Ansambel Zvita feltna – Tvoje oči

»Kje pa tebe čaka starost, dragi moj?«

Dnevni center in oskrbovana stanovanja so ena od možnosti za rešitev stisk starejših in njihovih svojcev – Dolgoročna rešitev predvsem dolgotrajna oskrba – Na območju mestne občine Velenje potrebnih pomoči od 100 do 200 starejših

Tatjana Podgoršek

Starost je življenjsko obdobje, na katero je večina med nami čustveno in psihološko najslabše pripravljena. Radi namreč živimo v prepričanju, da se nas, naših teles in našega uma ne bo dotaknila. Nekateri podatki, sploh pa poročilo računskega sodišča, kažejo, da podobno razmišljajo tudi odgovorni v državi, ki so poklicani za zagotavljanje pogojev za vse generacije, sploh pa do tako ranljive skupine ljudi, kot so starejši. Že 15 let potekajo razprave o dolgotrajni oskrbi, vprašanja, kam naj namestim svoje starše, stare starše ali priletne sorodnike, pa begajo vse več ljudi. V državi namreč že nekaj časa ni doma za upokojence s kakšno prosto posteljo. Tako je mnogo družin pahnjenih v stisko, saj zaradi pomanjkanja prostora v domovih in tudi delovnih obveznosti ne morejo dostojno poskrbeti zanje. Novih domov očitno še ne bo tako kmalu, zanesljivo pa ne toliko, da bi nove možnosti pokrile nastanitvene potrebe po domski oskrbi. Ob tem ne gre prezreti tega, da je mnogo starejših, ki želijo ostati v domačem okolju čim dlje, če bi le imeli pogoje za to. Čeprav v lokalnih skupnostih Šaleške doline, sploh v mestni občini Velenje, izvajajo kar nekaj projektov zanje, se bodo glede na projekcije potrebe na tem področju precej povečale. Zanimalo nas je, ali razmišljajo, kako pomagati starejšim v nekaterih tukajšnjih ustanovah in društvih, ki so tako ali drugače povezane s starostniki.

Pilotni projekt dolgotrajne oskrbe

»V društvu upokojencev prihajamo do takšnih spoznanj kot vi pri izvajanju programa Starejši za starejše. Po 12 letih izvajanja smo ga postavili na drugačne temelje,« pravi Franc Vedenik, predsednik Društva upokojencev Velenje in Šaleške pokrajinske zveze društev upokojencev, in dodaja: »V osnovi je program dober, vendar društvo ni usposobljeno za nudenje sistematične podpore uporabnikom, kar ti vse bolj potrebujejo. Po naši oceni je tudi preveč administracije, premalo pa je dejanske pomoči. Kot društvo se nismo sposobni organizirati drugače, zato razmišljamo bolj o tem, da bi morali projekt nadgraditi v dolgotrajno oskrbo. Glede na to, da sistemski zakon na tem področju očitno še ne bo tako kmalu ugledal luči sveta, predlagam izvedbo pilotnega projekta dolgotrajne oskrbe na lokalni ravni. Ta naj bi v večji meri poskrbel za starejše, ki želijo bi

V javni mreži domov za starejše je 59 javnih zavodov, 41 zasebnih koncesionarjev in dva zasebna izvajalca, ki opravljata to dejavnost na osnovi dovoljenja za delo. Skupaj predstavljajo nekaj več kot 18 tisoč namestitvenih zmogljivosti. Po podatkih Skupnosti socialnih zavodov Slovenije je pri nas 26 tisoč starejših, ki so vložili prošnjo za sprejem v dom, od teh bi jih 11 tisoč posteljo potrebovalo takoj. vati čim dlje v domačem okolju.« Po Vedenikovem predlogu naj bi v velenjskem domu za varstvo odraslih oblikovali poklicno jedro dveh, treh ljudi, jo okrepili s prostovoljci, ki so pripravljeni do 10 % občanov mestne občine Velenje, torej od 100 do 200 ljudi. Program Starejši za starejše pa izvaja v Šaleški dolini osem društev upokojencev,« še pravi Franc Vedenik.

sodelovati. Pri tem pa naj bi se vključevali še predstavniki Centra za socialno delo, patronažne službe, že omenjenega doma za varstvo odraslih, tukajšnjega območnega združenja RK, Karitas. »Mojo idejo je seveda treba s strokovnjaki osvetliti z vseh zornih kotov, mislim pa, da je rešitev prava.« Posamezni izvajalci danes delajo dobro, manjka pa povezanosti, še dodaja sogovornik. V društvu imajo 36 prostovoljcev in 2600 članov, starih več kot 69 let. Koliko jih med njimi potrebuje pomoč? »Težko odgovorim, ker ne vem, ali so naši podatki točni. Vsi anketiranci na vprašalniku, ki je zelo neživljenjski (kar smo Zvezo društev upokojencev Slovenije kot nosilca programa Starejši za starejše že seznanili), odkrito ne povedo, da pomoč potrebujejo. V društvu ocenjujejo, da je potrebnih pomoči od 5

