01 2020

NaĹĄ ­Ä?as, 9. 1. 2020 bar­ve: ­CMYK, ­stran 1

V petek (-2/7 °C), soboto (-1/6 °C) in nedeljo (-3/5 °C) bo delno oblaÄ?no.

ÄŒetrtek, 9. januarja 2020â€

ĹĄtevilka 1 | leto 67â€

www.nascas.siâ€

naroÄ?nina 03 898 17 50â€

cena 1,90 â‚Ź

ÄŒe (ne) bomo brali ‌ Tina Felicijan

Veselo 2020!

Pa naj kdo reÄ?e, da se Slovenci ne znamo zabavati in se imeti nepopisno lepo. Na prehodu iz starega v novo leto to vedno znova dokazujemo in tudi letos je bilo tako, ko nas je ĹĄe posebej navdala tudi tako lepa ĹĄtevilka, kot je 2020.

Veselo in razigrano je bilo na obeh silvestrovanjih na prostem (v Velenju in v Ĺ oĹĄtanju, pa tudi na ponovoletnem sreÄ?anju v Ĺ martnem ob Paki), in na ĹĄtevilnih zasebnih silvestrovanjih, ki

so jih pripravili na razliÄ?nih koncih Ĺ aleĹĄke doline, in tako stopili v novo leto v druĹžbi sosedov, prijateljev, sorodnikov. Tudi takĹĄni dogodki krepijo prijateljstvo in medsebojno razumevanje. Naj bo tega obilo Ä?ez celo letoĹĄnje leto, so rekli v Hrastovcu, od koder je zgornji posnetek in vsem zaĹželeli zdravo, zadovoljno in uspeĹĄno novo leto. đ&#x;”˛

Gradnja prireditvenega prostora z odrom po naÄ?rtih Junija lani je zaÄ?ela Mestna obÄ?ina Velenje graditi prireditveni oder in prostor ob Velenjskem jezeru – Dela potekajo po naÄ?rtih, naloĹžba pa bo veljala 8,8 milijona evrov Mira ZakoĹĄek

Vse od junija lani brnijo na 46 tisoÄ? kvadratnih metrih velikem gradbiĹĄÄ?u ob Velenjskem jezeru gradbeni stroji. Izvajalec VG5 iz Ljubljane gradi za mestno obÄ?ino Velenje prireditveni prostor z odrom. ÂťDela potekajo po terminskem naÄ?rtu. Tako Ĺže stojijo podporniki, ki bodo nosili oder v jezeru in ob njem. V celoti je urejena komunalna infrastruktura, stoji pa tudi Ĺže servisni objekt,ÂŤ pravi vodja Urada za druĹžbene dejavnosti Drago MartinĹĄek.

Pri komunalnem urejanju so imeli kar nekaj teĹžav, ker vsi vodi niso bili vrisani, a so te teĹžave uspeĹĄno razreĹĄili. Na samem prireditvenem prostoru Ĺže stoji servisni objekt, ki bo sluĹžil za vse servisne dejavnosti, tam bo tudi pisarna TuristiÄ?noinformacijskega centra, prostori za hiĹĄnika in za vso opremo, ki jo bodo potre-

Pred izumom tiska, ki je omogoÄ?il mnoĹžiÄ?no reprodukcijo predvsem svetih spisov, nato pa tudi jezikoslovnih zakonitosti, znanstvenih dognanj in umetniĹĄke literature, so dostop do pisane besede na papirnem ali kakem drugem mediju imeli redki izbranci – predvsem duhovniki in menihi, napredno misleÄ?i premoĹžni zanesenjaki in uÄ?enjaki ob podpori mecenov. Ko je knjiga postala dostopnejĹĄa, je ĹĄirĹĄa druĹžba zaÄ?ela doĹživljati intelektualni razcvet, ki je podstat sodobne Ä?loveĹĄke zgodovine – upravnega, politiÄ?nega in gospodarskega preporoda, utemeljenega na ĹĄirjenju znanja med mnoĹžice.

Knjiga kot prenosnik zgodovinskega spomina, spoznanj o Ä?loveĹĄki naravi in ustroju vsega, kar nas obdaja, ne nazadnje pa tudi domiĹĄljijskih svetov je morda najbolj univerzalen simbol Ä?loveĹĄkega intelekta, ki nas, tako smo prepriÄ?ani, loÄ?i od drugih bitij in celo razloÄ?uje med sabo. A je vsaj pri nas v zatonu, z njo pa, pravijo, tudi naĹĄ individualni in kolektivni intelektualni potencial.

Proti koncu lanskega leta je izĹĄla nova (ĹĄesta) raziskava bralnih navad med Slovenci, ki se sicer izvaja od leta 1979. Pokazala je skrb vzbujajoÄ?o podobo bralne kulture pri nas. Ne le da na podroÄ?ju bralnih navad, ki bi morale biti del naĹĄe osebne identitete in skrbno negovana vrednota tako v izobraĹževalnem sistemu kot v ĹĄirĹĄem javnem prostoru in druĹžinskem krogu, kakor so se po objavi raziskave razpisali knjiĹžniÄ?arji, zaloĹžniki, avtorji in drugi intelektualci, nismo napredovali Ĺže 40 let. Ĺ tevilo nebralcev se je ĹĄe poveÄ?alo, upadlo je tudi ĹĄtevilo tistih, ki intenzivno berejo knjige. Polovica prebivalcev Slovenije na leto ne prebere niti ene knjige. V primerjavi z nacionalno raziskavo bralnih navad pred petimi leti v Sloveniji beleĹžimo negativne trende tako pri izposoji slovenskih knjig v knjiĹžnicah kot pri knjiĹžniÄ?nem obisku in nakupovanju knjig tudi med najbolj intenzivnimi bralci in kupci. Z 18 na 13 odstotkov se je zmanjĹĄalo ĹĄtevilo ljudi, ki preberejo veÄ? kot deset knjig na leto, kar je trikrat manj kot na NorveĹĄkem, denimo. Ĺ tevilo ljudi, ki berejo tedensko, je s 44 odstotkov upadlo na 38, ĹĄtevilo tistih, ki berejo le nekajkrat na mesec ali ĹĄe redkeje, pa se je s 25 odstotkov poveÄ?alo na 30. Samo 30 odstotkov slovenskih starĹĄev bere svojim otrokom.

To pa ni sploĹĄen trend. Podatki Evropske komisije kaĹžejo, da 68 odstotkov Evropejcev prebere vsaj eno knjigo na leto, medtem ko je zadnja raziskava na Slovenskem pokazala, da le 58 odstotkov Slovencev prebere zgolj eno knjigo. Tudi raziskave Eurostata kaĹžejo, da po bralnih navadah in odnosu do knjige nikakor nismo v evropskem vrhu, temveÄ? na repu. Na NorveĹĄkem (s to drĹžavo z nadpovpreÄ?nimi bralnimi navadami so nas primerjali izvajalci domaÄ?e raziskave), se je ĹĄtevilo bralcev v zadnjih ĹĄtirih desetletjih poveÄ?alo za 20 odstotkov in danes znaĹĄa okoli 90 odstotkov. PovpreÄ?na slovenska druĹžina hrani okoli 80 knjig in kupi dve na leto, norveĹĄka pa okoli 250 in jih kupi deset. V primerjavi z estonsko, dansko, ĹĄvedsko ali nizozemsko mentaliteto naĹĄe domaÄ?e knjiĹžnice niso druĹžinski ponos in dedni kapital, ampak navlaka za nabiranje prahu. Branje ni krepitev besednega zaklada in Ä?ustvene inteligence, ustvarjanje novih nevronskih povezav ali uĹžitek v raziskovanju novega, ampak zoprno, dolgoÄ?asno in nezanimivo opravilo, ki krade dragoceni Ä?as. ÄŒe je odnos do knjige kot simbola intelekta pokazatelj intelekta samega, potem bi morali biti zaskrbljeni in se vpraĹĄati, zakaj se nam to dogaja in kam to vodi.

Tone PavÄ?ek je napovedal, da nas bo pobralo, Ä?e ne bomo brali. ÄŒe bomo brali, pa se bomo morda le lahko pobrali iz intelektualnega nazadovanja, ki se Ĺže dolgo nevarno kaĹže na marsikateri ravni osebnega in druĹžbenega Ĺživljenja. Pa ne le med Slovenci, tudi globalno. Zato si Ĺželim, da bi v tem novoletnem Ä?asu opuĹĄÄ?anja slabih navad in prevzemanja dobrih na seznam vsakodnevne rutine dodali branje in ga tudi obdrĹžali. Morda se bo kaj poznalo. Sicer pa nas bo paÄ? pobralo. đ&#x;”˛

bovali za organizacijo prireditev.

Oder bo lociran ob Velenjskem jezeru in delno tudi na njem. Podporniki so Ĺže v celoti nameĹĄÄ?eni, nanje pa bodo v prihodnjih dneh Ĺže namestili konstrukcijo prireditvenega odra. Ko bo oder dograjen, pa bodo na jezeru zgradili ĹĄe 50 metrov dolg

pomol, ki bo posebna atrakcija.

Drago MartinĹĄek pravi, da dela potekajo po sprejetem rokovniku, prav tako pa so skladno z dogovori poplaÄ?a tudi vse finanÄ?ne obveznosti. RaÄ?unajo, da bodo dela tako potekala tudi naprej in da bodo naloĹžbo sklenili ĹĄe pred koncem letoĹĄnjega leta.

Ocenjena vrednost te naloĹžbe je 8,8 milijona evrov, od tega bo sofinancirana s 4.800.990,40 evra (54 %) evropskih sredstev, 1.200.247,60 evra iz drĹžavnega (14 %) in 2.861.274,43 (32 odstotkov) iz obÄ?inskega proraÄ?una. đ&#x;”˛

Med prazniki remont ĹĄestega bloka Ĺ esti blok Termoelektrarne Ĺ oĹĄtanj med boĹžiÄ?no-novoletnimi prazniki ni obratoval. Ustavili so ga 21. decembra ob 9.21, ponovno pa vkljuÄ?ili v omreĹžje ta ponedeljek, 6. januarja, ob 5.51. OÄ?istili so grelnik zraka, opravili netesnost kotla in ĹĄe nekatera druga vzdrĹžeđ&#x;”˛ mz valna dela. V Ä?asu remonta je obratoval peti blok. â€

NaĹĄ ­Ä?as, 9. 1. 2020, barve: ­CMYK, ­stran 2

2

OD SREDE DO TORKA

ZaÄ?ela se je digitalizacija bolniĹĄkega lista Ljubljana – Z novim letom so druĹžinski zdravniki zaÄ?eli izdajati elektronsko potrdilo o upraviÄ?eni zadrĹžanosti od dela, ki nadomeĹĄÄ?a papirnati zeleni bolniĹĄki list. Tega bodo sicer izdajali ĹĄe v prehodnem obdobju do februarja in v posebnih primerih.

Na ZZZS so prepriÄ?ani, da bo digitalizacija bolniĹĄkega lista prihranila tako Ä?as kot denar. đ&#x;”˛

mkp

V CPU prodali in podarili 200 ton stvari Velenje – 20. decembra 2012 je vrata odprl Center ponovne uporabe Velenje. V teh letih so sodelovali z razliÄ?nimi podjetji, zavodi in ĹĄolami. Veliko ljudi jim je prineslo stvari, ki jih ne potrebujejo veÄ?, v centru pa so jih pregledali, popravili, oÄ?istili in jim tako podaljĹĄali Ĺživljenjsko dobo. Pri njih kupujejo ekoloĹĄko osveĹĄÄ?eni kupci iz cele Slovenije. V sedmih letih delovanja so prodali in podarili preko 200 ton stvari za dom in gospodinjstvo, ĹĄportno in otroĹĄko opremo.

Namen CPU je zmanjĹĄevanje koliÄ?ine odpadkov, ustvarjanje zelenih delovnih mest in sledenje ciljem kroĹžnega gospodarstva (pridobivanju surovin iz ÂťodpadkovÂŤ). đ&#x;”˛

Velenje – Mestna obÄ?ina Velenje je objavila javni razpis za izbiro kulturnih programov in projektov, ki jih bo sofinancirala letos. Javni razpis je odprt do 7. februarja. Razpisanih je pet podroÄ?ij. Kulturni programi, kulturni projekti, kulturni projekti s podroÄ?ja zaloĹžniĹĄtva, delovanje zveze kulturnih druĹĄtev in projekti medkulturnega dialoga. Za sofinanciranje kulturnih programov in projektov letos namenjajo 93.850 evrov. đ&#x;”˛

mz

Prenova Starega Velenja se zaÄ?enja Velenje – Dolgo naÄ?rtovana prenova Starega Velenja, se zaÄ?enja. Za prvi del projekta, ki zajema ruĹĄenje objekta, v katerem je gostiĹĄÄ?e ÄŒuk, je Mestna obÄ?ina Ĺže izbrala izvajalca, zagotovljena pa ima tudi nepovratna evropska in drĹžavna sredstva. V tem mesecu bodo zaÄ?eli z ruĹĄenjem. Pred zaÄ?etkom del so se vÄ?eraj sestali s stanovalci in imetniki lokalov na tem obmoÄ?ju in jim predstavili podroben potek del mz

Nova neprofitna stanovanja Slovenj Gradec – V ponedeljek je stekla gradnja bloka s 54 neprofitnimi stanovanji. NaloĹžba bo veljala 3 milijone 600 tisoÄ? evrov, gradnja pa naj bi bila zakljuÄ?ena v tem letu. Za to gradnjo jim je uspelo pridobiti nepovratna evropska sredstva.

Stanovanja bodo razliÄ?nih velikosti od eno pa vse do ĹĄtiri in pol sobnih. V Slovenj Gradcu pa bodo v kratkem pridobili ĹĄe 20 stanovanj, ki jih za trg gradi zasebno podjetje. V pripravi pa je ĹĄe nekaj stanovanjskih gradenj, med drugim tudi varovanih stanovanj. đ&#x;”˛

Razglasili bodo najboljĹĄe ĹĄportnike LuÄ?e – V novi dvorani v LuÄ?ah bodo v torek, 14. januarja, ob 18-ih pripravili 4. razglasitev najboljĹĄih ĹĄportnic in ĹĄportnikov Zgornje Savinjske doline. Podelili bodo tudi priznanja za posebne doseĹžke in Ĺživljenjsko delo na podroÄ?ju ĹĄporta. đ&#x;”˛

Jasmina OvniÄ?: "Nisem ravno ena tistih, ki ob koncu leta napravijo „inventuro“. Vendar lahko generalno reÄ?em, da je bilo leto 2019 zame uspeĹĄno in sreÄ?no! Ĺ˝elje in upi za novo leto kot vsako leto pa: na prvem mestu zdravje, ker Ä?e si zdrav, laĹžje uresniÄ?ujeĹĄ tudi vse ostalo. Seveda na Ä?isto vsako stvar ne moremo vplivati. Sama se veselim novih izzivov, ki me Ä?akajo v letu 2020, in upam, da bo Ä?im lepĹĄe, pozitivno in uspeĹĄno!"

