NaĹĄ ÂÄ?as, 9. 1. 2020, barve: ÂCMYK, Âstran 4
4
GOSPODARSTVO
KljuÄ? do uspeha – delo moraĹĄ imeti rad Marjana Polak, ena najstarejĹĄih aktivnih obrtnic v Ĺ aleĹĄki dolini – Z druge strani pulta so stvari drugaÄ?ne – Toliko kemije, kot je je v oblaÄ?ilih danes, prej ni bilo Tatjana PodgorĹĄek
Po podatkih ObmoÄ?ne obrtno-podjetniĹĄke zbornice Velenje je Marjana Polak iz Ĺ martnega ob Paki in lastnica KemiÄ?ne Ä?istilnice Polak v Velenju ena najstarejĹĄih, Ä?e ne celo najstarejĹĄa aktivna obrtnica v Ĺ aleĹĄki dolini. V novem sestavu tudi najstarejĹĄa Ä?lanica skupĹĄÄ?ine omenjene zbornice. ÂťÄŒuj, bo menda kar drĹžalo,ÂŤ se je odzvala, ko sem ji razkrila razloge za povabilo na sreÄ?anje.
Stranke spoĹĄtujemo, one pa nas
Glede na to, koliko Ä?asa Ĺže vztraja v obrti, bi dejali, da kruh podjetnice, obrtnice v kemiÄ?ni dejavnosti ni trpek. ÂťJe vseh sort. Pa ne le zaradi strank, ampak tudi drĹžave, ki bi lahko bolj gledala na take, kot je naĹĄa obratovalnica,ÂŤ je odgovorila. S tremo, ki je kljub trudu ni mogla povsem prikriti, je povedala, da je dejavnosti kemiÄ?ne Ä?istilnice zapisana Âťreci in piĹĄi Âť pol stoletja. IzuÄ?ila se je za poklic, ki je ni vesel. Na sreÄ?o je imela mama v Ĺ˝alcu kemiÄ?no Ä?istilnico in se je zaposlila pri njej. SÄ?asoma je Ĺželela na svoje. Prostor je iskala v Ĺ oĹĄtanju, a primernega ni naĹĄla. NaĹĄla pa ga je v Velenju, tam, kjer je kemiÄ?na Ä?istilnica Polak ĹĄe danes. Na takratni Gospodarski zbornici Celje je morala opraviti dodatne izpite, 19. aprila leta 1971 pa sta z moĹžem Alojzom v Velenju odprla Ä?istilnico. Z rde-
Ä?ico na licu, rahlim nasmehom na obrazu se je vrnila k vpraĹĄanju, ali je kruh trpek? ÂťVÄ?asih je res kar naporno, a rada delam z ljudmi, vĹĄeÄ? mi je, kar poÄ?nem, zato se ne pritoĹžujem. Cela druĹžina je vpeta v dejavnost. SpoĹĄtujemo stranke, te mi vlivajo energijo in mi tako poplaÄ?ajo trud.ÂŤ Prikimala je ob mnenju, da jo spoĹĄtujejo tudi stranke, kar te dokazujejo s tem, ko se v Ä?istilnico vraÄ?ajo. ÂťImaĹĄ kar prav. VÄ?asih so imeli uÄ?enci Ä?etrtega razreda osnovne ĹĄole pri pouku gospodinjstva nego oblaÄ?il. PriĹĄli so na strokovno ekskurzijo v Modni salon, kjer so se seznanili s ĹĄivanjem, v pralnico in k nam, kjer so spoznali oblaÄ?ila in postopke Ä?iĹĄÄ?enja. Ponosna sem, da so danes med naĹĄimi strankami udeleĹženci takratnih ekskurzij.ÂŤ
Videti je enostavno, a ni
Mnenju tistih, ki uvrĹĄÄ?ajo dejavnost kemiÄ?ne Ä?istilnice med enostavne, se Marjana ne pridruĹžuje. Pa ne zato, ker opravlja omenjeno dejavnost, ampak ker je tudi res tako. Z druge strani pulta so stvari drugaÄ?ne, ĹĄe pojasni. So se Ĺže ljudje zanimali, koliko se splaÄ?a, a jim je odkrito povedala, da se lahko zgodi, da odloÄ?itev ne bo izpolnila njihovih priÄ?akovanj. V Ä?em je kljuÄ? do uspeha? ÂťZagotovo moraĹĄ imeti delo rad. Pridobiti si moraĹĄ tudi zaupanje strank, kar ni enostavno, veliko laĹžje pa je to zaupanje izgubiti. Vsa leta delajo v soĹžitju z njimi, zagotavlja. Ne-
nehno morajo slediti novostim, ki jih v dejavnosti ne manjka. Vse stroje so morali prilagoditi evropski zakonodaji, zahteve po ekoloĹĄkem Ä?iĹĄÄ?enju so vse izrazitejĹĄe. ÄŒistila so bolj ekoloĹĄka, a Ĺžal manj uÄ?inkovita, stranke pa priÄ?akujejo, da bo kos oblaÄ?ila
