NaĹĄ ÂÄ?as, 9. 1. 2020 barÂve: ÂCMYK, Âstran 3
KakĹĄno leto je pred nami? Tudi leto 2020 prinaĹĄa ĹĄtevilne novosti – Bruto druĹžbeni proizvod naj bi se v Sloveniji poveÄ?al za 2,7 odstotka Mira ZakoĹĄek
Kar nekako smo Ĺže navajeni, da prinaĹĄajo nova leta tudi ĹĄtevilne novosti. Na Ĺžalost je vse bolj redko tako, da so v celoti gledano ugodnejĹĄe. Kar nekateri pridobijo, paÄ? drugi najveÄ?krat izgubijo.
Rasli naj bi za okoli 2,7 odstotka
Umar napoveduje Sloveniji ĹĄe vedno visoko triodstotno rast druĹžbenega proizvoda, evropska komisija je v napovedi skromnejĹĄa in meni, da se bo slovenski BDP prihodnje leto poveÄ?al za 2,7 odstotka. Banka Slovenije pa je pri napovedi ĹĄe previdnejĹĄa in pravi, da bo rast BDP le 2,5 odstotka.
Manj za javna dela
Ministrstvo za delo je s spremembami podroÄ?nega pravilnika zmanjĹĄalo deleĹže drĹžavnega sofinanciranja plaÄ? za javna dela, hkrati pa zrahljalo pogoje, tako da bodo ta dela v prihodnje dostopna ĹĄirĹĄemu krogu. Cilj je, da se v javna dela vkljuÄ?i veÄ? dolgotrajno brezposelnih, tudi tistih, ki prejemajo denarno socialno pomoÄ?. V obÄ?inah pa so zaradi tega ukrepa zaskrbljeni. Ker bo v nekaterih obÄ?inah manj denarja, te opozarjajo, da bodo premislile o nadaljnjem izvajanju javnih del.
ManjĹĄi davek za izposoje knjig
Z uveljavitvijo novele zakona o davku na dodano vrednost (DDV) bo zaÄ?ela veljati niĹžja, 5-odstotna stopnja DDV za dobave in izposoje knjig, Ä?asopisov in periodiÄ?nih publikacij tako na fiziÄ?nih kot elektronskih nosilcih.
3
AKTUALNO
9. januarja 2020
Minimalna plaÄ?a najmanj 700 evrov neto
ViĹĄina minimalne plaÄ?e se bo zviĹĄala s 667 evrov neto na 700 evrov neto, poleg tega pa bodo iz nje izloÄ?eni tudi vsi dodatki. Za leto 2021 je napovedana ĹĄe sprememba definicije minimalne plaÄ?e.
Enotna embalaĹža za tobaÄ?ne izdelke
Veljati so zaÄ?ela doloÄ?ila zakona o omejevanju uporabe tobaÄ?nih in povezanih izdelkov, ki uvajajo enotno embalaĹžo cigaret in tobaka za zvijanje.
Reforma lokalne samouprave
1. januarja je minilo 25 let, odkar so zaÄ?ele tudi finanÄ?no samostojno delovati nove obÄ?ine po reformi lokalne samouprave. Volitve vodstev tedanjih 147 obÄ?in, ki so nadomestile 62 druĹžbenopolitiÄ?nih skupnosti, so potekale decembra 1994, v veÄ?ini obÄ?in pa so se konstituirali do konca leta 1994. 1. januarja 1995 so bili vzpostavljeni tudi njihovi proraÄ?uni. Od letoĹĄnjega leta pa je zaÄ?el v celoti veljati spremenjen naÄ?in sofinanciranja skupnih obÄ?inskih uprav, kot je bil doloÄ?en z novelo zakona o financiranju obÄ?in leta 2017. Novela zakona o financiranju obÄ?in je dvignila prah, saj omogoÄ?a sofinanciranje skupnih obÄ?inskih uprav, Ä?e so v to vkljuÄ?ene vsaj tri obÄ?ine (doslej sta bili dovolj dve). ViĹĄina sofinanciranja pa je tudi odvisna od nabora nalog, ki jih uprava opravlja. Ena naloga prinese 30-odstotno sofinanciranje, vsaka dodatna ĹĄe pet odstotkov, pri Ä?emer skupna viĹĄina sofinanciranja ne sme preseÄ?i 55 odstotkov.