Ĺ martno ob Paki, 26. decembra – Ĺ˝e po tradiciji v obÄ?ini Ĺ martno ob Paki zaznamujejo dan samostojnosti in enotnosti na sam praznik s koncertom, pod katerega se kot organizatorja podpisujeta ĹĄmarĹĄko kulturno druĹĄtvo in tamkajĹĄnja lokalna skupnost.

Glavni izvajalec prireditve pa je vsa leta domaÄ?i meĹĄani pevski zbor. ÄŒlani slednjega so letoĹĄnji koncert naslovili kot ÄŒas velikih priÄ?akovanj, napovedali pa so tudi, da bo nekoliko drugaÄ?en, malo poseben. TakĹĄen je dogodek res bil. Ko smo ob odhodu iz dvorane povpraĹĄali nekatere obiskovalce, po Ä?em si ga bodo zapomnili, bi lahko njihove odgovore povzeli: ni bilo slavnostnega govornika, po prikazu ĹĄeg in navad med boĹžiÄ?no-novoletnimi dnevi v izvedbi Ä?lanov GledaliĹĄÄ?a pod kozolcem ter uÄ?enci ĹĄmar-

Poleg Ä?lanov ĹĄmarĹĄkega meĹĄanega pevskega zbora so na prireditvi nastopili ĹĄe Ä?lani trobilnega sestava in ĹĄmarĹĄki gledaliĹĄÄ?niki ter uÄ?enci.

ĹĄke ĹĄole, po nastopu trobilnega sestava velenjske glasbene ĹĄole ter po tem, Âťda smo po zadnji odpeti pesmi kar sedeli in Ä?akali na nadaljevanje koncerta ĹĄe s kakĹĄno novoletno pesmijo.ÂŤ

Pohvale je vredno, da najdejo ljubiteljski kulturni izvajalci Ä?as v Âťnorem decembruÂŤ in pripravijo takĹĄno prireditev. Bi pa bilo tudi prav, da bi organizatorji ĹĄe bolj osmislili njeno vsebino, tako da

bo v ponos njim in da bo zadovoljila priÄ?akovanja sicer dokaj zahtevnega ĹĄmarĹĄkega obÄ?instva. đ&#x;”˛

Tp

mkp

Denar za kulturne programe

Izhaja ob Ä?etrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,90 â‚Ź (9,5Â % DDV 0,16 â‚Ź, cena izvoda brez DDV 1,74 â‚Ź). Pri plaÄ?ilu letne naroÄ?nine 15Â %, polletne 11Â %, Ä?etrtletne 8Â % in meseÄ?ne 5Â % popusta.

9. januarja 2020

ÄŒas velikih priÄ?akovanj

LOKALNE novice

NAĹ ÄŒAS izdaja. Ä?asopisna-zaloĹžniĹĄka in ­RTV druĹžba, d. o. o., Velenje.

mz

V Celju blizu 1680, v Slovenj Gradcu 1001 novorojenec Celje, Slovenj Gradec – Leto 2019 je bilo v SploĹĄnih bolniĹĄnicah Celje in Slovenj Gradec v znamenju deÄ?kov novorojencev.

Med 1679 novorojenÄ?ki v celjski bolniĹĄnici je bilo namreÄ? teh 864, deklic pa 815. Sicer pa so v omenjeni porodniĹĄnici opravili 1661 porodov, 18-krat so se rodili dvojÄ?ki. Tudi zadnji dan preteklega leta se je nekaj po 22. uri rodil deÄ?ek in prvi novorojenÄ?ek v letu

2020 je bil prav tako deÄ?ek. Rodil se je nekaj Ä?ez 2. uro zjutraj, rodila ga je mamica Darya Kovalova iz PetrovÄ?. Tudi novorojenÄ?ek, ki je privekal na svet tri ure kasneje, je bil deÄ?ek.

V SploĹĄni bolniĹĄnici Slovenj Gradec pa so povedali, da je v njihovi porodniĹĄnici lani privekal na svet 1001 novorojenÄ?ek. Po 10 letih so tako zabeleĹžili veÄ? kot 1000 novih drĹžavljanov, ki so jim pomagali na svet v

njihovi bolniĹĄnici. Rodilo se je 509 deÄ?kov in 492 deklic. DvojÄ?kov je bilo 13. Na prvi dan novega leta so opravili dva poroda. Oba novorojenca sta bila deÄ?ka, mamica prvega ima naslov prebivaliĹĄÄ?a v Dravogradu, druga pa v Slovenj Gradcu. đ&#x;”˛

tp

Savinjsko-ĹĄaleĹĄka naveza

Da bi le to novo bilo takĂł in tĂĄko Pogledi navzgor – Nova celjska brv – Kristal, Sonce in jezero – Sestop s toboganom – ÂťHoÄ?emo Prevorje!ÂŤ Tisti, ki s sedanjim niso zadovoljni, tisti, ki vedno hoÄ?ejo veÄ? in so z vsem nezadovoljni, Ĺželijo seveda ĹĄe veÄ? in bolje; tako mislijo tudi tisti, ki vedo, da si veÄ? zasluĹžijo. Mnogo pa je pri nas vendarle tudi takih, ki so ob menjavi let vzdihnili: da bi nam le bilo takĂł kot lani in bi bilo leto, v katerega smo vstopili, vsaj tĂĄko, kot je bilo prejĹĄnje.

Tisti, ki niso zadovoljni s sedanjo vlado, kritizirajo, da nam zaradi nje gre vse slabĹĄe; drugi kaĹžejo na pozitivne rezultate in lepo zaÄ?rtano pot za naprej. Taki paÄ? smo!

Podobno miĹĄljenje se prenaĹĄa tudi la lokalno raven. Na pokrajinsko ĹĄe ne, saj Ä?esa takega pri nas verjetno ĹĄe nekaj Ä?asa ne bo. Na tem podroÄ?ju je paÄ? teĹžko Âťpriti skupajÂŤ! Kot ĹĄe na mnogih drugih.

Pri nas sicer imamo praznik enotnosti, a v praksi je je (pre)malo, nekateri celo pravijo, da je je vse manj. Pa Ä?eprav pogosto sliĹĄimo, da moramo stopiti skupaj. Pa tega koraka ne naredimo.

A naj bo tako ali tako, Ĺživljenje teÄ?e dalje. NaÄ?rtujemo nova dela, nadaljujemo Ĺže zaÄ?eta. V razliÄ?nih krajih so stvari precej razliÄ?ne. V Celju, kjer nekateri obÄ?ani menijo, da jih Ĺžupan gleda malo zviĹĄka, sam resno pogleduje navzgor. Proti viseÄ?i brvi, ki bo nekoÄ? povezovala Anski vrh z grajskim poboÄ?jem. Zaradi njegovega vnetega zagovarjanja tega projekta je deleĹžen veliko kritik, zaradi njega so burne tudi mnoge seje mestnega sveta. A Ĺžupan vztraja, da bo to za Celje in celjski turizem velika pridobitev. Sicer pa ta brv ni prva, ki je deleĹžna kritik. Pred nekaj leti je naletela na mnoge kritike tudi Splavarska brv med mestnim parkom in mestno knjiĹžnico, ki v enem loku povezuje oba bregova Savinje in ĹĄe cesto ob paku. In odpravlja ozko grlo ob naraslih vodah. Le da je bil tedaj eden glavnih kritikov Ĺžupan sam. Kasneje, ko so brv leta 2014 odprli, pa je bila deleĹžna veliko zanimanja in pohval tudi v tujini.

Navzgor se ozirajo ĹĄe vedno tudi v Obsotelju. V PodÄ?etrtku so svoj stolp ÂťvzdihljajevÂŤ sicer Ĺže odprli, v RogaĹĄki Slatini se svojemu Krista-

UredniĹĄtvo: Boris ZakoĹĄek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena KrstiÄ?

Planinc (pomoÄ?nica urednika), Mira ZakoĹĄek (urednica radia), Tatjana PodgorĹĄek, Mojca Ĺ truc, Tina Felicijan (novinarji), Janja KoĹĄuta Ĺ pegel (tehniÄ?na urednica), TomaĹž GerĹĄak (oblikovalec).

Marketing: Jure BeriÄ?nik, Bernarda Matko.

lu, ki naj bi bil s svojimi 106 metri najviĹĄji razgledni stolp v drĹžavi, ĹĄe nikakor niso odpovedali. Tudi tu je njegov najveÄ?ji zagovornik Ĺžupan, precej je tudi kritikov. A Ĺžupan verjame, da se ta njegov ÂťkristalÂŤ ne bo razbil. Ĺ e preden pa bo zasvetil Kristal, mora nad RogaĹĄko Slatino ÂťzasijatiÂŤ Sonce. Tako se bo imenoval nadhod do obmoÄ?ja stolpa in druge naÄ?rtovane slatinske novosti – evropskega orglarskega centra. Nadhod se bo vzpenjal nad Celjsko cesto ter povezoval osrednji turistiÄ?ni center s TrĹžaĹĄkim hribom. Stolp in nadhod, stala bosta dobre tri milijone evrov, bo gradila obÄ?ina, raÄ?una pa tudi na nekaj denarja iz drugih virov; orglarski center bo zasebna naloĹžba.

V RogaĹĄki Slatini in sosednjem PodÄ?etrtku pa bodo tudi letos pogledovali proti obmoÄ?ju nekdanjega in (upajo, da tudi kmalu) ÂťnovegaÂŤ Vonarskega jezera. Oboji se zavedajo, da lahko z njegovo pomoÄ?jo turizem dvignejo na ĹĄe viĹĄjo raven. Prav turizem pa je na tem obmoÄ?ju panoga, ki jim pomeni veliko, od nje pa priÄ?akujejo ĹĄe veÄ?. Kot tudi v ZreÄ?ah, kjer bodo tudi letos ĹĄe pogledovali navzgor. Na Rogli so Ĺže jeseni odprli Pot med kroĹĄnjami Pohorja, ki je sad sodelovanja obÄ?ine in tujega partnerja. To so postavili na vrhu Rogle v samem osrÄ?ju pohorskih gozdov. Pot se konÄ?a z razglednim stolpom, od koder sega pogled daleÄ? naokrog na vse strani. In prav tu, na razglednem stolpu, bodo letos dela ĹĄe nadaljevali. S stolpa bodo namreÄ? uredili 40-metrski tobogan, da se bodo obiskovalci lahko tudi posebno atraktivno spustili na tla.

Navzgor pogledujejo tudi v Slovenskih Konjicah – prosti cerkvi v Ĺ˝iÄ?ki kartuziji. Obnove te posebnosti se poÄ?asi, kolikor paÄ? nabrskajo denarja, lotevajo Ĺže nekaj let. ÄŒeprav je bila cerkev pred petimi leti proglaĹĄena za kulturni spomenik drĹžavnega pomena, drĹžava skrbi za obnovo bolj maÄ?ehovsko. Tako jo zadnja leta sicer obnavljajo, vendar zelo poÄ?asi.

Pa ĹĄe to: ko eni ĹĄe iĹĄÄ?ejo take in drugaÄ?ne reĹĄitve in obogatitve, v delu Kozjanskega iĹĄÄ?ejo Prevorje. Do nedavnega je bila tabla ob cesti s takim imenom, potem so jo zamenjali z Lopatco. ÂťPristojniÂŤ so ugotovili, da uradno naselja Prevorje sploh ni! Pa Ä?eprav je tu krajevna skupnost s tem imenom, tako ime ima veÄ? druĹĄtev in ljudje se imenujejo PrevorÄ?ani. In ti pravijo, da boj za Prevorje ĹĄe ni konÄ?an!

SedeĹž uredniĹĄtva in uprave: 3320 Velenje, KidriÄ?eva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.

TRR - Nova LB, Velenje. 02426­- 0020133854 E-poĹĄta: press@­nascas.si Oblikovanje in grafiÄ?na priprava: NaĹĄ Ä?as, d. o. o.

đ&#x;”˛

k

Tisk: Tiskarna Salomon, d. o. o.

NenaroÄ?enih fotografij in rokopisov ne vraÄ?amo!

Po zakonu o DDV je “NaĹĄ Ä?asâ€? uvrĹĄÄ?en med proizvode informativnega znaÄ?aja za katere se plaÄ?uje davek po 5 % posebni zniĹžani stopnji. Letno izide 52 ĹĄtevilk.

NaĹĄ ­Ä?as, 9. 1. 2020 bar­ve: ­CMYK, ­stran 3

KakĹĄno leto je pred nami?

Tudi leto 2020 prinaĹĄa ĹĄtevilne novosti – Bruto druĹžbeni proizvod naj bi se v Sloveniji poveÄ?al za 2,7 odstotka Mira ZakoĹĄek

Kar nekako smo Ĺže navajeni, da prinaĹĄajo nova leta tudi ĹĄtevilne novosti. Na Ĺžalost je vse bolj redko tako, da so v celoti gledano ugodnejĹĄe. Kar nekateri pridobijo, paÄ? drugi najveÄ?krat izgubijo.

Rasli naj bi za okoli 2,7 odstotka

Umar napoveduje Sloveniji ĹĄe vedno visoko triodstotno rast druĹžbenega proizvoda, evropska komisija je v napovedi skromnejĹĄa in meni, da se bo slovenski BDP prihodnje leto poveÄ?al za 2,7 odstotka. Banka Slovenije pa je pri napovedi ĹĄe previdnejĹĄa in pravi, da bo rast BDP le 2,5 odstotka.

Manj za javna dela

Ministrstvo za delo je s spremembami podroÄ?nega pravilnika zmanjĹĄalo deleĹže drĹžavnega sofinanciranja plaÄ? za javna dela, hkrati pa zrahljalo pogoje, tako da bodo ta dela v prihodnje dostopna ĹĄirĹĄemu krogu. Cilj je, da se v javna dela vkljuÄ?i veÄ? dolgotrajno brezposelnih, tudi tistih, ki prejemajo denarno socialno pomoÄ?. V obÄ?inah pa so zaradi tega ukrepa zaskrbljeni. Ker bo v nekaterih obÄ?inah manj denarja, te opozarjajo, da bodo premislile o nadaljnjem izvajanju javnih del.

ManjĹĄi davek za izposoje knjig

Z uveljavitvijo novele zakona o davku na dodano vrednost (DDV) bo zaÄ?ela veljati niĹžja, 5-odstotna stopnja DDV za dobave in izposoje knjig, Ä?asopisov in periodiÄ?nih publikacij tako na fiziÄ?nih kot elektronskih nosilcih.

3

AKTUALNO

9. januarja 2020

Minimalna plaÄ?a najmanj 700 evrov neto

ViĹĄina minimalne plaÄ?e se bo zviĹĄala s 667 evrov neto na 700 evrov neto, poleg tega pa bodo iz nje izloÄ?eni tudi vsi dodatki.