Dnevni center, bivalne enote, dolgotrajna oskrba ... Po mnenju Violete Potočnik Krajnc, direktorice Doma za varstvo odraslih Velenje, je ena od možnih rešitev v skrbi za starejše oblikovanje dnevnega centra. »Smo v pričakovanju razpisa Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti za dnevne centre, morda celo bivalne enote. Če bodo pogoji dostopni, se bomo na razpis prijavili in v mestni občini Velenje oblikovali večji dnevni center za starostnike. S tem bi vsaj določenemu številu starejših občanov lahko nudili naše storitve v času, ko so njihovi svojci v službah. Tudi oskrbovana stanovanja, v katera so se prvi stanovalci že vselili in kjer beležimo zelo dobre odzive, tudi rdeči gumb je bil dobro sprejet, so ena od možno

Za denacionalizacijo 1,72 milijarde evrov

V Mozirju se še vedno ubadajo z gozdovi ljubljanske nadškofije

Mira Zakošek

Po zakonu bi morala biti vsa denacionalizacijska vprašanja v Sloveniji razrešena do leta 2005, a še vedno niso. Tako je bilo konec septembra lani nerazrešenih še kar 134 primerov, ki v skupnem številu vseh zahtevkov predstavljajo sicer zgolj 0,34 odstotka, a gre večinoma za najtežje primere.

Med tistimi, ki svoje naloge na tem področju še niso opravili, je Upravna enota Mozirje, ki ima v razreševanju sicer samo še eno zahtevo, a je ta tako zelo zapletena, da je ne uspejo premakniti. Gre za zahtevek ljubljanske nadškofije. Vložili so ga leta 1992, gre pa za 11.254 hektarjev gozdov, kmetijskih zemljišč in objektov. "Razlogi za dolgotrajno reševanje zadeve so vsebinske in procesne narave. Del postopka je prekinjen že vrsto let, kar pomeni, da je predhodno vprašanje v pristojnosti drugega organa ali sodišča in se lahko denacionalizacijski postopek nadaljuje šele takrat, ko bo predhodni postopek pravnomočno zaključen. Prav tako so zoper izdane delne odločbe, teh je bilo do zdaj 28, pogosto uporabljena vsa redna in izredna pravna sredstva, kar podaljšuje reševanje," pravi načelnica Upravne enote Milena Cigale. Sicer pa je Slovenija doslej namenila za izplačila denacionalizacijskim upravičencem 1,72 milijarde odškodnin.

��

Brezplačni bus za Šoštanjčane tudi letos

Občina podaljšala pogodbo s podjetjem Nomago

Milena Krstič – Planinc

Šoštanj, 1. januarja – Občina Šoštanj je na veliko veselje številnih občank in občanov, ki uporabljajo brezplačne prevoze z lokalnim avtobusom na relaciji Topolšica–Velenje in nazaj (z vmesno postajo na pokopališču Podkraj) s prevoznikom podjetjem Nomago, za celo letošnje leto podaljšala pogodbo, je nekaj dni pred novim letom naznanil župan Darko Menih. Analize prevozov, ki so jih opravili, so pokazale, da so vožnje štirikrat dnevno, dvakrat dopoldan in dvakrat popoldan, in to na celotni relaciji od Topolšice do Gorice v Velenju, zelo polne. Spomnimo, da je Občina Šoštanj po poskusnem obdobju »svojega« Šoštanjskega busa, ki je vozil tri mesece v letu 2018 do pokopališča Podkraj in ni bil tako poln, kot so pričakovali, marca lani uvedla brezplačni avtobus z daljšo progo.

Brezplačni bus vozi vsak delovni dan (od ponedeljka do petka) z odhodom iz Topolšice ob 9.12, 10.12, 16.12 in 17.12 ter odhodom iz Podkraja ob 10.32, 11.32, 17.32 in 18.32. V praksi to pomeni, da so ob navedenih urah prevozi brezplačni na celotni relaciji od Topolšice do Gorice v Velenju, saj gre za isto avtobusno linijo, ki se navezuje na brezplačnega velenjskega Lokalca.

��

sti, a glede na to, da imamo na čakalni listi od 500 do 600 vlog, zagotovo kratkotrajna. Rešitev na daljši rok pa je zagotovo dolgotrajna oskrba. Tudi na razpis za izvajanje te se bomo prijavili.« Sogovornica je ob tem izrazila zadovoljstvo, ker jim v teh razmišljanjih in prizadevanjih stojijo ob strani občine Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki. Vse jih zelo podpirajo pri sodelovanju na razpisu za dolgotrajno oskrbo.