Marjana Polak: ÂťVÄ?asih je res kar naporno, a rada delam z ljudmi, vĹĄeÄ? mi je, kar poÄ?nem, zato se ne pritoĹžujem.ÂŤ
po Ä?iĹĄÄ?enju skoraj nov. ÂťToda bolj kot to predstavlja teĹžavo kakovost oblaÄ?il. Mi je kar teĹžko, ko razmislim, kam so ĹĄla domaÄ?a podjetja, ki so izdelovala oblaÄ?ila iz kakovostnih materialov. Murin izdelek si oÄ?istil in je ĹĄe vrsto let sluĹžil svojemu namenu. Kaj danes prihaja do nas, je pa ... Se lahko samo Ä?udiĹĄ. Toliko kemije, kot je je v oblaÄ?ilih danes, prej ni bilo. Na sreÄ?o se stvari nekoliko izboljĹĄujejo in zelo vesela sem, ker opaĹžam, da prinaĹĄajo ljudje
znova v Ä?istilnico obleke iz omar, v katerih so bile Ĺže nekaj Ä?asa nedotaknjene. Take, ki jih Ä?lovek lahko lepo oÄ?isti in so kot nove.ÂŤ Bi se znova odloÄ?ila za to, kar poÄ?ne Po krajĹĄem pomisleku, je pritrdila, da bi izbrala enako. RazmiĹĄlja o tem, kdaj bo odloĹžila delovno haljo? ÂťNe. ÄŒe imaĹĄ nekaj rad in Ä?e ti sluĹži zdravje, ni potrebe za kaj takega.ÂŤ Zadovoljna je, ker ima svojo naslednico. Snaha, ta je Ĺže zaposlena v Ä?istilnici, kaĹže veselje in pripravljenost za nadaljevanje. KakĹĄen bi bil njen nasvet tistim, ki razmiĹĄljajo o samostojni podjetniĹĄki poti? ÂťNaj se odloÄ?ijo in naj ne obupajo takoj, Ä?e ne bo ĹĄlo tako, kot so si zamislili. Ob tem pa naj imajo vseskozi v mislih, da denar ni vse. Brez tega res ne gre, a je pomembno tudi zadovoljstvo.ÂŤ V prostem Ä?asu poÄ?ne Marjana stvari, ki ji ÂťpritiÄ?ejoÂŤ. Rada se ukvarja z vnuki, sploh ĹĄtiriletno vnukinjo, ki Ĺživi pod skupno streho, reÄ?e katero s prijateljicami ... Kaj pa ĹĄport, ki je bil pri hiĹĄi vedno ÂťdomaÂŤ? ÂťBil je vrsto let najpomembnejĹĄa stvar. MoĹž Alojz je igral nogomet, kasneje je bil funkcionar v klubu, hÄ?i je trenirala rokomet. DruĹžinsko Ĺživljenje smo marsikdaj podredili ĹĄportu. Danes, ko sva v letih, so navade drugaÄ?ne. Na tekme moĹž ĹĄe gre, sama pa tu in tam na kolo ali peĹĄ, tako da ĹĄporta ĹĄe vedno nismo povsem odpisali,ÂŤ je sklenila Marjana Polak. đ&#x;”˛
Za druĹžbo Turna Ĺ oĹĄtanj relativno uspeĹĄno leto – V letu 2020 priÄ?akujejo nove partnerje, snujejo nove izdelke, vlaganja v posodobitev proizvodnje
Ĺ oĹĄtanj, 17. decembra – DruĹžba Turna, ki se ukvarja s proizvodnjo komponent za belo tehniko, je za otroke zaposlenih tudi letos pripravila Ĺže tradicionalen obisk BoĹžiÄ?ka. Prireditev so poimenovali DeĹžela prazniÄ?nih nasmehov. Otroci do 15 leta so rajali skupaj s ĹĄkrati, sneĹžno vilo in BoĹžiÄ?kom, ki jih je ob tej priloĹžnosti obdaril s praktiÄ?nimi darili. Ker ni bilo snega, je namesto Rudolfa in sani darila pripeljal viliÄ?ar. ÄŒeprav je bilo za ta letni Ä?as zelo toplo, so se starĹĄi in otroci greli z ognjem in toplimi napitki. ÂťOdziv je bil zelo dober, zadovoljstvo zaposlenih in njihovih otrok pa neprecenljivo. Za prireditev namerno izberemo podjetje, da se otroci lahko seznanijo z delovnim okoljem svojih starĹĄev. Hkrati pa je ta prireditev lepa priloĹžnost za druĹženje,ÂŤ nam je povedala Marija RoĹĄer, vodja kadrovske sluĹžbe v Turni.
