovcu, od koder je zgornji posnetek in vsem zaĹželeli zdravo, zadovoljno in uspeĹĄno novo leto. đ&#x;”˛
Gradnja prireditvenega prostora z odrom po naÄ?rtih Junija lani je zaÄ?ela Mestna obÄ?ina Velenje graditi prireditveni oder in prostor ob Velenjskem jezeru – Dela potekajo po naÄ?rtih, naloĹžba pa bo veljala 8,8 milijona evrov Mira ZakoĹĄek
Vse od junija lani brnijo na 46 tisoÄ? kvadratnih metrih velikem gradbiĹĄÄ?u ob Velenjskem jezeru gradbeni stroji. Izvajalec VG5 iz Ljubljane gradi za mestno obÄ?ino Velenje prireditveni prostor z odrom. ÂťDela potekajo po terminskem naÄ?rtu. Tako Ĺže stojijo podporniki, ki bodo nosili oder v jezeru in ob njem. V celoti je urejena komunalna infrastruktura, stoji pa tudi Ĺže servisni objekt,ÂŤ pravi vodja Urada za druĹžbene dejavnosti Drago MartinĹĄek. Pri komunalnem urejanju so imeli kar nekaj teĹžav, ker vsi vodi niso bili vrisani, a so te teĹžave uspeĹĄno razreĹĄili. Na samem prireditvenem prostoru Ĺže stoji servisni objekt, ki bo sluĹžil za vse servisne dejavnosti, tam bo tudi pisarna TuristiÄ?noinformacijskega centra, prostori za hiĹĄnika in za vso opremo, ki jo bodo potre-
Pred izumom tiska, ki je omogoÄ?il mnoĹžiÄ?no reprodukcijo predvsem svetih spisov, nato pa tudi jezikoslovnih zakonitosti, znanstvenih dognanj in umetniĹĄke literature, so dostop do pisane besede na papirnem ali kakem drugem mediju imeli redki izbranci – predvsem duhovniki in menihi, napredno misleÄ?i premoĹžni zanesenjaki in uÄ?enjaki ob podpori mecenov. Ko je knjiga postala dostopnejĹĄa, je ĹĄirĹĄa druĹžba zaÄ?ela doĹživljati intelektualni razcvet, ki je podstat sodobne Ä?loveĹĄke zgodovine – upravnega, politiÄ?nega in gospodarskega preporoda, utemeljenega na ĹĄirjenju znanja med mnoĹžice. Knjiga kot prenosnik zgodovinskega spomina, spoznanj o Ä?loveĹĄki naravi in ustroju vsega, kar nas obdaja, ne nazadnje pa tudi domiĹĄljijskih svetov je morda najbolj univerzalen simbol Ä?loveĹĄkega intelekta, ki nas, tako smo prepriÄ?ani, loÄ?i od drugih bitij in celo razloÄ?uje med sabo. A je vsaj pri nas v zatonu, z njo pa, pravijo, tudi naĹĄ individualni in kolektivni intelektualni potencial. Proti koncu lanskega leta je izĹĄla nova (ĹĄesta) raziskava bralnih navad med Slovenci, ki se sicer izvaja od leta 1979. Pokazala je skrb vzbujajoÄ?o podobo bralne kulture pri nas. Ne le da na podroÄ?ju bralnih navad, ki bi morale biti del naĹĄe osebne identitete in skrbno negovana vrednota tako v izobraĹževalnem sistemu kot v ĹĄirĹĄem javnem prostoru in druĹžinskem krogu, kakor so se po objavi raziskave razpisali knjiĹžniÄ?arji, zaloĹžniki, avtorji in drugi intelektualci, nismo napredovali Ĺže 40 let. Ĺ tevilo nebralcev se je ĹĄe poveÄ?alo, upadlo je tudi ĹĄtevilo tistih, ki intenzivno berejo knjige. Polovica prebivalcev Slovenije na leto ne prebere niti ene knjige. V primerjavi z nacionalno raziskavo bralnih navad pred petimi leti v Sloveniji beleĹžimo negativne trende tako pri izposoji slovenskih knjig v knjiĹžnicah kot pri knjiĹžniÄ?nem obisku in nakupovanju knjig tudi med najbolj intenzivnimi bralci in kupci. Z 18 na 13 odstotkov se je zmanjĹĄalo ĹĄtevilo ljudi, ki preberejo veÄ? kot deset knjig na leto, kar je trikrat