Ansambel Saša Avsenika – Štajerka frajerka

Kakšno leto je pred nami?

Tudi leto 2020 prinaša številne novosti – Bruto družbeni proizvod naj bi se v Sloveniji povečal za 2,7 odstotka

Mira Zakošek

Kar nekako smo že navajeni, da prinašajo nova leta tudi številne novosti. Na žalost je vse bolj redko tako, da so v celoti gledano ugodnejše. Kar nekateri pridobijo, pač drugi največkrat izgubijo.

Rasli naj bi za okoli 2,7 odstotka

Umar napoveduje Sloveniji še vedno visoko triodstotno rast družbenega proizvoda, evropska komisija je v napovedi skromnejša in meni, da se bo slovenski BDP prihodnje leto povečal za 2,7 odstotka. Banka Slovenije pa je pri napovedi še previdnejša in pravi, da bo rast BDP le 2,5 odstotka.

Manj za javna dela

Ministrstvo za delo je s spremembami področnega pravilnika zmanjšalo deleže državnega sofinanciranja plač za javna dela, hkrati pa zrahljalo pogoje, tako da bodo ta dela v prihodnje dostopna širšemu krogu. Cilj je, da se v javna dela vključi več dolgotrajno brezposelnih, tudi tistih, ki prejemajo denarno socialno pomoč. V občinah pa so zaradi tega ukrepa zaskrbljeni. Ker bo v nekaterih občinah manj denarja, te opozarjajo, da bodo premislile o nadaljnjem izvajanju javnih del.

Manjši davek za izposoje knjig

Z uveljavitvijo novele zakona o davku na dodano vrednost (DDV) bo začela veljati nižja, 5-odstotna stopnja DDV za dobave in izposoje knjig, časopisov in periodičnih publikacij tako na fizičnih kot elektronskih nosilcih.

Minimalna plača najmanj 700 evrov neto Višina minimalne plače se bo zvišala s 667 evrov neto na 700 evrov neto, poleg tega pa bodo iz nje izločeni tudi vsi dodatki. Za leto 2021 je napovedana še sprememba definicije minimalne plače.

Enotna embalaža za tobačne izdelke

Veljati so začela določila zakona o omejevanju uporabe tobačnih in povezanih izdelkov, ki uvajajo enotno embalažo cigaret in tobaka za zvijanje.

Reforma lokalne samouprave

1. januarja je minilo 25 let, odkar so začele tudi finančno samostojno delovati nove občine po reformi lokalne samouprave. Volitve vodstev tedanjih 147 občin, ki so nadomestile 62 družbenopolitičnih skupnosti, so potekale decembra 1994, v večini občin pa so se konstituirali do konca leta 1994. 1. januarja 1995 so bili vzpostavljeni tudi njihovi proračuni. Od letošnjega leta pa je začel v celoti veljati spremenjen način sofinanciranja skupnih občinskih uprav, kot je bil določen z novelo zakona o financiranju občin leta 2017. Novela zakona o financiranju občin je dvignila prah, saj omogoča sofinanciranje skupnih občinskih uprav, če so v to vključene vsaj tri občine (doslej sta bili dovolj dve). Višina sofinanciranja pa je tudi odvisna od nabora nalog, ki jih uprava opravlja. Ena naloga prinese 30-odstotno sofinanciranje, vsaka dodatna še pet odstotkov, pri čemer skupna višina sofinanciranja ne sme preseči 55 odstotkov.

V Velenju je sedež skupne občinske uprave Saša regije

Zaradi sprememb, ki jih določa Zakon o financiranju občin, sta se obstoječa skupna organa Medobčinska inšpekcija, redarstvo in varstvo okolja ter Urad za urejanje prostora SAŠA regije združila v nov skupen organ Skupna občinska uprava SAŠA regije. Poleg že obstoječih nalog bo nov skupni organ izvajal tudi naloge občinskega odvetništva, pravne službe in proračunskega računovodstva.

Skupna občinska uprava SAŠA regije bo opravljala upravne, strokovne in pospeševalne naloge občinskih uprav občin ustanoviteljic (občin Gornji Grad, Ljubno, Luče, Mozirje, Nazarje, Rečica ob Savinji, Solčava, Šmartno ob Paki, Šoštanj in Mestna občina Velenje) in naloge v zvezi z zagotavljanjem javnih služb.

Kdaj pokrajine?

