Ansambel Svetlin – Pozabi na vse

4 GOSPODARSTVO Ključ do uspeha – delo moraš imeti rad

Marjana Polak, ena najstarejših aktivnih obrtnic v Šaleški dolini – Z druge strani pulta so stvari drugačne – Toliko kemije, kot je je v oblačilih danes, prej ni bilo

Tatjana Podgoršek

Po podatkih Območne obrtno- -podjetniške zbornice Velenje je Marjana Polak iz Šmartnega ob Paki in lastnica Kemične čistilnice Polak v Velenju ena najstarejših, če ne celo najstarejša aktivna obrtnica v Šaleški dolini. V novem sestavu tudi najstarejša članica skupščine omenjene zbornice. »Čuj, bo menda kar držalo,« se je odzvala, ko sem ji razkrila razloge za povabilo na srečanje.

Stranke spoštujemo, one pa nas Glede na to, koliko časa že vztraja v obrti, bi dejali, da kruh podjetnice, obrtnice v kemični dejavnosti ni trpek. »Je vseh sort. Pa ne le zaradi strank, ampak tudi države, ki bi lahko bolj gledala na take, kot je naša obratovalnica,« je odgovorila. S tremo, ki je kljub trudu ni mogla povsem prikriti, je povedala, da je dejavnosti kemične čistilnice zapisana »reci in piši » pol stoletja. Izučila se je za poklic, ki je ni vesel. Na srečo je imela mama v Žalcu kemično čistilnico in se je zaposlila pri njej. Sčasoma je želela na svoje. Prostor je iskala v Šoštanju, a primernega ni našla. Našla pa ga je v Velenju, tam, kjer je kemična čistilnica Polak še danes. Na takratni Gospodarski zbornici Celje je morala opraviti dodatne izpite, 19. aprila leta 1971 pa sta z možem Alojzom v Velenju odprla čistilnico. Z rdečico na licu, rahlim nasmehom na obrazu se je vrnila k vprašanju, ali je kruh trpek? »Včasih je res kar naporno, a rada delam z ljudmi, všeč mi je, kar počnem, zato se ne pritožujem. Cela družina je vpeta v dejavnost. Spoštujemo stranke, te mi vlivajo energijo in mi tako poplačajo trud.« Prikimala je ob mnenju, da jo spoštujejo tudi stranke, kar te dokazujejo s tem, ko se v čistilnico vračajo. »Imaš kar prav. Včasih so imeli učenci četrtega razreda osnovne šole pri pouku gospodinjstva nego oblačil. Prišli so na strokovno ekskurzijo v Modni salon, kjer so se seznanili s šivanjem, v pralnico in k nam, kjer so spoznali oblačila in postopke čiščenja. Ponosna sem, da so danes med našimi strankami udeleženci takratnih ekskurzij.«

Videti je enostavno, a ni Mnenju tistih, ki uvrščajo dejavnost kemične čistilnice med enostavne, se Marjana ne pridružuje. Pa ne zato, ker opravlja omenjeno dejavnost, ampak ker je tudi res tako. Z druge strani pulta so stvari drugačne, še pojasni. So se že ljudje zanimali, koliko se splača, a jim je odkrito povedala, da se lahko zgodi, da odločitev ne bo izpolnila njihovih pričakovanj. V čem je ključ do uspeha? »Zagotovo moraš imeti delo rad. Pridobiti si moraš tudi zaupanje strank, kar ni enostavno, veliko lažje pa je to zaupanje izgubiti. Vsa leta delajo v sožitju z njimi, zagotavlja. Nenehno morajo slediti novostim, ki jih v dejavnosti ne manjka. Vse stroje so morali prilagoditi evropski zakonodaji, zahteve po ekološkem čiščenju so vse izrazitejše. Čistila so bolj ekološka, a žal manj učinkovita, stranke pa pričakujejo, da bo kos oblačila

Marjana Polak: »Včasih je res kar naporno, a rada delam z ljudmi, všeč mi je, kar počnem, zato se ne pritožujem.«