V Velenju je sedeĹž skupne obÄ?inske uprave SaĹĄa regije
Zaradi sprememb, ki jih doloÄ?a Zakon o financiranju obÄ?in, sta se obstojeÄ?a skupna organa MedobÄ?inska inĹĄpekcija, redarstvo in varstvo okolja ter Urad za urejanje prostora SAĹ A regije zdruĹžila v nov skupen organ Skupna obÄ?inska uprava SAĹ A regije. Poleg Ĺže obstojeÄ?ih nalog bo nov skupni organ izvajal tudi naloge obÄ?inskega odvetniĹĄtva, pravne sluĹžbe in proraÄ?unskega raÄ?unovodstva. Skupna obÄ?inska uprava SAĹ A regije bo opravljala upravne, strokovne in pospeĹĄevalne naloge obÄ?inskih uprav obÄ?in ustanoviteljic (obÄ?in Gornji Grad, Ljubno, LuÄ?e, Mozirje, Nazarje, ReÄ?ica ob Savinji, SolÄ?ava, Ĺ martno ob Paki, Ĺ oĹĄtanj in Mestna obÄ?ina Velenje) in naloge v zvezi z zagotavljanjem javnih sluĹžb.
Kdaj pokrajine?
Nadaljujejo se tudi prizadevanja za oblikovanje pokrajin; predloge naj bi uskladili v zaÄ?etku letoĹĄnjega leta. Kot je znano, je tukajĹĄnje okolje, ki se Ĺže veÄ? kot desetletje pripravlja na oblikovanje skupne Savinjsko-ĹĄaleĹĄke pokrajine (SAĹ A), moÄ?no presenetil predlog, da bi Ĺ aleĹĄko dolino vkljuÄ?ili v KoroĹĄko pokrajino. S tem predlogom se tukajĹĄnje obÄ?ine (pa tudi koroĹĄke) ne strinjajo. Je pa dejstvo, da pokrajine potrebujemo, saj bi s tem prekinili vse veÄ?jo centralizacijo drĹžave, zaradi razliÄ?ne razvitosti pa bi laĹžje Ä?rpali tudi evropska sredstva. đ&#x;”˛
Naprej bodo poÄ?akali na ĹĄtudijo soseĹžiga odpadkov Brez sprejetega akta ali odloÄ?itve ne more biti zakonodajnega referenduma Milena KrstiÄ? - Planinc
Ĺ oĹĄtanj – Civilna iniciativa Ĺ oĹĄtanj je najprej na Ĺžupana Darka Meniha, za tem pa tudi na vse svetnike in svetnice ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj decembra lani naslovila zahtevo za razpis referenduma o nameravanem soseĹžigu nenevarnih odpadkov v TEĹ . Ĺ˝upan Menih je kmalu za tem napovedal, da bodo zahtevo uvrstili na dnevni red ene od prihodnjih sej. ÂťPred tem pa je treba prouÄ?iti vse okoliĹĄÄ?ine vplivov morebitnega soseĹžiga nenevarnih odpadkov in s tem seznaniti javnost. To Ĺže poteka. Ko bodo znani vsi rezultati ĹĄtudije, bodo predstavljeni tudi svetnikom in svetnikom ter obÄ?ankam in obÄ?anom in ti bodo odloÄ?ili, kako in kaj. Zahteve ali pobude za referendum so sicer legitimne, ne moremo pa o referendumu govoriti prej, preden niso znani vsi izsledki ĹĄtudije,ÂŤ je bil jasen. Direktor obÄ?inske uprave Drago Koren je zahtevo po razpisu referenduma pojasnil z zakonodajne pla-