So Ĺže zaznali signale o ohlajanju trga? ÂťNekateri dobavitelji in kupci iz tujine jih na to opozarjajo, tudi sami so zaznali precej previdnosti, ne beleĹžijo pa manj naroÄ?il. ÂťV naĹĄem podjetju je to tako zaradi razvojnih aktivnosti in pridobivanja novih poslov.ÂŤ Ne glede na omenjeno se zavedajo, da morajo biti pripra-
partnerjev snujejo nove izdelke. ÂťTe za naĹĄe kupce razvijamo veÄ? Ä?as in se s tem prilagajamo njihovim zahtevam ter potrebam.ÂŤ Z vlaganji v avtomatizirane proizvodne procese bodo dvignili dodano vrednost na zaposlenega, si s tem zagotovili konkurenÄ?nost, hkrati pa razĹĄirili zmogljivosti z novimi
Premogovnik Velenje v 2020 spet naÄ?rtuje dobiÄ?ek Premogovnik Velenje bo po ocenah lansko poslovno leto sklenil z izgubo v viĹĄini 3,8 milijona evrov. Njen vzrok je manjĹĄi odkop, kot so ga naÄ?rtovali. Dosegli so ga v viĹĄini 3,13 milijona ton, raÄ?unali pa so, da ga bodo 3,52 milijona ton. SreÄ?evali so se namreÄ? z izredno zahtevnimi geotehniÄ?nimi pogoji, zaradi katerih je priĹĄlo tudi do ĹĄtevilnih nepredvidenih dogodkov, ki so upoÄ?asnili izdelave novih prog in odkopov. Za letos znova naÄ?rtujejo dobiÄ?ek, ki naj bi dosegel 136.000 evrov. Letne odkope Ĺželijo poveÄ?ati na 3,8 milijona ton, tolikĹĄna proizvodnja namreÄ? pomeni ekonomski prag vzdrĹžnosti.
DrĹžavni proraÄ?un s preseĹžkom DrĹžavni proraÄ?un je v prvih enajstih mesecih lani zabeleĹžil skoraj 305 milijonov evrov preseĹžka. Zaradi dobrega poslovanja podjetij je drĹžava pobrala opazno veÄ? davka od dohodkov pravnih oseb, rast potroĹĄnje pa je poveÄ?ala prilive od davka na dodano vrednost.
PoroĹĄtveni zakon stopil v veljavo Konec leta je zaÄ?el veljati poroĹĄtveni zakon za drugi tir in del tretje razvojne osi med Velenjem in Slovenj Gradcem. Zakon za projekta predpisuje poroĹĄtvo v viĹĄini 777 milijonov evrov. Ministrica za infrastrukturo Alenka BratuĹĄek meni, da je verjetnost, da bosta poroĹĄtvi unovÄ?eni, zelo majhna.
Lani ĹĄtevilne kadrovske menjave Lansko leto se je zgodilo nekaj pomembnih menjav v vodstvih podjetij tudi v Ĺ aleĹĄki dolini. Po predlanskem odhodu dolgoletnega direktorja Gorenja Franja Bobinca so lani vodilna mesta zamenjali tudi v TeĹĄu in Premogovniku. V TeĹĄu je januarja odstopil direktor mag. Arman Koritnik. Vodenje druĹžbe je februarja zaÄ?asno prevzel Mitja TaĹĄler, nato pa je od septembra polni mandat generalnega direktorja dobil dr. Viktor VraÄ?ar, TaĹĄler pa je postal direktor. Novega ĹĄefa je lani dobila ĹĄe ena druĹžba iz skupine HSE, in sicer Premogovnik Velenje, na Ä?elu katerega je oktobra mag. Ludvika Goloba zamenjal mag. Marko Mavec. Svoje direktorsko mesto sta v podjetju Skaza novim kadrom prepustila tudi Tanja in Igor Skaza. IzvrĹĄna direktorja sta postala dr. Robert AgniÄ? in Bart Stegeman.
V Franciji dodaten davek na teĹžja vozila
Volkswagen utira pot elektriki NemĹĄki avtomobilski velikan Volkswagen si je zastavil ambiciozen cilj za prehod na elektriÄ?no mobilnost. Milijon elektriÄ?nih avtomobilov namerava izdelati do konca leta 2023, kar je dve leti prej od prvotnih naÄ?rtov. Do leta 2025 naj bi jih nato proizvedel ĹĄe 500 tisoÄ?. Volkswagen je zaÄ?el mnoĹžiÄ?no proizvodnjo elektriÄ?nih avtomobilov novembra lani. Trenutno proizvaja model id.3, ki bo predstavljal osnovo za prihajajoÄ?e modele.