So pa v domu – dodaja sogovornica – v tem trenutku bolj kot v razmišljanje o možnostih razširitve ponudbe za starejše vpeti v obnovo obstoječega doma. Pri tem si veliko obetajo od finančne perspektive 2021–2017. Po napovedih naj bi ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti objavilo obsežnejši razpis za pridobitev nepovratnega evropskega denarja, katerega del naj bi bil namenjen tudi za obnove in sanacije domov. Če bo razpis objavljen, računajo na uspešno prijavo. Imajo že namreč gradbeno dovoljenje in pripravljene ostale potrebne stvari. »Velikokrat sem že poudarila, da v skrbi za starejše ni konkurence in je ne sme biti. Pri tem šteje le sodelovanje. Bolj bomo institucije, društva, organizacije, prostovoljci sodelovali, bolj bomo uspešni in rešili več stvari, pomembne za reševanje stisk starejših in tudi njihovih svojcev,« je še poudarila Violeta Potočnik Krajnc.

Pomoč predvsem pri uveljavljanju pravic

»Center za socialno delo kot državna ustanova prav veliko možnosti za vključevanje v vse bolj pereča vprašanja, kako čim bolje poskrbeti za starejše, nima,« pravi Helena Bezjak Burjak, direktorica Centra za socialno delo Savinjsko-šaleška. Pomagajo lahko predvsem pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (denarna socialna pomoč in varstveni dodatek), vendar morajo prosilci za pridobitev izpolnjevati zakonsko določene pogoje. Poleg omenjenih pravic so upravičeni še do izredne denarne pomoči. »Vsem, ki potrebujejo pomoč pri osnovnih življenjskih potrebah, že vrsto let nudimo socialno varstveno storitev pomoč na domu. Vse druge oblike pomoči izvajajo različne nevladne organizacije, kot sta Rdeči križ, Karitas, s katerimi sodeluje center. Tudi nekatere občine imajo v skladu s svojimi internimi akti možnost izplačila denarne pomoči. Prav tako lahko upravičenci prejmejo pomoč v obliki viškov hrane, imajo možnost brezplačnih obrokov hrane v javnih kuhinjah v nekaterih občinah,« pojasnjuje Helena Bezjak Burjak.

Želijo si več oskrbovanih stanovanj

»Za zdaj so na voljo programi, ki sodijo k že ustaljeni praksi skrbi za starejše,« so odgovorili na vprašanje o morebitnih dodatnih možnostih reševanja potreb starejših v tukajšnjem okolju na Mestni občini Velenje. »Center za socialno delo izvaja programa Pomoč na domu ter Družinski pomočnik, ki delno olajšata življenje in oskrbo starejših, ki živijo doma. Oskrbovalke centra pravijo, da si večina starejših, ki jih obiskujejo, želijo ostati doma, v domačem okolju. To pa v večini primerov ni primerno za bivanje starejših. Veliko stanovanjskih blokov še vedno nima dvigal in urejenih dostopov, stanovanja niso prilagojena potrebam starejših (pripomočki v kopalnici, ograje, držala ...). Glede na porast števila starejših, predvsem tistih, ki si želijo živeti doma, ali potrebujejo nego, bo treba razmišljati še o drugih možnostih pomoči, ki bodo tako finančno kot fizično sprejemljive.«

Petnajst oskrbovanih stanovanj, ki so jih zgradili in novembra oddali v neprofitni najem, je zagotovo ena od rešitev, si jih pa želijo še več, zato iščejo možnosti sofinanciranja izgradnje. Bo pa za to potrebnega še precej posluha in truda predvsem na državni ravni, so dodali.

Kaj napisati ob koncu. Več kot očitno je, da se država že leta strahotno mačehovsko obnaša do starejše generacije. Najprej ji je pobrala sredstva za dostojno preživljanje starosti, potem pa je povsem nepripravljena pričakala staranje družbe in težave, ki so povezane s tem vprašanjem. Sedaj predvsem prelaga odgovornost, temeljite kratkoročne in dolgoročne usmeritve pa očitno prelaga na naslednjo vlado. Srhljivo!, saj tudi ob rekordnem proračunu za reševanje težav starejše generacije ostaja le drobiž. ��

Mira Jeromel: "Leto 2019 je zaprlo svoja vrata, leto 2020 pa odpira nova. Zgodba o letu 2019 je v mojo zbirko vsekakor dodala nekaj lepih spominov. Bilo je leto, ko so se mi stvari iz prejšnjega leta začele postavljati na pravo mesto in so zasenčile vse manj dobre in žalostne iz let poprej. Nisem oseba, ki bi ob pozitivnih dogodkih takoj poletela višje, ampak raje, to bolj cenim pri sebi, počasi stremim za novimi pozitivnimi cilji. Posebna sreča se nam je rodila junija – moj prvi vnukec, ki je vsekakor prinesel veliko sonca v družino.

V letu 2020 pa si želim, da bi bilo vsaj takšno, kot je bilo lansko. Moja sreča pa je in bo tudi v prihodnje še večja, če bodo zdravi in srečni tudi ljudje, ki jih imam rada. Naj nam novo leto vsem skupaj prinese pozitivne in lepe dogodivščine in nam vsem poda priložnost, da dosežemo svoje cilje, po katerih še stremimo in iščemo srečo na pravih mestih ..."