Za leto 2021 je napovedana ĹĄe sprememba definicije minimalne plaÄ?e.

Enotna embalaĹža za tobaÄ?ne izdelke

Veljati so zaÄ?ela doloÄ?ila zakona o omejevanju uporabe tobaÄ?nih in povezanih izdelkov, ki uvajajo enotno embalaĹžo cigaret in tobaka za zvijanje.

Reforma lokalne samouprave

1. januarja je minilo 25 let, odkar so zaÄ?ele tudi finanÄ?no samostojno delovati nove obÄ?ine po reformi lokalne samouprave. Volitve vodstev tedanjih 147 obÄ?in, ki so nadomestile 62 druĹžbenopolitiÄ?nih skupnosti, so potekale decembra 1994, v veÄ?ini obÄ?in pa so se konstituirali do konca leta 1994. 1. januarja 1995 so bili vzpostavljeni tudi njihovi proraÄ?uni. Od letoĹĄnjega leta pa je zaÄ?el v celoti veljati spremenjen naÄ?in sofinanciranja skupnih obÄ?inskih uprav, kot je bil doloÄ?en z novelo zakona o financiranju obÄ?in leta 2017. Novela zakona o financiranju obÄ?in je dvignila prah, saj omogoÄ?a sofinanciranje skupnih obÄ?inskih uprav, Ä?e so v to vkljuÄ?ene vsaj tri obÄ?ine (doslej sta bili dovolj dve). ViĹĄina sofinanciranja pa je tudi odvisna od nabora nalog, ki jih uprava opravlja. Ena naloga prinese 30-odstotno sofinanciranje, vsaka dodatna ĹĄe pet odstotkov, pri Ä?emer skupna viĹĄina sofinanciranja ne sme preseÄ?i 55 odstotkov.

V Velenju je sedeĹž skupne obÄ?inske uprave SaĹĄa regije

Zaradi sprememb, ki jih doloÄ?a Zakon o financiranju obÄ?in, sta se obstojeÄ?a skupna organa MedobÄ?inska inĹĄpekcija, redarstvo in varstvo okolja ter Urad za urejanje prostora SAĹ A regije zdruĹžila v nov skupen organ Skupna obÄ?inska uprava SAĹ A regije. Poleg Ĺže obstojeÄ?ih nalog bo nov skupni organ izvajal tudi naloge obÄ?inskega odvetniĹĄtva, pravne sluĹžbe in proraÄ?unskega raÄ?unovodstva.

Skupna obÄ?inska uprava SAĹ A regije bo opravljala upravne, strokovne in pospeĹĄevalne naloge obÄ?inskih uprav obÄ?in ustanoviteljic (obÄ?in Gornji Grad, Ljubno, LuÄ?e, Mozirje, Nazarje, ReÄ?ica ob Savinji, SolÄ?ava, Ĺ martno ob Paki, Ĺ oĹĄtanj in Mestna obÄ?ina Velenje) in naloge v zvezi z zagotavljanjem javnih sluĹžb.

Kdaj pokrajine?

Nadaljujejo se tudi prizadevanja za oblikovanje pokrajin; predloge naj bi uskladili v zaÄ?etku letoĹĄnjega leta. Kot je znano, je tukajĹĄnje okolje, ki se Ĺže veÄ? kot desetletje pripravlja na oblikovanje skupne Savinjsko-ĹĄaleĹĄke pokrajine (SAĹ A), moÄ?no presenetil predlog, da bi Ĺ aleĹĄko dolino vkljuÄ?ili v KoroĹĄko pokrajino. S tem predlogom se tukajĹĄnje obÄ?ine (pa tudi koroĹĄke) ne strinjajo.

Je pa dejstvo, da pokrajine potrebujemo, saj bi s tem prekinili vse veÄ?jo centralizacijo drĹžave, zaradi razliÄ?ne razvitosti pa bi laĹžje Ä?rpali tudi evropska sredstva. đ&#x;”˛

Naprej bodo poÄ?akali na ĹĄtudijo soseĹžiga odpadkov Brez sprejetega akta ali odloÄ?itve ne more biti zakonodajnega referenduma Milena KrstiÄ? - Planinc

Ĺ oĹĄtanj – Civilna iniciativa Ĺ oĹĄtanj je najprej na Ĺžupana Darka Meniha, za tem pa tudi na vse svetnike in svetnice ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj decembra lani naslovila zahtevo za razpis referenduma o nameravanem soseĹžigu nenevarnih odpadkov v TEĹ . Ĺ˝upan Menih je kmalu za tem napovedal, da bodo zahtevo uvrstili na dnevni red ene od prihodnjih sej. ÂťPred tem pa je treba prouÄ?iti vse okoliĹĄÄ?ine vplivov morebitnega soseĹžiga nenevarnih odpadkov in s tem seznaniti javnost. To Ĺže poteka. Ko bodo znani vsi rezultati ĹĄtudije, bodo predstavljeni tudi svetnikom in svetnikom ter obÄ?ankam in obÄ?anom in ti bodo odloÄ?ili, kako in kaj. Zahteve ali pobude za referendum so sicer legitimne, ne moremo pa o referendumu govoriti prej, preden niso znani vsi izsledki ĹĄtudije,ÂŤ je bil jasen.

Direktor obÄ?inske uprave Drago Koren je zahtevo po razpisu referenduma pojasnil z zakonodajne pla-

ti. ÂťPobudniki se v uvodnem delu sklicujejo na Ä?lene Zakona o lokalni samoupravi, ki podrobno ureja vpraĹĄanje naknadnega zakonodajnega referenduma. Ker pa ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj ĹĄe ni sprejela nobenega akta ali odloÄ?itve o soseĹžigu, naknadnega zakonodajnega referenduma ni mogoÄ?e izvesti. Iz drugega dela zahteve se sicer da razbrati, da bi to lahko bila pobuda za svetovalni referendum.

V takem primeru pa bi morala biti vloĹžena z vsaj 100 podpisi obÄ?ank in obÄ?anov Ĺ oĹĄtanja, ki imajo volilno pravico,ÂŤ je pojasnil.

Vodstvo ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj se je v zvezi s pobudo oziroma zahtevo po referendumu sestalo z vodstvom Civilne iniciative Ĺ oĹĄtanj, ki jo vodi Walter Kolar. Dogovorili so se, da najprej, pred kakrĹĄno koli odloÄ?itvijo, povezano z referendumom, poÄ?akajo na rezultate konÄ?ne ĹĄtudije o soseĹžigu nenevarnih odpadkov v TEĹ in njeno recenzijo, ki jo bo naroÄ?ila ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj. đ&#x;”˛

Tudi v invalidskem voziÄ?ku je lahko Ĺživljenje lepo Naj osebnost leta 2019 v obÄ?ini Ĺ martno ob Paki tetraplegik AleĹĄ PovĹĄe – Za vzor lahko marsikomu, predvsem pa mladim Tatjana PodgorĹĄek

Ĺ martno ob Paki, 1. januarja – Naj obÄ?an leta 2019 v obÄ?ini Ĺ martno ob Paki je invalid tertraplegik AleĹĄ PovĹĄe iz PaĹĄke vasi.

Ta naziv je prejel na prireditvi Pozdrav novemu letu in se tako pridruĹžil dosedanjim nosilcem prestiĹžnega naslova – alpski smuÄ?arki Ani Drev, predsednici ĹĄmarĹĄkega druĹĄtva vinogradnikov Mojci Praprotnik ter rejniku Ivanu Korenu.

So bili rezultati glasovanja zanj preseneÄ?enje? ÂťJa, kar precejĹĄnje,ÂŤ se je odzval po prejemu priznanja 45-letni raÄ?unalniĹĄki tehnik programer in nadaljeval: ÂťZame je bilo preseneÄ?enje Ĺže to, da sem bil za naj obÄ?ana predlagan. Nisem si mislil, da me ljudje tako dobro poznajo, me spremljajo in da jih bo toliko glasovalo zame. Iz obrazloĹžitve za mojo nominacijo bi lahko rekel, da jih poleg rezultatov, ki jih dosegam v ĹĄportu, navduĹĄujem ĹĄe s svojo energijo.ÂŤ

Vztrajen, delaven, odloÄ?en ‌

Predlagatelji so v obrazloĹžitvi predloga zanj med drugim zapisali, da je AleĹĄ kljub invalidnosti, ki ga spremlja v Ĺživljenju Ĺže od osnovnoĹĄolskih let dalje, ohranil vero v Ĺživljenje in ostaja optimistiÄ?en. OdloÄ?il se je za ĹĄportno pot, na kateri dosega zavidanja vredne rezultate na raznih tekmovanjih. Ukvarja se z atletiko, namiznim tenisom, koĹĄarko, kegljanjem, potapljanjem, lani so ga povabili na elitno maratonsko tekmo na slovitem avtodromu

v SoÄ?i, kjer je v voĹžnji na 21 kilometrov dosegel odliÄ?no tretje mesto. Naj ob tem ne bo odveÄ?, Ä?e ĹĄe zapiĹĄemo, da je bilo Ĺže povabilo na tekmovanje izjemen doseĹžek, saj je to rezervirano za elitne ruske tekmovalce in le za redke posameznike iz drugih drĹžav. AleĹĄ je delaven, vztrajen in odloÄ?en pri doseganju ciljev, pravijo. Kot takĹĄen je lahko vzor

pa potrebno truditi. NiÄ? ne pride samo od sebe.ÂŤ Sogovornik je priznal, da invalidi danes lahko Ĺživijo precej bolje kot pred veÄ? kot 30 leti, ko je postal to sam. Se ĹĄe ponekod sreÄ?ujejo s fiziÄ?nimi ovirami, raznimi pomanjkljivostmi, a gre na bolje.

Vzrok za AleĹĄevo invalidnost je bil nepremiĹĄljen skok v reko Savinjo. Odsvetuje kaj takega? ÂťNe.

AleĹĄu PovĹĄetu je priznanje izroÄ?il ĹĄmarĹĄki podĹžupan Janko AvberĹĄek.

marsikomu, predvsem pa mladim. ÂťUpam, pri tem se trudim ĹĄe s kakĹĄnimi dejanji tudi na drugih podroÄ?jih.ÂŤ Na vpraĹĄanje, od kod Ä?rpa takĹĄno energijo, voljo, vztrajnost, je odgovoril: ÂťNisem tip, ki bi se zapiral med ĹĄtiri stene, se smilil samemu sebi. Veliko motivacije mi dajejo ĹĄportne dejavnosti, vsakdanja Ĺživljenjska opravila, potovanja in ĹĄe marsikaj drugega. ÄŒeprav si na invalidskem voziÄ?ku, je Ĺživljenje lahko lepo, se ga da tako Ĺživeti, se je

Le prepriÄ?ati se je treba pred tem o gladini vode.ÂŤ V leto 2020 je vstopil z obiÄ?ajnimi Ĺželjami. Ĺ˝eli si predvsem zdravja, pravi, z njim je mogoÄ?e doseÄ?i tudi ostalo. Posebnih naÄ?rtov torej nima? ÂťSi jih ne delam. Obstaja kakĹĄna skrita Ĺželjica, ampak tudi zanjo sta potrebna zdravje in malo volje,ÂŤ je sklenil AleĹĄ PovĹĄe, naj osebnost leta 2019 v obÄ?ini Ĺ martno ob Paki. đ&#x;”˛

Ĺ aleĹĄko ekoloĹĄko gibanje proti soseĹžigu v TEŠŠaleĹĄka dolina je bila in je ĹĄe izjemno obremenjena z za okolje uniÄ?ujoÄ?imi dejavnostmi rudarjenja, pridobivanja elektriÄ?ne energije in druge industrije. Skrajni Ä?as je, da prebivalci doline reÄ?emo DOVOLJ in uveljavimo z ustavo zagotovljeno pravico Ĺživeti v Ä?istem, zdravem in primernem okoljuÂŤ, so ocenili Ä?lani novoustanovljenega Ĺ aleĹĄkega ekoloĹĄkega gibanja. Zbrali so se 19. decembra lani z Ĺželjo, da aktivno sodelujejo pri usmerjanju okoljske politike v Ĺ aleĹĄki dolini in tudi ĹĄirĹĄe ter da bodo pri tem presegali politiÄ?ne in druge interese.

Prvi cilj, ki so si ga zastavili, je prepreÄ?iti kakrĹĄen koli (so)seĹžig odpadkov v Ĺ aleĹĄki dolini in zagotoviti zdravo Ĺživljenjsko okolje prihodnjim generacijam. Javno so pozvali vse pristojne k takojĹĄnjemu prenehanju vseh aktivnosti v zvezi s (so)seĹžigom odpadkov v TEĹ . OdloÄ?no in brezkompromisno nasprotujejo vnaĹĄanju kakrĹĄnikoli odpadkov v Ĺ aleĹĄko dolino, nasprotujejo uporabi kakrĹĄnegakoli drugega goriva za proizvodnjo elektriÄ?ne energije in

zahtevajo, da se Ĺživljenjska doba TEĹ zakljuÄ?i skupaj z Ĺživljenjsko dobo Premogovnika Velenje in se ne sme nikoli spremeniti v seĹžigalnico. Podprli so tudi Civilno iniciativo Ĺ oĹĄtanja pri zavzemanju za referendumsko preveritev volje lokalnega prebivalstva in obljubljajo, da bodo aktivno sodelovali pri njegovi izvedbi. ÂťOdpadki so naraĹĄÄ?ajoÄ? globalni problem in poslediÄ?no trĹžno izjemno privlaÄ?na in donosna dejavnost, zato obstaja visoko tveganje za netransparentne prakse, ki izkljuÄ?ujejo lokalno prebivalstvo, civilno druĹžbo in zdravstveno stroko.

Vizija razvoja regije ne more in ne sme temeljiti na kratkoroÄ?nih reĹĄitvah katerekoli politike, zato je treba zdruĹžiti energijo, znanje in moÄ? ljudi, ki imajo Ĺželjo spreminjati svet na bolje in se aktivno vkljuÄ?iti v sooblikovanje vizije trajnostnega razvoja Ĺ aleĹĄke doline,ÂŤ so ob tem ĹĄe dejali in napovedali podporo vsem akcijam, ki so povezane s prepreÄ?itvijo (so) seĹžiga v TEĹ . đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 9. 1. 2020, barve: ­CMYK, ­stran 4

4

GOSPODARSTVO

KljuÄ? do uspeha – delo moraĹĄ imeti rad Marjana Polak, ena najstarejĹĄih aktivnih obrtnic v Ĺ aleĹĄki dolini – Z druge strani pulta so stvari drugaÄ?ne – Toliko kemije, kot je je v oblaÄ?ilih danes, prej ni bilo Tatjana PodgorĹĄek

Po podatkih ObmoÄ?ne obrtno-podjetniĹĄke zbornice Velenje je Marjana Polak iz Ĺ martnega ob Paki in lastnica KemiÄ?ne Ä?istilnice Polak v Velenju ena najstarejĹĄih, Ä?e ne celo najstarejĹĄa aktivna obrtnica v Ĺ aleĹĄki dolini.