Slovenija izdala novo obveznico Ljubljana – Slovenija je izdala desetletne obveznice v viĹĄini 1,5 milijarde evrov, ki jih bo namenila za refinanciranje obveznic, ki bodo zapadle 27. januarja. Kuponska obrestna mera nove izdane obveznice je 0,275 odstotka, kar je za 3,85-odstotne toÄ?ke niĹžje od kuponske obrestne mere zapadle obveznice. Slovenija tako izkoriĹĄÄ?a Ä?as nizkih obrestnih mer za ugodno plaÄ?ilo dolga iz preteklih let. PovpraĹĄevanje je bilo izjemno veliko, preseglo je 11 milijard evrov, tako da so posel zakljuÄ?ili Ĺže isti dan popoldne. VeÄ? kot Ä?etrtina (28 odstotkov) investitorjev prihaja iz Velike Britanije in Irske, 14 odstotkov iz NemÄ?ije in Avstrije, 13 odstotkov je domaÄ?ih vlagateljev, 11 odstotkov pa iz Skandinavije. Ostali vlagatelji prihajajo iz ostale Evrope, pa tudi iz Azije ter obeh Amerik.
VeÄ? brezposelnih
Novi posli, novi kupci
Sicer pa je bilo leto 2019 za druĹžbo, ki na lokaciji v Ĺ oĹĄtanju zaposluje blizu 170 delavcev, relativno uspeĹĄno, je povedal direktor druĹžbe Vladimir PogaÄ?. Poslovni rezultati bodo v okviru priÄ?akovanih. Presegli so naÄ?rtovanih 9,6 milijona evrov Ä?istega prihodka. Pridobivajo nove posle in nove kupce, se razvijajo in postajajo vse bolj globalno usmerjeni. To potrjujejo tudi kupci iz svetovne industrije gospodinjskih aparatov, s katerimi ustvarjajo najsodobnejĹĄe reĹĄitve za domove po vsem svetu. V Sloveniji je njihov najveÄ?ji kupec velenjsko Gorenje, veÄ?ino prodaje pa predstavlja izvoz.
GOSPODARSKE novice
Ob vse ostrejĹĄih predpisih Evropske unije v zvezi z izpusti ogljikovega dioksida bodo v Franciji dodatno obdavÄ?ili teĹžja vozila, predvsem priljubljene ĹĄportne terence. Sicer pa Francozi veljajo za zelo inovativne pri pobiranju davkov. Tako so se po dodatni obdavÄ?itvi letalskih poletov, druĹžbenih omreĹžij, tehnoloĹĄkih podjetij ter internetnih velikanov tokrat spravili ĹĄe na avtomobilsko industrijo.
Vse bolj globalno usmerjeni Tatjana PodgorĹĄek
9. januarja 2020
vljeni na morebitno zaostrovanje razmer na finanÄ?nih trgih. V prejĹĄnji krizi so se veliko nauÄ?ili in vedo, da je vseskozi treba spremljati stroĹĄke in se pravoÄ?asno pripraviti na ostro konkurenco, pravi PogaÄ?.
Leto 2020 tudi v znamenju novih naloĹžb
Prednostni cilj v prihodnjem letu ostaja nadaljevanje razvojnih usmeritev druĹžbe in ustrezno odzivanje na morebitne spremembe na trgu. Poleg pridobivanja novih poslovnih
linijami in prodajo proizvodov na nove trge. ÂťPripravili smo se tudi na uvedbo viĹĄje minimalne plaÄ?e. Z reformo plaÄ?nega sistema smo Ĺže v preteklem mesecu najniĹžjo plaÄ?o v podjetju zviĹĄali na 1.000 evrov bruto. PoslediÄ?no priÄ?akujemo, da bomo z boljĹĄo produktivnostjo in veÄ?jo zavzetostjo vseh zaposlenih lahko konkurenÄ?ni tudi v svetovnem merilu,ÂŤ je ĹĄe dejal Vladimir PogaÄ?. đ&#x;”˛
Ljubljana – Decembra je bilo v Sloveniji 75.292 registriranih brezposelnih, kar je ĹĄtiri odstotke veÄ? kot novembra in 4,1 odstotka manj kot decembra 2018, je objavil zavod za zaposlovanje. Umar je za lani napovedoval 74.100 brezposelnih. Konec leta se brezposelnost sicer obiÄ?ajno poveÄ?a zaradi izteka zaposlitev za doloÄ?en Ä?as in skromnejĹĄega zaposlovanja.
Telemach ima sonÄ?ne celice Podjetje Telemach je na strehi svoje poslovne stavbe postavilo sonÄ?no elektrarno z letno proizvodnjo 254.100 kilovatnih ur. Poslovna stavba Telemacha bo naslednjih 30 let tako vsaj 20-odstotno đ&#x;”˛ mz energetsko samooskrbna.â€