po čiščenju skoraj nov. »Toda bolj kot to predstavlja težavo kakovost oblačil. Mi je kar težko, ko razmislim, kam so šla domača podjetja, ki so izdelovala oblačila iz kakovostnih materialov. Murin izdelek si očistil in je še vrsto let služil svojemu namenu. Kaj danes prihaja do nas, je pa ... Se lahko samo čudiš. Toliko kemije, kot je je v oblačilih danes, prej ni bilo. Na srečo se stvari nekoliko izboljšujejo in zelo vesela sem, ker opažam, da prinašajo ljudje znova v čistilnico obleke iz omar, v katerih so bile že nekaj časa nedotaknjene. Take, ki jih človek lahko lepo očisti in so kot nove.« Bi se znova odločila za to, kar počne Po krajšem pomisleku, je pritrdila, da bi izbrala enako. Razmišlja o tem, kdaj bo odložila delovno haljo? »Ne. Če imaš nekaj rad in če ti služi zdravje, ni potrebe za kaj takega.« Zadovoljna je, ker ima svojo naslednico. Snaha, ta je že zaposlena v čistilnici, kaže veselje in pripravljenost za nadaljevanje. Kakšen bi bil njen nasvet tistim, ki razmišljajo o samostojni podjetniški poti? »Naj se odločijo in naj ne obupajo takoj, če ne bo šlo tako, kot so si zamislili. Ob tem pa naj imajo vseskozi v mislih, da denar ni vse. Brez tega res ne gre, a je pomembno tudi zadovoljstvo.« V prostem času počne Marjana stvari, ki ji »pritičejo«. Rada se ukvarja z vnuki, sploh štiriletno vnukinjo, ki živi pod skupno streho, reče katero s prijateljicami ... Kaj pa šport, ki je bil pri hiši vedno »doma«? »Bil je vrsto let najpomembnejša stvar. Mož Alojz je igral nogomet, kasneje je bil funkcionar v klubu, hči je trenirala rokomet. Družinsko življenje smo marsikdaj podredili športu. Danes, ko sva v letih, so navade drugačne. Na tekme mož še gre, sama pa tu in tam na kolo ali peš, tako da športa še vedno nismo povsem odpisali,« je sklenila Marjana Polak.

��

Vse bolj globalno usmerjeni

Za družbo Turna Šoštanj relativno uspešno leto – V letu 2020 pričakujejo nove partnerje, snujejo nove izdelke, vlaganja v posodobitev proizvodnje

Tatjana Podgoršek

Šoštanj, 17. decembra –Družba Turna, ki se ukvarja s proizvodnjo komponent za belo tehniko, je za otroke zaposlenih tudi letos pripravila že tradicionalen obisk Božička. Prireditev so poimenovali Dežela prazničnih nasmehov. Otroci do 15 leta so rajali skupaj s škrati, snežno vilo in Božičkom, ki jih je ob tej priložnosti obdaril s praktičnimi darili. Ker ni bilo snega, je namesto Rudolfa in sani darila pripeljal viličar. Čeprav je bilo za ta letni čas zelo toplo, so se starši in otroci greli z ognjem in toplimi napitki. »Odziv je bil zelo dober, zadovoljstvo zaposlenih in njihovih otrok pa neprecenljivo. Za prireditev namerno izberemo podjetje, da se otroci lahko seznanijo z delovnim okoljem svojih staršev. Hkrati pa je ta prireditev lepa priložnost za druženje,« nam je povedala Marija Rošer, vodja kadrovske službe v Turni. So že zaznali signale o ohlajanju trga? »Nekateri dobavitelji in kupci iz tujine jih na to opozarjajo, tudi sami so zaznali precej previdnosti, ne beležijo pa manj naročil. »V našem podjetju je to tako zaradi razvojnih aktivnosti in pridobivanja novih poslov.« Ne glede na omenjeno se zavedajo, da morajo biti pripra

Novi posli, novi kupci Sicer pa je bilo leto 2019 za družbo, ki na lokaciji v Šoštanju zaposluje blizu 170 delavcev, relativno uspešno, je povedal direktor družbe Vladimir Pogač. Poslovni rezultati bodo v okviru pričakovanih. Presegli so načrtovanih 9,6 milijona evrov čistega prihodka. Pridobivajo nove posle in nove kupce, se razvijajo in postajajo vse bolj globalno usmerjeni. To potrjujejo tudi kupci iz svetovne industrije gospodinjskih aparatov, s katerimi ustvarjajo najsodobnejše rešitve za domove po vsem svetu. V Sloveniji je njihov največji kupec velenjsko Gorenje, večino prodaje pa predstavlja izvoz. vljeni na morebitno zaostrovanje razmer na finančnih trgih. V prejšnji krizi so se veliko naučili in vedo, da je vseskozi treba spremljati stroške in se pravočasno pripraviti na ostro konkurenco, pravi Pogač.

Leto 2020 tudi v znamenju novih naložb

Prednostni cilj v prihodnjem letu ostaja nadaljevanje razvojnih usmeritev družbe in ustrezno odzivanje na morebitne spremembe na trgu. Poleg pridobivanja novih poslovnih partnerjev snujejo nove izdelke. »Te za naše kupce razvijamo več čas in se s tem prilagajamo njihovim zahtevam ter potrebam.« Z vlaganji v avtomatizirane proizvodne procese bodo dvignili dodano vrednost na zaposlenega, si s tem zagotovili konkurenčnost, hkrati pa razširili zmogljivosti z novimi

linijami in prodajo proizvodov na nove trge. »Pripravili smo se tudi na uvedbo višje minimalne plače. Z reformo plačnega sistema smo že v preteklem mesecu najnižjo plačo v podjetju zvišali na 1.000 evrov bruto. Posledično pričakujemo, da bomo z boljšo produktivnostjo in večjo zavzetostjo vseh zaposlenih lahko konkurenčni tudi v svetovnem merilu,« je še dejal Vladimir Pogač.