ti. ÂťPobudniki se v uvodnem delu sklicujejo na Ä?lene Zakona o lokalni samoupravi, ki podrobno ureja vpraĹĄanje naknadnega zakonodajnega referenduma. Ker pa ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj ĹĄe ni sprejela nobenega akta ali odloÄ?itve o soseĹžigu, naknadnega zakonodajnega referenduma ni mogoÄ?e izvesti. Iz drugega dela zahteve se sicer da razbrati, da bi to lahko bila pobuda za svetovalni referendum. V takem primeru pa bi morala biti vloĹžena z vsaj 100 podpisi obÄ?ank in obÄ?anov Ĺ oĹĄtanja, ki imajo volilno pravico,ÂŤ je pojasnil. Vodstvo ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj se je v zvezi s pobudo oziroma zahtevo po referendumu sestalo z vodstvom Civilne iniciative Ĺ oĹĄtanj, ki jo vodi Walter Kolar. Dogovorili so se, da najprej, pred kakrĹĄno koli odloÄ?itvijo, povezano z referendumom, poÄ?akajo na rezultate konÄ?ne ĹĄtudije o soseĹžigu nenevarnih odpadkov v TEĹ in njeno recenzijo, ki jo bo naroÄ?ila ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj. đ&#x;”˛
Tudi v invalidskem voziÄ?ku je lahko Ĺživljenje lepo Naj osebnost leta 2019 v obÄ?ini Ĺ martno ob Paki tetraplegik AleĹĄ PovĹĄe – Za vzor lahko marsikomu, predvsem pa mladim Tatjana PodgorĹĄek
Ĺ martno ob Paki, 1. januarja – Naj obÄ?an leta 2019 v obÄ?ini Ĺ martno ob Paki je invalid tertraplegik AleĹĄ PovĹĄe iz PaĹĄke vasi. Ta naziv je prejel na prireditvi Pozdrav novemu letu in se tako pridruĹžil dosedanjim nosilcem prestiĹžnega naslova – alpski smuÄ?arki Ani Drev, predsednici ĹĄmarĹĄkega druĹĄtva vinogradnikov Mojci Praprotnik ter rejniku Ivanu Korenu. So bili rezultati glasovanja zanj preseneÄ?enje? ÂťJa, kar precejĹĄnje,ÂŤ se je odzval po prejemu priznanja 45-letni raÄ?unalniĹĄki tehnik programer in nadaljeval: ÂťZame je bilo preseneÄ?enje Ĺže to, da sem bil za naj obÄ?ana predlagan. Nisem si mislil, da me ljudje tako dobro poznajo, me spremljajo in da jih bo toliko glasovalo zame. Iz obrazloĹžitve za mojo nominacijo bi lahko rekel, da jih poleg rezultatov, ki jih dosegam v ĹĄportu, navduĹĄujem ĹĄe s svojo energijo.ÂŤ
Vztrajen, delaven, odloÄ?en ‌
Predlagatelji so v obrazloĹžitvi predloga zanj med drugim zapisali, da je AleĹĄ kljub invalidnosti, ki ga spremlja v Ĺživljenju Ĺže od osnovnoĹĄolskih let dalje, ohranil vero v Ĺživljenje in ostaja optimistiÄ?en. OdloÄ?il se je za ĹĄportno pot, na kateri dosega zavidanja vredne rezultate na raznih tekmovanjih. Ukvarja se z atletiko, namiznim tenisom, koĹĄarko, kegljanjem, potapljanjem, lani so ga povabili na elitno maratonsko tekmo na slovitem avtodromu
v SoÄ?i, kjer je v voĹžnji na 21 kilometrov dosegel odliÄ?no tretje mesto. Naj ob tem ne bo odveÄ?, Ä?e ĹĄe zapiĹĄemo, da je bilo Ĺže povabilo na tekmovanje izjemen doseĹžek, saj je to rezervirano za elitne ruske tekmovalce in le za redke posameznike iz drugih drĹžav. AleĹĄ je delaven, vztrajen in odloÄ?en pri doseganju ciljev, pravijo. Kot takĹĄen je lahko vzor
pa potrebno truditi. NiÄ? ne pride samo od sebe.ÂŤ Sogovornik je priznal, da invalidi danes lahko Ĺživijo precej bolje kot pred veÄ? kot 30 leti, ko je postal to sam. Se ĹĄe ponekod sreÄ?ujejo s fiziÄ?nimi ovirami, raznimi pomanjkljivostmi, a gre na bolje. Vzrok za AleĹĄevo invalidnost je bil nepremiĹĄljen skok v reko Savinjo. Odsvetuje kaj takega? ÂťNe.