Nadaljujejo se tudi prizadevanja za oblikovanje pokrajin; predloge naj bi uskladili v začetku letošnjega leta. Kot je znano, je tukajšnje okolje, ki se že več kot desetletje pripravlja na oblikovanje skupne Savinjsko-šaleške pokrajine (SAŠA), močno presenetil predlog, da bi Šaleško dolino vključili v Koroško pokrajino. S tem predlogom se tukajšnje občine (pa tudi koroške) ne strinjajo. Je pa dejstvo, da pokrajine potrebujemo, saj bi s tem prekinili vse večjo centralizacijo države, zaradi različne razvitosti pa bi lažje črpali tudi evropska sredstva.

��

Naprej bodo počakali na študijo sosežiga odpadkov

Brez sprejetega akta ali odločitve ne more biti zakonodajnega referenduma

Milena Krstič - Planinc

Šoštanj – Civilna iniciativa Šoštanj je najprej na župana Darka Meniha, za tem pa tudi na vse svetnike in svetnice Občine Šoštanj decembra lani naslovila zahtevo za razpis referenduma o nameravanem sosežigu nenevarnih odpadkov v TEŠ. Župan Menih je kmalu za tem napovedal, da bodo zahtevo uvrstili na dnevni red ene od prihodnjih sej.

»Pred tem pa je treba proučiti vse okoliščine vplivov morebitnega sosežiga nenevarnih odpadkov in s tem seznaniti javnost. To že poteka. Ko bodo znani vsi rezultati študije, bodo predstavljeni tudi svetnikom in svetnikom ter občankam in občanom in ti bodo odločili, kako in kaj. Zahteve ali pobude za referendum so sicer legitimne, ne moremo pa o referendumu govoriti prej, preden niso znani vsi izsledki študije,« je bil jasen. Direktor občinske uprave Drago Koren je zahtevo po razpisu referenduma pojasnil z zakonodajne plati. »Pobudniki se v uvodnem delu sklicujejo na člene Zakona o lokalni samoupravi, ki podrobno ureja vprašanje naknadnega zakonodajnega referenduma. Ker pa Občina Šoštanj še ni sprejela nobenega akta ali odločitve o sosežigu, naknadnega zakonodajnega referenduma ni mogoče izvesti. Iz drugega dela zahteve se sicer da razbrati, da bi to lahko bila pobuda za svetovalni referendum. V takem primeru pa bi morala biti vložena z vsaj 100 podpisi občank in občanov Šoštanja, ki imajo volilno pravico,« je pojasnil.

Vodstvo Občine Šoštanj se je v zvezi s pobudo oziroma zahtevo po referendumu sestalo z vodstvom Civilne iniciative Šoštanj, ki jo vodi Walter Kolar. Dogovorili so se, da najprej, pred kakršno koli odločitvijo, povezano z referendumom, počakajo na rezultate končne študije o sosežigu nenevarnih odpadkov v TEŠ in njeno recenzijo, ki jo bo naročila Občina Šoštanj.

��

3 AKTUALNO Tudi v invalidskem vozičku je lahko življenje lepo

Naj osebnost leta 2019 v občini Šmartno ob Paki tetraplegik Aleš Povše – Za vzor lahko marsikomu, predvsem pa mladim

Tatjana Podgoršek

Šmartno ob Paki, 1. januarja – Naj občan leta 2019 v občini Šmartno ob Paki je invalid tertraplegik Aleš Povše iz Paške vasi. Ta naziv je prejel na prireditvi Pozdrav novemu letu in se tako pridružil dosedanjim nosilcem prestižnega naslova – alpski smučarki Ani Drev, predsednici šmarškega društva vinogradnikov Mojci Praprotnik ter rejniku Ivanu Korenu. So bili rezultati glasovanja zanj presenečenje? »Ja, kar precejšnje,« se je odzval po prejemu priznanja 45-letni računalniški tehnik programer in nadaljeval: »Zame je bilo presenečenje že to, da sem bil za naj občana predlagan. Nisem si mislil, da me ljudje tako dobro poznajo, me spremljajo in da jih bo toliko glasovalo zame. Iz obrazložitve za mojo nominacijo bi lahko rekel, da jih poleg rezultatov, ki jih dosegam v športu, navdušujem še s svojo energijo.«