��

GOSPODARSKE novice

Premogovnik Velenje v 2020 spet načrtuje dobiček Premogovnik Velenje bo po ocenah lansko poslovno leto sklenil z izgubo v višini 3,8 milijona evrov. Njen vzrok je manjši odkop, kot so ga načrtovali. Dosegli so ga v višini 3,13 milijona ton, računali pa so, da ga bodo 3,52 milijona ton. Srečevali so se namreč z izredno zahtevnimi geotehničnimi pogoji, zaradi katerih je prišlo tudi do številnih nepredvidenih dogodkov, ki so upočasnili izdelave novih prog in odkopov. Za letos znova načrtujejo dobiček, ki naj bi dosegel 136.000 evrov. Letne odkope želijo povečati na 3,8 milijona ton, tolikšna proizvodnja namreč pomeni ekonomski prag vzdržnosti.

Državni proračun s presežkom

Državni proračun je v prvih enajstih mesecih lani zabeležil skoraj 305 milijonov evrov presežka. Zaradi dobrega poslovanja podjetij je država pobrala opazno več davka od dohodkov pravnih oseb, rast potrošnje pa je povečala prilive od davka na dodano vrednost.

Poroštveni zakon stopil v veljavo

Konec leta je začel veljati poroštveni zakon za drugi tir in del tretje razvojne osi med Velenjem in Slovenj Gradcem. Zakon za projekta predpisuje poroštvo v višini 777 milijonov evrov. Ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek meni, da je verjetnost, da bosta poroštvi unovčeni, zelo majhna.

Lani številne kadrovske menjave

Lansko leto se je zgodilo nekaj pomembnih menjav v vodstvih podjetij tudi v Šaleški dolini. Po predlanskem odhodu dolgoletnega direktorja Gorenja Franja Bobinca so lani vodilna mesta zamenjali tudi v Tešu in Premogovniku. V Tešu je januarja odstopil direktor mag. Arman Koritnik. Vodenje družbe je februarja začasno prevzel Mitja Tašler, nato pa je od septembra polni mandat generalnega direktorja dobil dr. Viktor Vračar, Tašler pa je postal direktor. Novega šefa je lani dobila še ena družba iz skupine HSE, in sicer Premogovnik Velenje, na čelu katerega je oktobra mag. Ludvika Goloba zamenjal mag. Marko Mavec. Svoje direktorsko mesto sta v podjetju Skaza novim kadrom prepustila tudi Tanja in Igor Skaza. Izvršna direktorja sta postala dr. Robert Agnič in Bart Stegeman.

V Franciji dodaten davek na težja vozila

Ob vse ostrejših predpisih Evropske unije v zvezi z izpusti ogljikovega dioksida bodo v Franciji dodatno obdavčili težja vozila, predvsem priljubljene športne terence. Sicer pa Francozi veljajo za zelo inovativne pri pobiranju davkov. Tako so se po dodatni obdavčitvi letalskih poletov, družbenih omrežij, tehnoloških podjetij ter internetnih velikanov tokrat spravili še na avtomobilsko industrijo.

Volkswagen utira pot elektriki

Nemški avtomobilski velikan Volkswagen si je zastavil ambiciozen cilj za prehod na električno mobilnost. Milijon električnih avtomobilov namerava izdelati do konca leta 2023, kar je dve leti prej od prvotnih načrtov. Do leta 2025 naj bi jih nato proizvedel še 500 tisoč. Volkswagen je začel množično proizvodnjo električnih avtomobilov novembra lani. Trenutno proizvaja model id.3, ki bo predstavljal osnovo za prihajajoče modele.

Slovenija izdala novo obveznico

Ljubljana –Slovenija je izdala desetletne obveznice v višini 1,5 milijarde evrov, ki jih bo namenila za refinanciranje obveznic, ki bodo zapadle 27. januarja. Kuponska obrestna mera nove izdane obveznice je 0,275 odstotka, kar je za 3,85-odstotne točke nižje od kuponske obrestne mere zapadle obveznice. Slovenija tako izkorišča čas nizkih obrestnih mer za ugodno plačilo dolga iz preteklih let. Povpraševanje je bilo izjemno veliko, preseglo je 11 milijard evrov, tako da so posel zaključili že isti dan popoldne. Več kot četrtina (28 odstotkov) investitorjev prihaja iz Velike Britanije in Irske, 14 odstotkov iz Nemčije in Avstrije, 13 odstotkov je domačih vlagateljev, 11 odstotkov pa iz Skandinavije. Ostali vlagatelji prihajajo iz ostale Evrope, pa tudi iz Azije ter obeh Amerik.

Več brezposelnih

Ljubljana –Decembra je bilo v Sloveniji 75.292 registriranih brezposelnih, kar je štiri odstotke več kot novembra in 4,1 odstotka manj kot decembra 2018, je objavil zavod za zaposlovanje. Umar je za lani napovedoval 74.100 brezposelnih. Konec leta se brezposelnost sicer običajno poveča zaradi izteka zaposlitev za določen čas in skromnejšega zaposlovanja.

Telemach ima sončne celice

Podjetje Telemach je na strehi svoje poslovne stavbe postavilo sončno elektrarno z letno proizvodnjo 254.100 kilovatnih ur. Poslovna stavba Telemacha bo naslednjih 30 let tako vsaj 20-odstotno energetsko samooskrbna. �� mz