V novem sestavu tudi najstarejĹĄa Ä?lanica skupĹĄÄ?ine omenjene zbornice. ÂťÄŒuj, bo menda kar drĹžalo,ÂŤ se je odzvala, ko sem ji razkrila razloge za povabilo na sreÄ?anje.

Stranke spoĹĄtujemo, one pa nas

Glede na to, koliko Ä?asa Ĺže vztraja v obrti, bi dejali, da kruh podjetnice, obrtnice v kemiÄ?ni dejavnosti ni trpek. ÂťJe vseh sort.

Pa ne le zaradi strank, ampak tudi drĹžave, ki bi lahko bolj gledala na take, kot je naĹĄa obratovalnica,ÂŤ je odgovorila. S tremo, ki je kljub trudu ni mogla povsem prikriti, je povedala, da je dejavnosti kemiÄ?ne Ä?istilnice zapisana Âťreci in piĹĄi Âť pol stoletja. IzuÄ?ila se je za poklic, ki je ni vesel. Na sreÄ?o je imela mama v Ĺ˝alcu kemiÄ?no Ä?istilnico in se je zaposlila pri njej. SÄ?asoma je Ĺželela na svoje. Prostor je iskala v Ĺ oĹĄtanju, a primernega ni naĹĄla.

NaĹĄla pa ga je v Velenju, tam, kjer je kemiÄ?na Ä?istilnica Polak ĹĄe danes. Na takratni Gospodarski zbornici Celje je morala opraviti dodatne izpite, 19. aprila leta 1971 pa sta z moĹžem Alojzom v Velenju odprla Ä?istilnico. Z rde-

Ä?ico na licu, rahlim nasmehom na obrazu se je vrnila k vpraĹĄanju, ali je kruh trpek? ÂťVÄ?asih je res kar naporno, a rada delam z ljudmi, vĹĄeÄ? mi je, kar poÄ?nem, zato se ne pritoĹžujem. Cela druĹžina je vpeta v dejavnost. SpoĹĄtujemo stranke, te mi vlivajo energijo in mi tako poplaÄ?ajo trud.ÂŤ Prikimala je ob mnenju, da jo spoĹĄtujejo tudi stranke, kar te dokazujejo s tem, ko se v Ä?istilnico vraÄ?ajo. ÂťImaĹĄ kar prav.

VÄ?asih so imeli uÄ?enci Ä?etrtega razreda osnovne ĹĄole pri pouku gospodinjstva nego oblaÄ?il. PriĹĄli so na strokovno ekskurzijo v Modni salon, kjer so se seznanili s ĹĄivanjem, v pralnico in k nam, kjer so spoznali oblaÄ?ila in postopke Ä?iĹĄÄ?enja. Ponosna sem, da so danes med naĹĄimi strankami udeleĹženci takratnih ekskurzij.ÂŤ

Videti je enostavno, a ni

Mnenju tistih, ki uvrĹĄÄ?ajo dejavnost kemiÄ?ne Ä?istilnice med enostavne, se Marjana ne pridruĹžuje. Pa ne zato, ker opravlja omenjeno dejavnost, ampak ker je tudi res tako. Z druge strani pulta so stvari drugaÄ?ne, ĹĄe pojasni. So se Ĺže ljudje zanimali, koliko se splaÄ?a, a jim je odkrito povedala, da se lahko zgodi, da odloÄ?itev ne bo izpolnila njihovih priÄ?akovanj. V Ä?em je kljuÄ? do uspeha? ÂťZagotovo moraĹĄ imeti delo rad. Pridobiti si moraĹĄ tudi zaupanje strank, kar ni enostavno, veliko laĹžje pa je to zaupanje izgubiti. Vsa leta delajo v soĹžitju z njimi, zagotavlja. Ne-

nehno morajo slediti novostim, ki jih v dejavnosti ne manjka.

Vse stroje so morali prilagoditi evropski zakonodaji, zahteve po ekoloĹĄkem Ä?iĹĄÄ?enju so vse izrazitejĹĄe. ÄŒistila so bolj ekoloĹĄka, a Ĺžal manj uÄ?inkovita, stranke pa priÄ?akujejo, da bo kos oblaÄ?ila

Marjana Polak: ÂťVÄ?asih je res kar naporno, a rada delam z ljudmi, vĹĄeÄ? mi je, kar poÄ?nem, zato se ne pritoĹžujem.ÂŤ

po Ä?iĹĄÄ?enju skoraj nov. ÂťToda bolj kot to predstavlja teĹžavo kakovost oblaÄ?il. Mi je kar teĹžko, ko razmislim, kam so ĹĄla domaÄ?a podjetja, ki so izdelovala oblaÄ?ila iz kakovostnih materialov. Murin izdelek si oÄ?istil in je ĹĄe vrsto let sluĹžil svojemu namenu. Kaj danes prihaja do nas, je pa ... Se lahko samo Ä?udiĹĄ. Toliko kemije, kot je je v oblaÄ?ilih danes, prej ni bilo. Na sreÄ?o se stvari nekoliko izboljĹĄujejo in zelo vesela sem, ker opaĹžam, da prinaĹĄajo ljudje

znova v Ä?istilnico obleke iz omar, v katerih so bile Ĺže nekaj Ä?asa nedotaknjene. Take, ki jih Ä?lovek lahko lepo oÄ?isti in so kot nove.ÂŤ Bi se znova odloÄ?ila za to, kar poÄ?ne Po krajĹĄem pomisleku, je pritrdila, da bi izbrala enako.

RazmiĹĄlja o tem, kdaj bo odloĹžila delovno haljo? ÂťNe. ÄŒe imaĹĄ nekaj rad in Ä?e ti sluĹži zdravje, ni potrebe za kaj takega.ÂŤ Zadovoljna je, ker ima svojo naslednico.

Snaha, ta je Ĺže zaposlena v Ä?istilnici, kaĹže veselje in pripravljenost za nadaljevanje. KakĹĄen bi bil njen nasvet tistim, ki razmiĹĄljajo o samostojni podjetniĹĄki poti? ÂťNaj se odloÄ?ijo in naj ne obupajo takoj, Ä?e ne bo ĹĄlo tako, kot so si zamislili. Ob tem pa naj imajo vseskozi v mislih, da denar ni vse. Brez tega res ne gre, a je pomembno tudi zadovoljstvo.ÂŤ V prostem Ä?asu poÄ?ne Marjana stvari, ki ji ÂťpritiÄ?ejoÂŤ. Rada se ukvarja z vnuki, sploh ĹĄtiriletno vnukinjo, ki Ĺživi pod skupno streho, reÄ?e katero s prijateljicami ... Kaj pa ĹĄport, ki je bil pri hiĹĄi vedno ÂťdomaÂŤ? ÂťBil je vrsto let najpomembnejĹĄa stvar. MoĹž Alojz je igral nogomet, kasneje je bil funkcionar v klubu, hÄ?i je trenirala rokomet. DruĹžinsko Ĺživljenje smo marsikdaj podredili ĹĄportu. Danes, ko sva v letih, so navade drugaÄ?ne. Na tekme moĹž ĹĄe gre, sama pa tu in tam na kolo ali peĹĄ, tako da ĹĄporta ĹĄe vedno nismo povsem odpisali,ÂŤ je sklenila Marjana Polak. đ&#x;”˛

Za druĹžbo Turna Ĺ oĹĄtanj relativno uspeĹĄno leto – V letu 2020 priÄ?akujejo nove partnerje, snujejo nove izdelke, vlaganja v posodobitev proizvodnje

Ĺ oĹĄtanj, 17. decembra – DruĹžba Turna, ki se ukvarja s proizvodnjo komponent za belo tehniko, je za otroke zaposlenih tudi letos pripravila Ĺže tradicionalen obisk BoĹžiÄ?ka.

Prireditev so poimenovali DeĹžela prazniÄ?nih nasmehov. Otroci do 15 leta so rajali skupaj s ĹĄkrati, sneĹžno vilo in BoĹžiÄ?kom, ki jih je ob tej priloĹžnosti obdaril s praktiÄ?nimi darili. Ker ni bilo snega, je namesto Rudolfa in sani darila pripeljal viliÄ?ar. ÄŒeprav je bilo za ta letni Ä?as zelo toplo, so se starĹĄi in otroci greli z ognjem in toplimi napitki. ÂťOdziv je bil zelo dober, zadovoljstvo zaposlenih in njihovih otrok pa neprecenljivo. Za prireditev namerno izberemo podjetje, da se otroci lahko seznanijo z delovnim okoljem svojih starĹĄev. Hkrati pa je ta prireditev lepa priloĹžnost za druĹženje,ÂŤ nam je povedala Marija RoĹĄer, vodja kadrovske sluĹžbe v Turni.

So Ĺže zaznali signale o ohlajanju trga? ÂťNekateri dobavitelji in kupci iz tujine jih na to opozarjajo, tudi sami so zaznali precej previdnosti, ne beleĹžijo pa manj naroÄ?il. ÂťV naĹĄem podjetju je to tako zaradi razvojnih aktivnosti in pridobivanja novih poslov.ÂŤ Ne glede na omenjeno se zavedajo, da morajo biti pripra-

partnerjev snujejo nove izdelke. ÂťTe za naĹĄe kupce razvijamo veÄ? Ä?as in se s tem prilagajamo njihovim zahtevam ter potrebam.ÂŤ Z vlaganji v avtomatizirane proizvodne procese bodo dvignili dodano vrednost na zaposlenega, si s tem zagotovili konkurenÄ?nost, hkrati pa razĹĄirili zmogljivosti z novimi

Premogovnik Velenje v 2020 spet naÄ?rtuje dobiÄ?ek Premogovnik Velenje bo po ocenah lansko poslovno leto sklenil z izgubo v viĹĄini 3,8 milijona evrov. Njen vzrok je manjĹĄi odkop, kot so ga naÄ?rtovali. Dosegli so ga v viĹĄini 3,13 milijona ton, raÄ?unali pa so, da ga bodo 3,52 milijona ton. SreÄ?evali so se namreÄ? z izredno zahtevnimi geotehniÄ?nimi pogoji, zaradi katerih je priĹĄlo tudi do ĹĄtevilnih nepredvidenih dogodkov, ki so upoÄ?asnili izdelave novih prog in odkopov. Za letos znova naÄ?rtujejo dobiÄ?ek, ki naj bi dosegel 136.000 evrov.

Letne odkope Ĺželijo poveÄ?ati na 3,8 milijona ton, tolikĹĄna proizvodnja namreÄ? pomeni ekonomski prag vzdrĹžnosti.

DrĹžavni proraÄ?un s preseĹžkom DrĹžavni proraÄ?un je v prvih enajstih mesecih lani zabeleĹžil skoraj 305 milijonov evrov preseĹžka. Zaradi dobrega poslovanja podjetij je drĹžava pobrala opazno veÄ? davka od dohodkov pravnih oseb, rast potroĹĄnje pa je poveÄ?ala prilive od davka na dodano vrednost.

PoroĹĄtveni zakon stopil v veljavo Konec leta je zaÄ?el veljati poroĹĄtveni zakon za drugi tir in del tretje razvojne osi med Velenjem in Slovenj Gradcem. Zakon za projekta predpisuje poroĹĄtvo v viĹĄini 777 milijonov evrov. Ministrica za infrastrukturo Alenka BratuĹĄek meni, da je verjetnost, da bosta poroĹĄtvi unovÄ?eni, zelo majhna.

Lani ĹĄtevilne kadrovske menjave Lansko leto se je zgodilo nekaj pomembnih menjav v vodstvih podjetij tudi v Ĺ aleĹĄki dolini. Po predlanskem odhodu dolgoletnega direktorja Gorenja Franja Bobinca so lani vodilna mesta zamenjali tudi v TeĹĄu in Premogovniku.

V TeĹĄu je januarja odstopil direktor mag. Arman Koritnik. Vodenje druĹžbe je februarja zaÄ?asno prevzel Mitja TaĹĄler, nato pa je od septembra polni mandat generalnega direktorja dobil dr. Viktor VraÄ?ar, TaĹĄler pa je postal direktor.

Novega ĹĄefa je lani dobila ĹĄe ena druĹžba iz skupine HSE, in sicer Premogovnik Velenje, na Ä?elu katerega je oktobra mag. Ludvika Goloba zamenjal mag. Marko Mavec.

Svoje direktorsko mesto sta v podjetju Skaza novim kadrom prepustila tudi Tanja in Igor Skaza. IzvrĹĄna direktorja sta postala dr.

Robert AgniÄ? in Bart Stegeman.

V Franciji dodaten davek na teĹžja vozila

Volkswagen utira pot elektriki NemĹĄki avtomobilski velikan Volkswagen si je zastavil ambiciozen cilj za prehod na elektriÄ?no mobilnost. Milijon elektriÄ?nih avtomobilov namerava izdelati do konca leta 2023, kar je dve leti prej od prvotnih naÄ?rtov. Do leta 2025 naj bi jih nato proizvedel ĹĄe 500 tisoÄ?.

Volkswagen je zaÄ?el mnoĹžiÄ?no proizvodnjo elektriÄ?nih avtomobilov novembra lani. Trenutno proizvaja model id.3, ki bo predstavljal osnovo za prihajajoÄ?e modele.

Slovenija izdala novo obveznico Ljubljana – Slovenija je izdala desetletne obveznice v viĹĄini 1,5 milijarde evrov, ki jih bo namenila za refinanciranje obveznic, ki bodo zapadle 27. januarja. Kuponska obrestna mera nove izdane obveznice je 0,275 odstotka, kar je za 3,85-odstotne toÄ?ke niĹžje od kuponske obrestne mere zapadle obveznice. Slovenija tako izkoriĹĄÄ?a Ä?as nizkih obrestnih mer za ugodno plaÄ?ilo dolga iz preteklih let.

PovpraĹĄevanje je bilo izjemno veliko, preseglo je 11 milijard evrov, tako da so posel zakljuÄ?ili Ĺže isti dan popoldne. VeÄ? kot Ä?etrtina (28 odstotkov) investitorjev prihaja iz Velike Britanije in Irske, 14 odstotkov iz NemÄ?ije in Avstrije, 13 odstotkov je domaÄ?ih vlagateljev, 11 odstotkov pa iz Skandinavije. Ostali vlagatelji prihajajo iz ostale Evrope, pa tudi iz Azije ter obeh Amerik.

VeÄ? brezposelnih

Novi posli, novi kupci

Sicer pa je bilo leto 2019 za druĹžbo, ki na lokaciji v Ĺ oĹĄtanju zaposluje blizu 170 delavcev, relativno uspeĹĄno, je povedal direktor druĹžbe Vladimir PogaÄ?. Poslovni rezultati bodo v okviru priÄ?akovanih. Presegli so naÄ?rtovanih 9,6 milijona evrov Ä?istega prihodka. Pridobivajo nove posle in nove kupce, se razvijajo in postajajo vse bolj globalno usmerjeni. To potrjujejo tudi kupci iz svetovne industrije gospodinjskih aparatov, s katerimi ustvarjajo najsodobnejĹĄe reĹĄitve za domove po vsem svetu.