manj kot na NorveĹĄkem, denimo. Ĺ tevilo ljudi, ki berejo tedensko, je s 44 odstotkov upadlo na 38, ĹĄtevilo tistih, ki berejo le nekajkrat na mesec ali ĹĄe redkeje, pa se je s 25 odstotkov poveÄ?alo na 30. Samo 30 odstotkov slovenskih starĹĄev bere svojim otrokom. To pa ni sploĹĄen trend. Podatki Evropske komisije kaĹžejo, da 68 odstotkov Evropejcev prebere vsaj eno knjigo na leto, medtem ko je zadnja raziskava na Slovenskem pokazala, da le 58 odstotkov Slovencev prebere zgolj eno knjigo. Tudi raziskave Eurostata kaĹžejo, da po bralnih navadah in odnosu do knjige nikakor nismo v evropskem vrhu, temveÄ? na repu. Na NorveĹĄkem (s to drĹžavo z nadpovpreÄ?nimi bralnimi navadami so nas primerjali izvajalci domaÄ?e raziskave), se je ĹĄtevilo bralcev v zadnjih ĹĄtirih desetletjih poveÄ?alo za 20 odstotkov in danes znaĹĄa okoli 90 odstotkov. PovpreÄ?na slovenska druĹžina hrani okoli 80 knjig in kupi dve na leto, norveĹĄka pa okoli 250 in jih kupi deset. V primerjavi z estonsko, dansko, ĹĄvedsko ali nizozemsko mentaliteto naĹĄe domaÄ?e knjiĹžnice niso druĹžinski ponos in dedni kapital, ampak navlaka za nabiranje prahu. Branje ni krepitev besednega zaklada in Ä?ustvene inteligence, ustvarjanje novih nevronskih povezav ali uĹžitek v raziskovanju novega, ampak zoprno, dolgoÄ?asno in nezanimivo opravilo, ki krade dragoceni Ä?as. ÄŒe je odnos do knjige kot simbola intelekta pokazatelj intelekta samega, potem bi morali biti zaskrbljeni in se vpraĹĄati, zakaj se nam to dogaja in kam to vodi. Tone PavÄ?ek je napovedal, da nas bo pobralo, Ä?e ne bomo brali. ÄŒe bomo brali, pa se bomo morda le lahko pobrali iz intelektualnega nazadovanja, ki se Ĺže dolgo nevarno kaĹže na marsikateri ravni osebnega in druĹžbenega Ĺživljenja. Pa ne le med Slovenci, tudi globalno. Zato si Ĺželim, da bi v tem novoletnem Ä?asu opuĹĄÄ?anja slabih navad in prevzemanja dobrih na seznam vsakodnevne rutine dodali branje in ga tudi obdrĹžali. Morda se bo kaj poznalo. Sicer pa nas bo paÄ? pobralo. đ&#x;”˛
bovali za organizacijo prireditev. Oder bo lociran ob Velenjskem jezeru in delno tudi na njem. Podporniki so Ĺže v celoti nameĹĄÄ?eni, nanje pa bodo v prihodnjih dneh Ĺže namestili konstrukcijo prireditvenega odra. Ko bo oder dograjen, pa bodo na jezeru zgradili ĹĄe 50 metrov dolg
pomol, ki bo posebna atrakcija. Drago MartinĹĄek pravi, da dela potekajo po sprejetem rokovniku, prav tako pa so skladno z dogovori poplaÄ?a tudi vse finanÄ?ne obveznosti. RaÄ?unajo, da bodo dela tako potekala tudi naprej in da bodo naloĹžbo sklenili ĹĄe pred koncem letoĹĄnjega leta.
Ocenjena vrednost te naloĹžbe je 8,8 milijona evrov, od tega bo sofinancirana s 4.800.990,40 evra (54 %) evropskih sredstev, 1.200.247,60 evra iz drĹžavnega (14 %) in 2.861.274,43 (32 odstotkov) iz obÄ?inskega proraÄ?una. đ&#x;”˛
Med prazniki remont ĹĄestega bloka Ĺ esti blok Termoelektrarne Ĺ oĹĄtanj med boĹžiÄ?no-novoletnimi prazniki ni obratoval. Ustavili so ga 21. decembra ob 9.21, ponovno pa vkljuÄ?ili v omreĹžje ta ponedeljek, 6. januarja, ob 5.51. OÄ?istili so grelnik zraka, opravili netesnost kotla in ĹĄe nekatera druga vzdrĹžeđ&#x;”˛ mz valna dela. V Ä?asu remonta je obratoval peti blok. â€