Vztrajen, delaven, odločen …

Predlagatelji so v obrazložitvi predloga zanj med drugim zapisali, da je Aleš kljub invalidnosti, ki ga spremlja v življenju že od osnovnošolskih let dalje, ohranil vero v življenje in ostaja optimističen. Odločil se je za športno pot, na kateri dosega zavidanja vredne rezultate na raznih tekmovanjih. Ukvarja se z atletiko, namiznim tenisom, košarko, kegljanjem, potapljanjem, lani so ga povabili na elitno maratonsko tekmo na slovitem avtodromu v Soči, kjer je v vožnji na 21 kilometrov dosegel odlično tretje mesto. Naj ob tem ne bo odveč, če še zapišemo, da je bilo že povabilo na tekmovanje izjemen dosežek, saj je to rezervirano za elitne ruske tekmovalce in le za redke posameznike iz drugih držav. Aleš je delaven, vztrajen in odločen pri doseganju ciljev, pravijo. Kot takšen je lahko vzor pa potrebno truditi. Nič ne pride samo od sebe.«

Sogovornik je priznal, da invalidi danes lahko živijo precej bolje kot pred več kot 30 leti, ko je postal to sam. Se še ponekod srečujejo s fizičnimi ovirami, raznimi pomanjkljivostmi, a gre na bolje. Vzrok za Aleševo invalidnost je bil nepremišljen skok v reko Savinjo. Odsvetuje kaj takega? »Ne.

Alešu Povšetu je priznanje izročil šmarški podžupan Janko Avberšek.

marsikomu, predvsem pa mladim. »Upam, pri tem se trudim še s kakšnimi dejanji tudi na drugih področjih.« Na vprašanje, od kod črpa takšno energijo, voljo, vztrajnost, je odgovoril: »Nisem tip, ki bi se zapiral med štiri stene, se smilil samemu sebi. Veliko motivacije mi dajejo športne dejavnosti, vsakdanja življenjska opravila, potovanja in še marsikaj drugega. Čeprav si na invalidskem vozičku, je življenje lahko lepo, se ga da tako živeti, se je Le prepričati se je treba pred tem o gladini vode.«

V leto 2020 je vstopil z običajnimi željami. Želi si predvsem zdravja, pravi, z njim je mogoče doseči tudi ostalo. Posebnih načrtov torej nima? »Si jih ne delam. Obstaja kakšna skrita željica, ampak tudi zanjo sta potrebna zdravje in malo volje,« je sklenil Aleš Povše, naj osebnost leta 2019 v občini Šmartno ob Paki.

��

Šaleško ekološko gibanje proti sosežigu v TEŠ

»Šaleška dolina je bila in je še izjemno obremenjena z za okolje uničujočimi dejavnostmi rudarjenja, pridobivanja električne energije in druge industrije. Skrajni čas je, da prebivalci doline rečemo DOVOLJ in uveljavimo z ustavo zagotovljeno pravico živeti v čistem, zdravem in primernem okolju«, so ocenili člani novoustanovljenega Šaleškega ekološkega gibanja. Zbrali so se 19. decembra lani z željo, da aktivno sodelujejo pri usmerjanju okoljske politike v Šaleški dolini in tudi širše ter da bodo pri tem presegali politične in druge interese.

Prvi cilj, ki so si ga zastavili, je preprečiti kakršen koli (so)sežig odpadkov v Šaleški dolini in zagotoviti zdravo življenjsko okolje prihodnjim generacijam. Javno so pozvali vse pristojne k takojšnjemu prenehanju vseh aktivnosti v zvezi s (so)sežigom odpadkov v TEŠ. Odločno in brezkompromisno nasprotujejo vnašanju kakršnikoli odpadkov v Šaleško dolino, nasprotujejo uporabi kakršnegakoli drugega goriva za proizvodnjo električne energije in zahtevajo, da se življenjska doba TEŠ zaključi skupaj z življenjsko dobo Premogovnika Velenje in se ne sme nikoli spremeniti v sežigalnico. Podprli so tudi Civilno iniciativo Šoštanja pri zavzemanju za referendumsko preveritev volje lokalnega prebivalstva in obljubljajo, da bodo aktivno sodelovali pri njegovi izvedbi.

»Odpadki so naraščajoč globalni problem in posledično tržno izjemno privlačna in donosna dejavnost, zato obstaja visoko tveganje za netransparentne prakse, ki izključujejo lokalno prebivalstvo, civilno družbo in zdravstveno stroko.

Vizija razvoja regije ne more in ne sme temeljiti na kratkoročnih rešitvah katerekoli politike, zato je treba združiti energijo, znanje in moč ljudi, ki imajo željo spreminjati svet na bolje in se aktivno vključiti v sooblikovanje vizije trajnostnega razvoja Šaleške doline,« so ob tem še dejali in napovedali podporo vsem akcijam, ki so povezane s preprečitvijo (so) sežiga v TEŠ.

��