V Sloveniji je njihov najveÄ?ji kupec velenjsko Gorenje, veÄ?ino prodaje pa predstavlja izvoz.

GOSPODARSKE novice

Ob vse ostrejĹĄih predpisih Evropske unije v zvezi z izpusti ogljikovega dioksida bodo v Franciji dodatno obdavÄ?ili teĹžja vozila, predvsem priljubljene ĹĄportne terence. Sicer pa Francozi veljajo za zelo inovativne pri pobiranju davkov. Tako so se po dodatni obdavÄ?itvi letalskih poletov, druĹžbenih omreĹžij, tehnoloĹĄkih podjetij ter internetnih velikanov tokrat spravili ĹĄe na avtomobilsko industrijo.

Vse bolj globalno usmerjeni Tatjana PodgorĹĄek

9. januarja 2020

vljeni na morebitno zaostrovanje razmer na finanÄ?nih trgih. V prejĹĄnji krizi so se veliko nauÄ?ili in vedo, da je vseskozi treba spremljati stroĹĄke in se pravoÄ?asno pripraviti na ostro konkurenco, pravi PogaÄ?.

Leto 2020 tudi v znamenju novih naloĹžb

Prednostni cilj v prihodnjem letu ostaja nadaljevanje razvojnih usmeritev druĹžbe in ustrezno odzivanje na morebitne spremembe na trgu. Poleg pridobivanja novih poslovnih

linijami in prodajo proizvodov na nove trge. ÂťPripravili smo se tudi na uvedbo viĹĄje minimalne plaÄ?e. Z reformo plaÄ?nega sistema smo Ĺže v preteklem mesecu najniĹžjo plaÄ?o v podjetju zviĹĄali na 1.000 evrov bruto.

PoslediÄ?no priÄ?akujemo, da bomo z boljĹĄo produktivnostjo in veÄ?jo zavzetostjo vseh zaposlenih lahko konkurenÄ?ni tudi v svetovnem merilu,ÂŤ je ĹĄe dejal Vladimir PogaÄ?. đ&#x;”˛

Ljubljana – Decembra je bilo v Sloveniji 75.292 registriranih brezposelnih, kar je ĹĄtiri odstotke veÄ? kot novembra in 4,1 odstotka manj kot decembra 2018, je objavil zavod za zaposlovanje. Umar je za lani napovedoval 74.100 brezposelnih. Konec leta se brezposelnost sicer obiÄ?ajno poveÄ?a zaradi izteka zaposlitev za doloÄ?en Ä?as in skromnejĹĄega zaposlovanja.

Telemach ima sonÄ?ne celice Podjetje Telemach je na strehi svoje poslovne stavbe postavilo sonÄ?no elektrarno z letno proizvodnjo 254.100 kilovatnih ur. Poslovna stavba Telemacha bo naslednjih 30 let tako vsaj 20-odstotno đ&#x;”˛ mz energetsko samooskrbna.â€

NaĹĄ ­Ä?as, 9. 1. 2020 bar­ve: ­CMYK, ­stran 5

5

GOSPODARSTVO

9. januarja 2020

Slovenija ima novo pokojninsko zakonodajo 1. januarja je zaÄ?ela veljati nova pokojninska zakonodaja – Z razliÄ?nimi metodami naj bi z njo zviĹĄali delovno aktivnost med starejĹĄimi – Opozorila, da to ne bo dovolj Mira ZakoĹĄek

Nova pokojninska zakonodaja, ki je zaÄ?ela veljati v zaÄ?etku letoĹĄnjega leta, prinaĹĄa kar nekaj novosti, predvsem pa naj bi z njo vplivali na to, da bi starejĹĄi ostajali v rednem ali pa vsaj delnem delovnem razmerju.

Tako moĹĄki kot Ĺženske se lahko upokojijo pri 65 letih

Tako moĹĄki kot Ĺženska se bosta sedaj lahko starostno upokojila pri starosti 65 let, Ä?e imata najmanj 15 let zavarovalne dobe, oziroma pri starosti 60 let, Ä?e imata 40 let pokojninske dobe brez dokupa. Starostno mejo pa je mogoÄ?e zniĹžati za vsakega rojenega ali posvojenega otroka, za katerega je zavarovanec skrbel v prvem letu njegovega Ĺživljenja, za Ä?as sluĹženja vojaĹĄkega roka in za vstop v obvezno pokojninsko zavarovanje pred 18 letom starosti.

Pogoji za predÄ?asno pokojnino v letu 2020 ostajajo enaki, kot so bili lani, kar pomeni, da mora tako moĹĄki kot Ĺženska dopolniti 60 let starosti in 40 let pokojninske dobe. Se pa spreminja to, da je lahko pokojninska doba tudi z dokupom, ne le brez dokupa,

kot je veljalo za starostno pokojnino doslej.

Odmerna odstotka se bosta izenaÄ?ila

Odmerni odstotek se Ĺženskam ne bo veÄ? zmanjĹĄeval, moĹĄkim pa se bo v ĹĄestletnem obdobju postopno dvigoval, tako da se bosta izenaÄ?ila. Odmerni odstotek za 40 let pokojninske dobe znaĹĄa za Ĺženske 63,5 odstotka pokojninske osnove, za moĹĄke pa 58,5 odstotka. Prav tako se bodo dvignili tudi odmerni odstotki za pokojninsko dobo, krajĹĄo od 40 let, za vdovsko in druĹžinsko pokojnino, najniĹžjo pokojnino in najniĹžjo pokojnino za oĹžji obseg, viĹĄja pa bo tudi odmera nadomestila iz invalidskega zavarovanja.

Pokojnina se bo za vsakega otroka poviĹĄala za 1,36 odstotka, a najveÄ? za tri otroke, se pa v tem primeru upraviÄ?enka oziroma upraviÄ?enec ne moreta upokojiti predÄ?asno.

Delovna aktivnost bo nagrajena

Zakon prinaĹĄa ĹĄtevilne ugodnosti za tiste, ki bodo ostali aktivni tudi po izpolnitvi pogojev za upokojitev. Prva tri leta se bodo vrednotila v viĹĄini treh odstotkov letno oziroma dodatna polovica

leta v viĹĄini 1,5 odstotka. To pa bo veljalo tudi za tiste, ki se bodo ponovno zaposlili.

in bodo izpolnjevali pogoje za starostno upokojitev, bodo lahko podali zahtevo za izplaÄ?ilo 40

Stimulirano tudi delo za krajĹĄi delovni Ä?as

Novost v novem zakonu je tudi moĹžnost, da poleg polne vkljuÄ?itve v zavarovanje stimulira tudi vkljuÄ?itev v obvezno zavarovanje za krajĹĄi delovni Ä?as, vendar najmanj ĹĄtiri ure dnevno oziroma 20 ur tedensko. Tak posameznik bo poleg delne pokojnine oziroma sorazmernega dela pokojnine upraviÄ?en do izplaÄ?ila sorazmernega dela 40-odstotne starostne pokojnine.

Uskladitev pokojnin bo redna in izredna

Prejemate lahko del pokojnine

Kombinirati je moĹžno status aktivnosti s statusom upokojenca. Z novelo se je spremenilo doloÄ?ilo prejemanja dela pokojnine ob hkratnem podaljĹĄevanju aktivnosti v polnem obsegu. Tisti, ki bodo vkljuÄ?eni v obvezno zavarovanje za polni delovni Ä?as

odstotkov starostne pokojnine.

Ta del se jim bo lahko izplaÄ?eval tri leta, potem pa 20 odstotkov.

Po novem pa do tega ne bodo upraviÄ?eni tisti zavarovanci, ki uveljavljajo predÄ?asno upokojitev (izjema so tisti, ki to prejemajo v skladu s prejĹĄnjo zakonodajo in zanje velja prehodno obdobje).

Pokojnine se bodo letos redno uskladile predvidoma v viĹĄini 3,5 odstotka, in sicer konec februarja. Izredna uskladitev pa bo v skladu z interventnim zakonom izvedena decembra 2020 in bo znaĹĄala 6,5 evra za vse upokojence enako, ne glede na viĹĄino pokojnine, a pod pogojem, da bo gospodarska rast za leto 2019 veÄ?ja od 2,5 odstotka. To pa ĹĄe ni dokonÄ?no, saj je DrĹžavni svet vloĹžil predlog sprememb interventnega zakona, ki predvideva poviĹĄanje v odstotkih (ne torej v enakem znesku).

Obetajo se zahtevna pogajanja

Nekdanji minister, ekonomist DuĹĄan Mramor Ĺže vrsto let opozarja, da se je treba pokojninskega sistema lotiti celovito in da s

sedanjimi populistiÄ?nimi ukrepi vlada pravzaprav dela veliko ĹĄkodo upokojencem. PrepriÄ?an je, da bi morali predvsem poveÄ?ati delovno aktivnost starejĹĄih od 55 let ter zagotoviti viĹĄjo produktivnost. Tako bi brez veÄ?jih rezov omogoÄ?ili vzdrĹžnost sedanjega pokojninskega sistema. Ker pa tega nismo storili, obenem pa smo moÄ?no poveÄ?ali izdatke za plaÄ?e, pokojnine in socialo, bodo zdaj na pokojninskem podroÄ?ju potrebni mnogi ostri ukrepi.

Predstavnike ministrstva, delodajalcev in sindikatov tako Ä?akajo zahtevna nadaljnja pogajanja o pokojninskih spremembah, in to Ĺže v prvih mesecih tega leta.

Vlada si Ĺželi daljĹĄe ostajanje ljudi v zaposlitvi, delodajalci opozarjajo, da to ni sprejemljivo brez njihovega soglasja.

Socialni partnerji bodo tudi tehtali, ali se lahko spremeni naÄ?in usklajevanja pokojnin in kako bi se lahko pokojninska doba, pridobljena na razliÄ?nih osnovah, poenotila.

Vlada Ĺželi tudi premislek o tem, kako bi si lahko zavarovanci z vlaganjem v drugi in tretji pokojninski steber zviĹĄali socialno varnost v tretjem Ĺživljenjskem obdobju. Med drugim jih Ä?aka tudi podroÄ?je invalidskega zavarovanja, v katerem zlasti veliko stavijo na poklicno rehabilitacijo. đ&#x;”˛

Dravske elektrarne veÄ?inski lastnik RGP Velenje, 24. decembra – Dravske elektrarne Maribor (DEM) so sklenile prevzem 56,9-odstotnega poslovnega deleĹža Premogovnika Velenje v velenjskem gradbenem podjetju RGP, za kar so plaÄ?ale 6,9 milijona evrov.

Tako so svoj deleĹž v RGP poviĹĄale na 86,9 odstotka, saj so v druĹžbi Ĺže prej imele 30-odstotni deleĹž.

Skladno s prestrukturiranjem druĹžbe in s ciljem doseganja Ä?im

bolj racionalnega poslovanja Âťnas veseli, da se poslovni deleĹž prodaja znotraj skupine HSE, saj bomo lahko zmanjĹĄali obseg naroÄ?anja zunanjih izvajalcev gradbenih in drugih storitev. RGP kot vedno bolj prepoznavno in uspeĹĄno gradbeno podjetje lahko storitve ponudi po konkurenÄ?ni ceni, dela pa so izvedena dobro in kakovostno,ÂŤ pravi generalni direktor Premogovnika Velenje mag. Marko Mavec.

"Dravske elektrarne Maribor so z druĹžbo RGP Ĺže do sedaj sodelovale pri nekaterih projektih, kot je na primer ohranjanje energetskega potenciala reke Drave in izgradnja nadomestnega cestiĹĄÄ?a preko jezu Markovci. Z naÄ?rtovano realizacijo novih projektov pa vidimo moĹžnosti nadgradnje sodelovanja ob hkratni poenostavitvi nekaterih postopkov," je ob podpisu pogodbe povedal direktor DEM Andrej Tumpej.

Direktor RGP Anton Ĺ˝agar pa je dodal, da so DEM za druĹžbo RGP v obdobju zadnjih dveh let znotraj skupine HSE predstavljale najveÄ?jega naroÄ?nika gradbenih del: "Tudi projekcije za prihodnja leta napovedujejo podobno, saj so pred nami zahtevnejĹĄi energetski projekti (vetrne elektrarne, fotovoltaika, hranilniki elektriÄ?ne energije), ki jih naÄ?rtujejo v DEM." Leta 2018 so v RGP, ki zaposlu-

je nekaj nad 100 ljudi, po izgubi v preteklih letih poslovali z dobiÄ?kom, uspeĹĄno pa naj bi bilo tudi leto 2019.

Premogovnik, ki tudi za lani napoveduje izgubo v viĹĄini 3,8 milijona evrov, s to sicer naÄ?rtovano prodajo gotovo skuĹĄa ublaĹžiti tudi svoj negativen poslovni rezultat, ki bi ga lahko pahnil v plaÄ?ilno nesposobnost. V lan-

skem letu so namreÄ? zaradi zahtevnih pogojev dela nakopali skoraj pol milijona ton manj lignita od zgornje meje letnega naÄ?rta.

Za letoĹĄnje leto Premogovnik naÄ?rtuje dobiÄ?ek, ki naj bi dosegel 136.000 evrov, a bo to nadvse zahtevna naloga, saj je oÄ?itno na voljo manj lahko dosegljivih kakovostnih slojev lignita, kot so v preteklosti predvidevali.†đ&#x;”˛ mz

Skaza na sejmu v Parizu Podjetje Skaza bo med 17. in 21. januarjem gostovalo na priznanem mednarodnem sejmu Maison&Objekt v Parizu Velenje, Pariz – Velenjsko podjetje Skaza bo med 17. in 21. januarjem gostovalo na priznanem mednarodnem sejmu Maison&Objekt v Parizu. Sejem je namenjen pregledu trendov prihodnosti v razliÄ?nih sektorjih, kot so oblikovanje, kuhinjski pripomoÄ?ki, dekor in tekstil. Na dogodku bo podjetje Skaza izpostavilo svoje trajnostne izdelke, ki predstavljajo celovito reĹĄitev za ozaveĹĄÄ?en Ĺživljenjski slog, posebno pozornost pa bodo namenili kuhinjskim kompostnikom, ki so jih za to priloĹžnost odeli v nove trendovske barve. Obiskovalci si bodo lahko v Skazinem sejemskem prostoru ogledali razliÄ?ne video projekcije, preizkusili interaktivno aplikacijo in spoznali ĹĄtevilne novosti, ki jih

bo podjetje vpeljalo v prihajajoÄ?em letu.Kompostnik Bokashi Organko 2 je doslej prejel Ĺže ĹĄtevilne prestiĹžne nagrade.