AleĹĄu PovĹĄetu je priznanje izroÄ?il ĹĄmarĹĄki podĹžupan Janko AvberĹĄek.
marsikomu, predvsem pa mladim. ÂťUpam, pri tem se trudim ĹĄe s kakĹĄnimi dejanji tudi na drugih podroÄ?jih.ÂŤ Na vpraĹĄanje, od kod Ä?rpa takĹĄno energijo, voljo, vztrajnost, je odgovoril: ÂťNisem tip, ki bi se zapiral med ĹĄtiri stene, se smilil samemu sebi. Veliko motivacije mi dajejo ĹĄportne dejavnosti, vsakdanja Ĺživljenjska opravila, potovanja in ĹĄe marsikaj drugega. ÄŒeprav si na invalidskem voziÄ?ku, je Ĺživljenje lahko lepo, se ga da tako Ĺživeti, se je
Le prepriÄ?ati se je treba pred tem o gladini vode.ÂŤ V leto 2020 je vstopil z obiÄ?ajnimi Ĺželjami. Ĺ˝eli si predvsem zdravja, pravi, z njim je mogoÄ?e doseÄ?i tudi ostalo. Posebnih naÄ?rtov torej nima? ÂťSi jih ne delam. Obstaja kakĹĄna skrita Ĺželjica, ampak tudi zanjo sta potrebna zdravje in malo volje,ÂŤ je sklenil AleĹĄ PovĹĄe, naj osebnost leta 2019 v obÄ?ini Ĺ martno ob Paki. đ&#x;”˛
Ĺ aleĹĄko ekoloĹĄko gibanje proti soseĹžigu v TEŠŠaleĹĄka dolina je bila in je ĹĄe izjemno obremenjena z za okolje uniÄ?ujoÄ?imi dejavnostmi rudarjenja, pridobivanja elektriÄ?ne energije in druge industrije. Skrajni Ä?as je, da prebivalci doline reÄ?emo DOVOLJ in uveljavimo z ustavo zagotovljeno pravico Ĺživeti v Ä?istem, zdravem in primernem okoljuÂŤ, so ocenili Ä?lani novoustanovljenega Ĺ aleĹĄkega ekoloĹĄkega gibanja. Zbrali so se 19. decembra lani z Ĺželjo, da aktivno sodelujejo pri usmerjanju okoljske politike v Ĺ aleĹĄki dolini in tudi ĹĄirĹĄe ter da bodo pri tem presegali politiÄ?ne in druge interese. Prvi cilj, ki so si ga zastavili, je prepreÄ?iti kakrĹĄen koli (so)seĹžig odpadkov v Ĺ aleĹĄki dolini in zagotoviti zdravo Ĺživljenjsko okolje prihodnjim generacijam. Javno so pozvali vse pristojne k takojĹĄnjemu prenehanju vseh aktivnosti v zvezi s (so)seĹžigom odpadkov v TEĹ . OdloÄ?no in brezkompromisno nasprotujejo vnaĹĄanju kakrĹĄnikoli odpadkov v Ĺ aleĹĄko dolino, nasprotujejo uporabi kakrĹĄnegakoli drugega goriva za proizvodnjo elektriÄ?ne energije in
zahtevajo, da se Ĺživljenjska doba TEĹ zakljuÄ?i skupaj z Ĺživljenjsko dobo Premogovnika Velenje in se ne sme nikoli spremeniti v seĹžigalnico. Podprli so tudi Civilno iniciativo Ĺ oĹĄtanja pri zavzemanju za referendumsko preveritev volje lokalnega prebivalstva in obljubljajo, da bodo aktivno sodelovali pri njegovi izvedbi. ÂťOdpadki so naraĹĄÄ?ajoÄ? globalni problem in poslediÄ?no trĹžno izjemno privlaÄ?na in donosna dejavnost, zato obstaja visoko tveganje za netransparentne prakse, ki izkljuÄ?ujejo lokalno prebivalstvo, civilno druĹžbo in zdravstveno stroko. Vizija razvoja regije ne more in ne sme temeljiti na kratkoroÄ?nih reĹĄitvah katerekoli politike, zato je treba zdruĹžiti energijo, znanje in moÄ? ljudi, ki imajo Ĺželjo spreminjati svet na bolje in se aktivno vkljuÄ?iti v sooblikovanje vizije trajnostnega razvoja Ĺ aleĹĄke doline,ÂŤ so ob tem ĹĄe dejali in napovedali podporo vsem akcijam, ki so povezane s prepreÄ?itvijo (so) seĹžiga v TEĹ . đ&#x;”˛