V druĹžinskem podjetju

Skaza so povsem usmerjeni v razvoj trajnostnih izdelkov, ki z inovativnimi materiali, proizvodnimi tehnologijami in funkcionalno-

stjo predstavljajo temelj zelene organizacije. Sami pravijo: ÂťZ inovativnimi reĹĄitvami sooblikujemo zdravo in varno okolje, ki zagotavlja najboljĹĄo kakovost Ĺživljenja in dobro poÄ?utje vseh.

Poudarek dajemo na reĹĄevanje najveÄ?jih okoljskih izzivov. V vseh pogledih, naj bo to postopek izdelave, zmogljivost naĹĄih izdelkov, izboljĹĄanje kakovosti ali materialov, si prizadevamo, da imamo na okolje in druĹžbo pozitiven vpliv. Slednje izhaja iz trdnega prepriÄ?anja, da moramo najprej sami pri sebi prevzeti odgovornost za naĹĄ planet in ga tako ohraniti za prihodnje generacije.ÂŤ đ&#x;”˛

mkp

Mestna obÄ?ina Velenje obveĹĄÄ?a vse zainteresirane osebe, da je na spletni strani www.velenje.si objavljen

Javni razpis za izbiro kulturnih programov in projektov, ki jih bo v letu 2020 sofinancirala Mestna obÄ?ina Velenje.

Javni razpis traja od 7. januarja 2020 do 7. februarja 2020.

Besedilo razpisa in vsa razpisna dokumentacija je objavljena na spletni strani Mestne obÄ?ine Velenje www.velenje.si (Za obÄ?ane/Javne objave in razpisi).

Vljudno vabljeni k sodelovanju.

NaĹĄ ­Ä?as, 9. 1. 2020, barve: ­CMYK, ­stran 6

6

PREGLED TEDNA

OD SREDE do torka

Sreda, 1. januarja Po buÄ?nem vstopu v novo koledarsko leto smo izvedeli, da se je v Sloveniji prvi v letu 2020 dve minuti Ä?ez polnoÄ? rodil deÄ?ek v ljubljanski porodniĹĄnici. Predsednik Borut Pahor je starĹĄema poslal Ä?estitko.

Praznovanje novega leta v nemĹĄkem mestu Krefeld je bilo usodno za 30 opic v Ĺživalskem vrtu.

StarejĹĄa gospa in njeni hÄ?eri so namreÄ? z lampijoni nehotene zanetile poĹžar, v katerem se je vnela streha bivaliĹĄÄ?a opic, ki so v poĹžaru zgorele.

Tayyip Erdogan je opozoril, da proti turĹĄkim mejam beĹži do 250 tisoÄ? prebeĹžnikov iz sirske province Idlib. Poudaril je, da jim bo TurÄ?ija skuĹĄala prepreÄ?iti prehod meje. TurĹĄki parlament je istega dne podprl predlog o napotitvi turĹĄkih vojakov v Libijo.

V skladu z zavestno pobudo tamkajĹĄnjih oblasti za skrb za okolje so se v NemÄ?iji prviÄ? v 17 letih spustile cene daljĹĄih potovanj z vlakom.

Iz NorveĹĄke so sporoÄ?ili, da so v tamkajĹĄnjem manjĹĄem mestu Sunndalsora namerili 19 stopinj Celzija, kar je najviĹĄja zimska temperatura na NorveĹĄkem v zgo-

dovini meritev in veÄ? kot 25 stopinj nad januarskim povpreÄ?jem.

Petek, 3. januarja Doma je odjeknila novica, da bi lahko nekdanji minister za okolje in prostor Jure Leben postal svetovalec premierja Marjana Ĺ arca za podnebne spremembe. V kabinetu predsednika vlade so potrdili, da pogovori o tem Ĺže potekajo.

Na smuÄ?iĹĄÄ?u Rogla se je huje poĹĄkodovala 50-letna smuÄ?arka, ki je zapeljala na zaprto progo, kjer jo je povozil teptalec snega.

Pozneje je zaradi poĹĄkodb umrla.

V avstralskih zveznih drĹžavah Novi JuĹžni Wales in Viktorija so vladale izredne razmere zaradi poĹžarov, pred katerimi je beĹžalo na tisoÄ?e ljudi.

ÄŒetrtek, 2. januarja V Tajvanu je v nesreÄ?i vojaĹĄkega helikopterja umrlo osem ljudi, med njimi tudi vojaĹĄki poveljnik generalĹĄtaba, letalski general Ĺ en Jiming.

Na HrvaĹĄkem je bila na vrhuncu kampanja pred drugim krogom predsedniĹĄkih volitev.

Kolinda Grabar-Kitarović se je pohvalila s podporo Julienne BuĹĄić, ki je bila v ZDA obsojena na dosmrtno jeÄ?o zaradi ugrabitve letala 1976, Zoran Milanović pa je med drugim dejal, da bo med prednostnimi nalogami njegovega predsedovanja urejanje odnosov s Slovenijo.

Stranka Katalonska republikanska levica je odloÄ?ila, da bo z vzdrĹžanimi glasovi omogoÄ?ila potrditev socialista Pedra Sancheza na poloĹžaj ĹĄpanskega premierja.

TurĹĄki predsednik Recep

TurĹĄki predsednik je opozoril na ĹĄtevilne begunce, ki beĹžijo pred vojno v Siriji.

so drĹžave po svetu izrazile zaskrbljenost, Iran pa je Ĺže napovedal povraÄ?ilne ukrepe.

Sobota, 4. januarja Pri Treh Ĺžebljih na Osankarici so zaznamovali 77. obletnico zadnjega boja Pohorskega bataljona. Slavnostni govornik je bil minister za izobraĹževanje Jernej Pikalo, ki je poudaril, da je bila samostojna Slovenija zgrajena prav na temeljih antifaĹĄistiÄ?nega boja. Dogodka se je udeleĹžil tudi predsednik stranke Gibanje za zedinjeno Slovenijo Andrej Ĺ iĹĄko, ki ga je policija ob tem aretirala.

Policija je aretirala Andreja Ĺ iĹĄka.

Razveselila nas je Anamarija LampiÄ?, ki je v sprintu znova pritekla na najviĹĄjo stopniÄ?ko.

Avstralski premier Scott Morrison je zaradi uniÄ?ujoÄ?ih gozdnih poĹžarov, ki pustoĹĄijo po drĹžavi, vpoklical tri tisoÄ? rezervistov avstralske vojske, da bi pomagali veÄ? tisoÄ? prostovoljnim gasilcem, ki so se z ognjem borili Ĺže veÄ? mesecev.

Odjeknila je vest, da je parlamentarni zastopnik romske manjĹĄine na HrvaĹĄkem Veljko Kajtazi opozoril, da je bolniĹĄnica v ÄŒakovcu skupaj z oblastmi MedĹžimurske Ĺžupanije zatajila rojstvo romskega otroka in za prvega otroka v novem letu imenovala neko drugo deklico.

Iz Bagdada, kjer je Ä?ez dan potekal pogreb v ameriĹĄkih napadih ubitih ĹĄiitskih poveljnikov, so poroÄ?ali o raketnih napadih v bliĹžini ameriĹĄkega veleposlaniĹĄtva in blizu oporiĹĄÄ?a z ameriĹĄkimi vojaki v pokrajini Salahudin.

Nedelja, 5. januarja Po smrti generala je Iran zagrozil s povraÄ?ilnimi ukrepi, drĹžave po svetu pa so izrazile zaskrbljenost nad dogajanjem.

Premier Severne Makedonije Zoran Zaev je odstopil, s Ä?imer je odprl pot zaÄ?asni tehniÄ?ni vladi, katere glavna naloga bo organizacija predÄ?asnih parlamentarnih volitev.

Potem ko drĹžavi nista sklenili novega dogovora o cenah, tranzitnih dajatvah in koliÄ?inah, je Rusija prekinila dobavo nafte Belorusiji.

V predmestju Pariza je moĹĄki z noĹžem napadel veÄ? mimoidoÄ?ih. Ubil je enega Ä?loveka, dva pa ranil. Ĺ panska volilna komisija je katalonskega predsednika Quima Torro razreĹĄila s poloĹžaja poslanca katalonskega parlamenta, kar pomeni, da bo ostal tudi brez poloĹžaja predsednika regionalne vlade.

Potem ko so ameriĹĄke sile v zraÄ?nem napadu v Bagdadu ubile poveljnika elitnih enot iranske revolucionarne garde Al Kuds generala Kasema Solejmanija,

9. januarja 2020

Žabja perspektiva

M oj ca Ĺ t r u c

Navkljub poĹžarom so v Sydneyju tudi v leto 2020 vstopili s ĹĄtevilnimi ognjemeti.

Tudi prvi dan novega leta je Francijo hromila stavka, ki je sicer trajala Ĺže skoraj mesec dni.

Protestniki so ĹĄe naprej nasprotovali vladni reformi Emmanuela Macrona, ki je sindikat sicer pozval h kompromisu, a tudi napovedal, da bo vlada reformo izvedla.

Protesti so se nadaljevali tudi v Hongkongu. Na prvi dan novega leta se jih je udeleĹžilo okoli milijon ljudi, pri Ä?emer so na ulicah izbruhnili spopadi s policisti, ki so aretirali 400 protestnikov.

Vodja avstrijske Ljudske stranke Sebastian Kurz je dosegel koalicijski dogovor z Zelenimi, s Ä?imer je zagotovil, da bo ta levo usmerjena stranka prviÄ? del zvezne vlade.

V avstralskih zveznih drĹžavah Novi JuĹžni Wales in Viktorija je pustoĹĄilo veÄ? kot 200 poĹžarov.

V Italiji je na JuĹžnem Tirolskem voznik zapeljal v skupino ljudi in ubil ĹĄest oseb, enajst pa jih ranil. Potem ko je Iran po ameriĹĄkem atentatu na iranskega generala Solejmanija napovedal povraÄ?ilne ukrepe, je ameriĹĄki predsednik Donald Trump Iranu zagrozil z novimi napadi, tudi na kulturne cilje.

Novi hrvaťki predsednik je Zoran Milanović.

VroÄ?e je bilo na HrvaĹĄkem.

Tam je okoli 3,8 milijona hrvaĹĄkih drĹžavljanov izbiralo naslednjega predsednika in se odloÄ?alo med Kolindo Grabar-Kitarović in Zoranom Milanovićem. Zmagal je slednji.

Ponedeljek, 6. januarja Pravoslavni verniki so zaznamovali badnji dan, ob koncu

Pravoslavni verniki so se pripravljali na praznik Jezusovega rojstva.

katerega priÄ?akujejo boĹžiÄ?, dan Jezusovega rojstva.

Predsednik republike Borut Pahor je opozoril, da je Âťnedavna odloÄ?itev ameriĹĄkega predsednika povzroÄ?ila napetosti, ne samo na BliĹžnjem vzhodu, ampak v celotni mednarodni skupnostiÂŤ.

Mediji so poroÄ?ali, da je viĹĄje sodiĹĄÄ?e odloÄ?ilo, da mora nekdanji poslanec SDS Zvonko Lah zaradi prestopa v drugo poslansko skupino stranki SDS povrniti stroĹĄke volilne kampanje v letu 2014 v viĹĄini 5161 evrov.

Srbsko toĹžilstvo v NiĹĄu je potrdilo, da je policija na obmoÄ?ju vasi MalÄ?e aretirala veÄ?krat obsojenega pedofila Ninoslava Jovanovića, osumljenega ugrabitve 12-letnice, ki so jo v vasi PasjaÄ?a naĹĄli 29. decembra.

V hospicu v kraju Chojnice na zahodu Poljske je izbruhnil poĹžar, v katerem so umrli ĹĄtirje ljudje, 24 je bilo poĹĄkodovanih.

Potem ko je turĹĄki parlament odobril napotitev turĹĄke vojske v Libijo, je predsednik Recep Tayyip Erdogan dejal, da so njihove enote Ĺže na poti v severnoafriĹĄko drĹžavo.

Torek, 7. januarja Predsednik Borut Pahor je izrazil prepriÄ?anje, da bi se morala Slovenska vojska umakniti iz Iraka, Ä?e bi to zahtevala iraĹĄka vlada. Kot je opozoril, je treba pripraviti logistiÄ?ne moĹžnosti za hiter in varen umik.

Iz ZDA so poroÄ?ali o diskriminaciji ljudi iranskega rodu, tudi ameriĹĄkih drĹžavljanov, ki jih dodatno preverjajo in zasliĹĄujejo na mejnih prehodih ob vstopu v drĹžavo, kar je povezano z ameriĹĄkim atentatom na iranskega generala.

Med pogrebno slovesnostjo za ubitim generalom Kasemom Solejmanijem v mestu Kerman na jugovzhodu Irana se je zgo-

Zaradi stampeda je bil pogreb generala prestavljen.

dil stampedo, v katerem je umrlo najmanj 56 ljudi, 212 je bilo ranjenih. Zaradi tragedije je bil pokop generala prestavljen.

Potem ko je iraĹĄki parlament sprejel nezavezujoÄ?o resolucijo, ki poziva k umiku vseh tujih vojaĹĄkih enot iz Iraka, je ameriĹĄki obrambni minister Mark Esper dejal, da ZDA nimajo naÄ?rtov zapustiti Irak. Ĺ panski parlament je s 167 glasovi za in 165 proti potrdil socialista Pedra SĂĄncheza za premierja, s Ä?imer se je konÄ?ala daljĹĄa politiÄ?na kriza v drĹžavi.

Ruski predsednik Vladimir Putin je nenapovedano obiskal Sirijo, kjer se je sreÄ?al s sirskim kolegom BaĹĄarjem al Asadom.

SneĹžinke in zvezde Lahko bi spet okrasila palmo ali kaktus, kar bi bilo za naĹĄ subtropski habitat najbolj naravna in (v skladu s svetovnimi trendi) ekoloĹĄka izbira, vendar tako pogreĹĄim pravo, belo, srednjeevropsko zimo, da kupiva (skoraj) pravo, zasneĹženo smreÄ?ico, ki bo lahko z nami praznovala ĹĄe veliko BoĹžiÄ?ev in Novih Let. Vedno sem bila proti umetnim novoletnim drevescem. No, zdaj sem pa za. Preseneti me njihova prav zares zelo poviĹĄana kakovost. V trgovinah se namreÄ? pojavijo smreÄ?ice (in podobni iglavci), ki so videti tako “ehtâ€?, da kar vzklikam od navduĹĄenja. MajÄ?kene, nikakve, nesimetriÄ?ne, kot od moÄ?nega vetra nagibajoÄ?e se sem ali tja, z manjkajoÄ?imi vejami, tu gostejĹĄe, tam redkejĹĄe, z ivjem posute, kot bi jih ravno obĹĄel nabrekel zimski oblak in jih prevlekel s tanÄ?ico sneĹžink ali oblekel v debel svetlikajoÄ?e se bel sneĹžni plaĹĄÄ?. NaĹĄa smreÄ?ica je kar miss smreÄ?ic, ni nikakva (Ä?eprav so nikakve tako zelo Ä?edne in se skoraj odloÄ?im za tako); krepke, Kaja AvberĹĄek kratke in goste veje so ji posuli s poledenelim snegom. Videti je skoraj, skoraj tako kot njene naravne in Ĺžive sestre, ki sem jih sreÄ?evala, ko sem pred davnimi leti nekje v Avstriji bogu iza nogu nazadnje tekla na smuÄ?eh.

Sama, prepotena, z obÄ?utkom popolne izpolnjenosti, mala Ä?rna pika, premikajoÄ?a se po sivobeli pokrajini, ki se po barvi skoraj ne loÄ?i od neba, edinole po gostoti; kot bi se premikala v Ä?rno-belem filmu. Umetna sestra smreka ima tristosedeminpetdeset vej, visoka je stopetdeset centimetrov, njen obseg je sto centimetrov in stoji na kovinskih nogah. Vse to piĹĄe na podolgovati kartonasti ĹĄkatli, v kateri so poleg razstavljene smreÄ?ice tudi navodila, kako jo sestaviti v sedmih korakih. VkljuÄ?im maĹĄinco, ki puha paro, odiĹĄavljeno z “esenco boĹžiÄ?nega drevescaâ€? in nalijem dva ĹĄtamprla nedomaÄ?ega Ä?eĹĄnjevega ĹĄnopsa iz nemĹĄke veriĹžne trgovine. (DomaÄ?i ima z letalom v potovalki znancev prispeti malo kasneje, v Ä?asu pisanja je Ĺže dodobra tu.) Mali in veliki Ä?uk sestavita drevesce ter ga postavita na narobe obrnjeno leseno kockasto ĹĄkatlo, da zazeva njena kockasta odprtina; popoln prostor za darila, ki jih bo kmalu prinesel Dedek Mraz. Da pa odprtina ne bi zevala osamljena, vanjo dasta spati bolgarskega lisjaka ter kuno belico ter lisico Milico, ki je Slovenka. Vse tri Ĺživali so Ĺže zdavnaj odĹĄle v veÄ?na loviĹĄÄ?a, vendar z nami v miru, sreÄ?no in zverinsko Ĺživijo naprej.

Po smreÄ?ici je najprej potrebno razpostaviti luÄ?ke. NaĹĄe so bele in drobÄ?kene, razporejene po Ä?isto tankih ĹžiÄ?kah, ki se, ko vse leto poÄ?ivajo v ĹĄkatli z napisom “Navidad*â€? zapletejo in zavozlajo in tako za razvozljevalca poĹžirek prej omenjenega nedomaÄ?ega ĹĄnopsa postane bistvenega pomena v smislu mehÄ?anja nasploh. No, luÄ?ke so, zdaj pa ĹĄe okraski! “Jupi!â€? od veselja skaÄ?e sem in tja mali Ä?uk, medtem ko poskuĹĄa Ä?imveÄ? okraskov obesiti na eno samo, njemu najbliĹžjo, torej najniĹžjo vejo. Ko se malo utrudi in zdolgoÄ?asi, ga prepriÄ?am, kako fino je, Ä?e pisane, steklene in bleĹĄÄ?eÄ?e ptiÄ?ke, veveriÄ?ke, ribe, sove, lisiÄ?ke, banane, storĹžke, morske deklice, pletene rokaviÄ?ke, zvezdice, palÄ?ke, rdeÄ?e in zelene muĹĄnice, Ĺželodaste kraguljÄ?ke, leteÄ?e praĹĄiÄ?ke, piĹĄkotne moĹžiÄ?ke, sladkorne jabolÄ?ke, francoske kljuÄ?e ter peÄ?ene piĹĄke razporedimo malo sem in malo tja, malo gor in malo dol, po vsem drevescu torej in se strinja. Le njegov sneĹžak, ki v rdeÄ?em letalu na tri kolesa po zraku razvaĹža darila, mora ostati na sredinski spodnji veji.

Za na okna izrezljam papirne sneĹžinke razliÄ?nih velikosti. Prav ĹĄpasno je gledati kombinacijo zasneĹžene smreke, belih Ä?ipkastih sneĹžink in njihovih senc na svetlobo presevajoÄ?ih bambusnih Ĺžaluzijah znotraj ter palme, fikusa benjamina in bleĹĄÄ?eÄ?ega sonca na ozadju nebesne modrine zunaj. Ah, jej, zima poleti, poletje pozimi ... Za vsak sluÄ?aj kupim tudi tristopetdeset gramov “finega snegaâ€? na katerem vreÄ?ici med drugim piĹĄe, da je narejen na Kitajskem.

Navsezadnje ne vem, kam naj ga posujem. Na prazniÄ?no podaljĹĄani mizi, pogrnjeni in polepljeni s prtom iz zlatega povoĹĄÄ?enega papirja “fini snegâ€? ne izgleda niÄ? kaj bolje od kruĹĄnih mrvic. SneĹžno vreÄ?ico zaprem in jo poloĹžim k veÄ?no ĹživeÄ?im neĹživim zverem pod smreko. Morda se bom drugo leto kaj boljĹĄega domislila. Na mizi bolje delujejo majcene zlate zvezdice, ki jih mali Ä?uk z enim samim zamahom nanjo zvrne vso ĹĄkatlo naenkrat. Z zvezdami ni za ĹĄparat. V skoraj treh tednih praznikov, medenih piĹĄÄ?ancev, pehtranovih pujskov, po Tajskem diĹĄeÄ?ih rib, mini sarm, cukrenih baklav, jabolÄ?nih krhljev, kandiranih kostanjev, marcipanovih pentljic, oklinÄ?kanih pomaranÄ?, bleĹĄÄ?eÄ?ih ovojnih papirjev, raznobarvnih konfetov v laseh, pokljanju “Ä?esenÄ?kov**â€?, iz enega na drugega druĹžinskega Ä?lana prestavljajoÄ?ih se virusov, trenutkov razredÄ?ene potrpeĹžljivosti ob Ä?akanju na konec, ob Ä?akanju na zaÄ?etek, so se zvezdice iz mize zaÄ?ele seliti po vsej hiĹĄi. Ena se je nekomu skorajda pustila pogoltniti – zvezda v grlu zaradi svoje oblike in ostrine ni najboljĹĄa zamisel.

Jutri bomo miss sneĹženih smrek pospravili v ĹĄkatlo ter posesali zvezdni prah po hiĹĄi. Jutri je nov dan in ga bo, ko bosta brala ravno tole vrstico, Ĺže davno konec. *ĹĄpansko: BoĹžiÄ? **majcena in prijazna vrsta pokajoÄ?ih objektov v namen zabave đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 9. 1. 2020 bar­ve: ­CMYK, ­stran 7

7

MED VAMI

9. januarja 2020

ÂťKje pa tebe Ä?aka starost, dragi moj?ÂŤ Dnevni center in oskrbovana stanovanja so ena od moĹžnosti za reĹĄitev stisk starejĹĄih in njihovih svojcev – DolgoroÄ?na reĹĄitev predvsem dolgotrajna oskrba – Na obmoÄ?ju mestne obÄ?ine Velenje potrebnih pomoÄ?i od 100 do 200 starejĹĄih Tatjana PodgorĹĄek

Starost je Ĺživljenjsko obdobje, na katero je veÄ?ina med nami Ä?ustveno in psiholoĹĄko najslabĹĄe pripravljena. Radi namreÄ? Ĺživimo v prepriÄ?anju, da se nas, naĹĄih teles in naĹĄega uma ne bo dotaknila.

Nekateri podatki, sploh pa poroÄ?ilo raÄ?unskega sodiĹĄÄ?a, kaĹžejo, da podobno razmiĹĄljajo tudi odgovorni v drĹžavi, ki so poklicani za zagotavljanje pogojev za vse generacije, sploh pa do tako ranljive skupine ljudi, kot so starejĹĄi. Ĺ˝e 15 let potekajo razprave o dolgotrajni oskrbi, vpraĹĄanja, kam naj namestim svoje starĹĄe, stare starĹĄe ali priletne sorodnike, pa begajo vse veÄ? ljudi. V drĹžavi namreÄ? Ĺže nekaj Ä?asa ni doma za upokojence s kakĹĄno prosto posteljo. Tako je mnogo druĹžin pahnjenih v stisko, saj zaradi pomanjkanja prostora v domovih in tudi delovnih obveznosti ne morejo dostojno poskrbeti zanje.

Novih domov oÄ?itno ĹĄe ne bo tako kmalu, zanesljivo pa ne toliko, da bi nove moĹžnosti pokrile nastanitvene potrebe po domski oskrbi. Ob tem ne gre prezreti tega, da je mnogo starejĹĄih, ki Ĺželijo ostati v domaÄ?em okolju Ä?im dlje, Ä?e bi le imeli pogoje za to. ÄŒeprav v lokalnih skupnostih Ĺ aleĹĄke doline, sploh v mestni obÄ?ini Velenje, izvajajo kar

nekaj projektov zanje, se bodo glede na projekcije potrebe na tem podroÄ?ju precej poveÄ?ale.

Zanimalo nas je, ali razmiĹĄljajo, kako pomagati starejĹĄim v nekaterih tukajĹĄnjih ustanovah in druĹĄtvih, ki so tako ali drugaÄ?e povezane s starostniki.

vati Ä?im dlje v domaÄ?em okolju.ÂŤ Po Vedenikovem predlogu naj bi v velenjskem domu za varstvo odraslih oblikovali poklicno jedro dveh, treh ljudi, jo okrepili s prostovoljci, ki so pripravljeni

do 10 % obÄ?anov mestne obÄ?ine Velenje, torej od 100 do 200 ljudi. Program StarejĹĄi za starejĹĄe pa izvaja v Ĺ aleĹĄki dolini osem druĹĄtev upokojencev,ÂŤ ĹĄe pravi Franc Vedenik.

Pilotni projekt dolgotrajne oskrbe

ÂťV druĹĄtvu upokojencev prihajamo do takĹĄnih spoznanj kot vi pri izvajanju programa StarejĹĄi za starejĹĄe. Po 12 letih izvajanja smo ga postavili na drugaÄ?ne temelje,ÂŤ pravi Franc Vedenik, predsednik DruĹĄtva upokojencev Velenje in Ĺ aleĹĄke pokrajinske zveze druĹĄtev upokojencev, in dodaja: ÂťV osnovi je program dober, vendar druĹĄtvo ni usposobljeno za nudenje sistematiÄ?ne podpore uporabnikom, kar ti vse bolj potrebujejo. Po naĹĄi oceni je tudi preveÄ? administracije, premalo pa je dejanske pomoÄ?i. Kot druĹĄtvo se nismo sposobni organizirati drugaÄ?e, zato razmiĹĄljamo bolj o tem, da bi morali projekt nadgraditi v dolgotrajno oskrbo.

Glede na to, da sistemski zakon na tem podroÄ?ju oÄ?itno ĹĄe ne bo tako kmalu ugledal luÄ?i sveta, predlagam izvedbo pilotnega projekta dolgotrajne oskrbe na lokalni ravni. Ta naj bi v veÄ?ji meri poskrbel za starejĹĄe, ki Ĺželijo bi-

V javni mreĹži domov za starejĹĄe je 59 javnih zavodov, 41 zasebnih koncesionarjev in dva zasebna izvajalca, ki opravljata to dejavnost na osnovi dovoljenja za delo. Skupaj predstavljajo nekaj veÄ? kot 18 tisoÄ? namestitvenih zmogljivosti. Po podatkih Skupnosti socialnih zavodov Slovenije je pri nas 26 tisoÄ? starejĹĄih, ki so vloĹžili proĹĄnjo za sprejem v dom, od teh bi jih 11 tisoÄ? posteljo potrebovalo takoj.

sodelovati. Pri tem pa naj bi se vkljuÄ?evali ĹĄe predstavniki Centra za socialno delo, patronaĹžne sluĹžbe, Ĺže omenjenega doma za varstvo odraslih, tukajĹĄnjega obmoÄ?nega zdruĹženja RK, Karitas. ÂťMojo idejo je seveda treba s strokovnjaki osvetliti z vseh zornih kotov, mislim pa, da je reĹĄitev prava.ÂŤ Posamezni izvajalci danes delajo dobro, manjka pa povezanosti, ĹĄe dodaja sogovornik.

V druĹĄtvu imajo 36 prostovoljcev in 2600 Ä?lanov, starih veÄ? kot 69 let. Koliko jih med njimi potrebuje pomoÄ?? ÂťTeĹžko odgovorim, ker ne vem, ali so naĹĄi podatki toÄ?ni. Vsi anketiranci na vpraĹĄalniku, ki je zelo neĹživljenjski (kar smo Zvezo druĹĄtev upokojencev Slovenije kot nosilca programa StarejĹĄi za starejĹĄe Ĺže seznanili), odkrito ne povedo, da pomoÄ? potrebujejo. V druĹĄtvu ocenjujejo, da je potrebnih pomoÄ?i od 5

Dnevni center, bivalne enote, dolgotrajna oskrba ...

Po mnenju Violete PotoÄ?nik Krajnc, direktorice Doma za varstvo odraslih Velenje, je ena od moĹžnih reĹĄitev v skrbi za starejĹĄe oblikovanje dnevnega centra. ÂťSmo v priÄ?akovanju razpisa Ministrstva za delo, druĹžino, socialne zadeve in enake moĹžnosti za dnevne centre, morda celo bivalne enote. ÄŒe bodo pogoji dostopni, se bomo na razpis prijavili in v mestni obÄ?ini Velenje oblikovali veÄ?ji dnevni center za starostnike. S tem bi vsaj doloÄ?enemu ĹĄtevilu starejĹĄih obÄ?anov lahko nudili naĹĄe storitve v Ä?asu, ko so njihovi svojci v sluĹžbah.

Tudi oskrbovana stanovanja, v katera so se prvi stanovalci Ĺže vselili in kjer beleĹžimo zelo dobre odzive, tudi rdeÄ?i gumb je bil dobro sprejet, so ena od moĹžno-

Za denacionalizacijo 1,72 milijarde evrov V Mozirju se ĹĄe vedno ubadajo z gozdovi ljubljanske nadĹĄkofije Mira ZakoĹĄek

Po zakonu bi morala biti vsa denacionalizacijska vpraĹĄanja v Sloveniji razreĹĄena do leta 2005, a ĹĄe vedno niso. Tako je bilo konec septembra lani nerazreĹĄenih ĹĄe kar 134 primerov, ki v skupnem ĹĄtevilu vseh zahtevkov predstavljajo sicer zgolj 0,34 od-

stotka, a gre veÄ?inoma za najteĹžje primere.

Med tistimi, ki svoje naloge na tem podroÄ?ju ĹĄe niso opravili, je Upravna enota Mozirje, ki ima v razreĹĄevanju sicer samo ĹĄe eno zahtevo, a je ta tako zelo zapletena, da je ne uspejo premakniti.

Gre za zahtevek ljubljanske nadĹĄkofije. VloĹžili so ga leta 1992, gre

pa za 11.254 hektarjev gozdov, kmetijskih zemljiĹĄÄ? in objektov.

"Razlogi za dolgotrajno reĹĄevanje zadeve so vsebinske in procesne narave. Del postopka je prekinjen Ĺže vrsto let, kar pomeni, da je predhodno vpraĹĄanje v pristojnosti drugega organa ali sodiĹĄÄ?a in se lahko denacionalizacijski postopek nadaljuje ĹĄele takrat, ko bo

BrezplaÄ?ni bus za Ĺ oĹĄtanjÄ?ane tudi letos ObÄ?ina podaljĹĄala pogodbo s podjetjem Nomago Milena KrstiÄ? – Planinc

Ĺ oĹĄtanj, 1. januarja – ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj je na veliko veselje ĹĄtevilnih obÄ?ank in obÄ?anov, ki uporabljajo brezplaÄ?ne prevoze z lokalnim avtobusom na relaciji TopolĹĄica–Velenje in nazaj (z vmesno postajo na pokopaliĹĄÄ?u

Podkraj) s prevoznikom podjetjem Nomago, za celo letoĹĄnje leto podaljĹĄala pogodbo, je nekaj dni pred novim letom naznanil Ĺžupan Darko Menih.

Analize prevozov, ki so jih opravili, so pokazale, da so voĹžnje ĹĄtirikrat dnevno, dvakrat dopoldan in dvakrat popoldan,

in to na celotni relaciji od TopolĹĄice do Gorice v Velenju, zelo polne. Spomnimo, da je ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj po poskusnem obdobju ÂťsvojegaÂŤ Ĺ oĹĄtanjskega busa, ki je vozil tri mesece v letu 2018 do pokopaliĹĄÄ?a Podkraj in ni bil tako poln, kot so priÄ?akovali, marca lani uvedla brezplaÄ?ni

predhodni postopek pravnomoÄ?no zakljuÄ?en. Prav tako so zoper izdane delne odloÄ?be, teh je bilo do zdaj 28, pogosto uporabljena vsa redna in izredna pravna sredstva, kar podaljĹĄuje reĹĄevanje," pravi naÄ?elnica Upravne enote Milena Cigale.

Sicer pa je Slovenija doslej namenila za izplaÄ?ila denacionalizacijskim upraviÄ?encem 1,72 milijarde odĹĄkodnin. đ&#x;”˛

avtobus z daljĹĄo progo.

BrezplaÄ?ni bus vozi vsak delovni dan (od ponedeljka do petka) z odhodom iz TopolĹĄice ob 9.12, 10.12, 16.12 in 17.12 ter odhodom iz Podkraja ob 10.32, 11.32, 17.32 in 18.32. V praksi to pomeni, da so ob navedenih urah prevozi brezplaÄ?ni na celotni relaciji od TopolĹĄice do Gorice v Velenju, saj gre za isto avtobusno linijo, ki se navezuje na brezplaÄ?nega velenjskega Lokalca. đ&#x;”˛

sti, a glede na to, da imamo na Ä?akalni listi od 500 do 600 vlog, zagotovo kratkotrajna. ReĹĄitev na daljĹĄi rok pa je zagotovo dolgotrajna oskrba. Tudi na razpis za izvajanje te se bomo prijavili.ÂŤ Sogovornica je ob tem izrazila zadovoljstvo, ker jim v teh razmiĹĄljanjih in prizadevanjih stojijo ob strani obÄ?ine Velenje, Ĺ oĹĄtanj in Ĺ martno ob Paki. Vse jih zelo podpirajo pri sodelovanju na razpisu za dolgotrajno oskrbo.

So pa v domu – dodaja sogovornica – v tem trenutku bolj kot v razmiĹĄljanje o moĹžnostih razĹĄiritve ponudbe za starejĹĄe vpeti v obnovo obstojeÄ?ega doma. Pri tem si veliko obetajo od finanÄ?ne perspektive 2021–2017. Po napovedih naj bi ministrstvo za delo, druĹžino, socialne zadeve in enake moĹžnosti objavilo obseĹžnejĹĄi razpis za pridobitev nepovratnega evropskega denarja, katerega del naj bi bil namenjen tudi za obnove in sanacije domov. ÄŒe bo razpis objavljen, raÄ?unajo na uspeĹĄno prijavo. Imajo Ĺže namreÄ? gradbeno dovoljenje in pripravljene ostale potrebne stvari. ÂťVelikokrat sem Ĺže poudarila, da v skrbi za starejĹĄe ni konkurence in je ne sme biti. Pri tem ĹĄteje le sodelovanje. Bolj bomo institucije, druĹĄtva, organizacije, prostovoljci sodelovali, bolj bomo uspeĹĄni in reĹĄili veÄ? stvari, pomembne za reĹĄevanje stisk starejĹĄih in tudi njihovih svojcev,ÂŤ je ĹĄe poudarila Violeta PotoÄ?nik Krajnc.

PomoÄ? predvsem pri uveljavljanju pravic

ÂťCenter za socialno delo kot drĹžavna ustanova prav veliko moĹžnosti za vkljuÄ?evanje v vse bolj pereÄ?a vpraĹĄanja, kako Ä?im bolje poskrbeti za starejĹĄe, nima,ÂŤ pravi Helena Bezjak Burjak, direktorica Centra za socialno delo Savinjsko-ĹĄaleĹĄka. Pomagajo lahko predvsem pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (denarna socialna pomoÄ? in varstveni dodatek), vendar morajo prosilci za pridobitev izpolnjevati zakonsko doloÄ?ene pogoje. Poleg omenjenih pravic so upraviÄ?eni ĹĄe do izredne denarne pomoÄ?i. ÂťVsem, ki potrebujejo pomoÄ? pri osnovnih Ĺživljenjskih potrebah, Ĺže vrsto let nudimo socialno varstveno storitev pomoÄ? na domu.

Vse druge oblike pomoÄ?i izvajajo razliÄ?ne nevladne organizacije, kot sta RdeÄ?i kriĹž, Karitas, s

katerimi sodeluje center. Tudi nekatere obÄ?ine imajo v skladu s svojimi internimi akti moĹžnost izplaÄ?ila denarne pomoÄ?i. Prav tako lahko upraviÄ?enci prejmejo pomoÄ? v obliki viĹĄkov hrane, imajo moĹžnost brezplaÄ?nih obrokov hrane v javnih kuhinjah v nekaterih obÄ?inah,ÂŤ pojasnjuje Helena Bezjak Burjak.

Ĺ˝elijo si veÄ? oskrbovanih stanovanj

ÂťZa zdaj so na voljo programi, ki sodijo k Ĺže ustaljeni praksi skrbi za starejĹĄe,ÂŤ so odgovorili na vpraĹĄanje o morebitnih dodatnih moĹžnostih reĹĄevanja potreb starejĹĄih v tukajĹĄnjem okolju na Mestni obÄ?ini Velenje. ÂťCenter za socialno delo izvaja programa PomoÄ? na domu ter DruĹžinski pomoÄ?nik, ki delno olajĹĄata Ĺživljenje in oskrbo starejĹĄih, ki Ĺživijo doma. Oskrbovalke centra pravijo, da si veÄ?ina starejĹĄih, ki jih obiskujejo, Ĺželijo ostati doma, v domaÄ?em okolju. To pa v veÄ?ini primerov ni primerno za bivanje starejĹĄih. Veliko stanovanjskih blokov ĹĄe vedno nima dvigal in urejenih dostopov, stanovanja niso prilagojena potrebam starejĹĄih (pripomoÄ?ki v kopalnici, ograje, drĹžala ...). Glede na porast ĹĄtevila starejĹĄih, predvsem tistih, ki si Ĺželijo Ĺživeti doma, ali potrebujejo nego, bo treba razmiĹĄljati ĹĄe o drugih moĹžnostih pomoÄ?i, ki bodo tako finanÄ?no kot fiziÄ?no sprejemljive.ÂŤ Petnajst oskrbovanih stanovanj, ki so jih zgradili in novembra oddali v neprofitni najem, je zagotovo ena od reĹĄitev, si jih pa Ĺželijo ĹĄe veÄ?, zato iĹĄÄ?ejo moĹžnosti sofinanciranja izgradnje.

Bo pa za to potrebnega ĹĄe precej posluha in truda predvsem na drĹžavni ravni, so dodali.

Kaj napisati ob koncu. VeÄ? kot oÄ?itno je, da se drĹžava Ĺže leta strahotno maÄ?ehovsko obnaĹĄa do starejĹĄe generacije. Najprej ji je pobrala sredstva za dostojno preĹživljanje starosti, potem pa je povsem nepripravljena priÄ?akala staranje druĹžbe in teĹžave, ki so povezane s tem vpraĹĄanjem.

Sedaj predvsem prelaga odgovornost, temeljite kratkoroÄ?ne in dolgoroÄ?ne usmeritve pa oÄ?itno prelaga na naslednjo vlado.

Srhljivo!, saj tudi ob rekordnem proraÄ?unu za reĹĄevanje teĹžav starejĹĄe generacije ostaja le drobiĹž.

Mira Jeromel: "Leto 2019 je zaprlo svoja vrata, leto 2020 pa odpira nova.

Zgodba o letu 2019 je v mojo zbirko vsekakor dodala nekaj lepih spominov. Bilo je leto, ko so se mi stvari iz prejĹĄnjega leta zaÄ?ele postavljati na pravo mesto in so zasenÄ?ile vse manj dobre in Ĺžalostne iz let poprej. Nisem oseba, ki bi ob pozitivnih dogodkih takoj poletela viĹĄje, ampak raje, to bolj cenim pri sebi, poÄ?asi stremim za novimi pozitivnimi cilji. Posebna sreÄ?a se nam je rodila junija – moj prvi vnukec, ki je vsekakor prinesel veliko sonca v druĹžino.

V letu 2020 pa si Ĺželim, da bi bilo vsaj takĹĄno, kot je bilo lansko. Moja sreÄ?a pa je in bo tudi v prihodnje ĹĄe veÄ?ja, Ä?e bodo zdravi in sreÄ?ni tudi ljudje, ki jih imam rada. Naj nam novo leto vsem skupaj prinese pozitivne in lepe dogodivĹĄÄ?ine in nam vsem poda priloĹžnost, da doseĹžemo svoje cilje, po katerih ĹĄe stremimo in iĹĄÄ?emo sreÄ?o na pravih mestih ..."

đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 9. 1. 2020, barve: ­CMYK, ­stran 8

8

KULTURA

Zakaj je Velenje mesto knjige in branja Mestna obÄ?ina Velenje je zaradi svojega prispevka k izboljĹĄanju bralne pismenosti, spodbujanju branja in razvoju bralne kulture v lokalni skupnosti prejela naziv branju prijazna obÄ?ina Tina Felicijan

Da je Velenje mesto, v katerem je knjiga vrednota, branje pa za marsikaterega obÄ?ana naÄ?in Ĺživljenja, dokazuje marsikaj, kar lahko opazimo, Ä?e vsaj malo opazujemo dogajanje na tem podroÄ?ju. Vsako leto je bogata bera Ĺžanrsko raznolikih knjiĹžnih izidov obÄ?ank in obÄ?anov podprta tudi z javnim razpisom obÄ?ine za sofinanciranje zaloĹžniĹĄkih projektov. Izhajajo periodiÄ?ne ter priloĹžnostne publikacije tako leposlovja kot strokovne literature in informativnega Ä?tiva. Avtorji se povezujejo v literarna druĹĄtva in neformalne kroĹžke. Razne institucije in organizacije vodijo celo vrsto bralnih znaÄ?k, knjiĹžnih klubov, skupinskih branj in drugih projektov spodbujanja bralne kulture za vse generacije. Knjigo dobi vsak prvoĹĄolÄ?ek, obiÄ?ajno jo dobijo odliÄ?njaki in zlati maturanti, izjemne obÄ?anke in obÄ?ani, obiskovalci, ne nazadnje knjigo podarja Dedek Mraz. KnjiĹžnica vsakodnevno vabi s celo vrsto spremljevalnih dejavnosti in ima svetiĹĄÄ?e knjige z veÄ? kot 1700 prvimi berili iz Drago MartinĹĄek: ÂťNaziv branju prijazna obÄ?ina prinaĹĄa ponos, da smo humanistiÄ?no usmerjana lokalna skupnost, ki veliko da na bralno kulturo. Je priznanje vsem, ki delujemo na tem podroÄ?ju, da delamo prav, in spodbuda, da delo nadaljujemo.ÂŤ

vsega sveta. Velenje je prizoriĹĄÄ?e mednarodnega knjiĹževnega sreÄ?anja Lirikonfest, ki podeljuje ĹĄtiri nagrade in priznanja ter vabi avtorje na ustvarjalno bivanje v knjiĹževniĹĄko-prevajalsko rezidenco. Mesto ima zaloĹžbo.

Razpisujejo se literarni nateÄ?aji, organizirajo knjiĹžni sejmi, postavljajo izmenjevalnice knjig in ĹĄe bi lahko naĹĄtevali.

Naziv je upraviÄ?en

Velenjska obÄ?ina se je prviÄ? prijavila na javni nateÄ?aj za pridobitev triletnega naziva branju prijazna obÄ?ina, ki so ga ZdruĹženje sploĹĄnih knjiĹžnic, Skupnost obÄ?in Slovenije in Ministrstvo za kulturo republike Slovenije februarja letos objavili ĹĄele tretjiÄ? zapored z namenom promocije dobrih praks, ki jih za izboljĹĄanje bralne pismenosti, spodbujanje branja in razvoj bralne kulture izvajajo obÄ?ine. ÂťNaĹĄa kandidatura je temeljila na dolgoletnih izkuĹĄnjah in podpori, ki jo lokalna skupnost nudi bodisi preko vsakoletnega proraÄ?una, bodisi preko investicij, ki jih izvaja za spodbujanje bralne kulture, ali s podporo javnih razpisov, ki jih izvajajo razne nevladne organizacije na tem podroÄ?ju,ÂŤ je povedal vodja Urada za druĹžbene dejavnosti MOV Drago MartinĹĄek in dodal, da sta osrednji instituciji, ki se prvenstveno ukvarjata z bralno kulturo, KnjiĹžnica Velenje kot sploĹĄna knjiĹžnica z bogatim programom in Ustanova Velenjska knjiĹžna fundacija kot zaloĹžba s ĹĄtevilnimi drugimi dejavnostmi. ÂťImamo pa ĹĄe cel kup drugih javnih institucij, ki

spodbujajo bralno kulturo. Med najmoÄ?nejĹĄimi so Ĺ olski center Velenje, vse osnovne ĹĄole, MedobÄ?inska zveza prijateljev mladine Velenje, Ljudska univerza, Zavod eMCe plac, tudi Muzej Velenje in Festival Velenje, ki del svoje produkcije namenjata ĹĄirjenju bralne kulture. Tu so ĹĄe nevladne organizacije, ki nastopajo na javnih razpisih ali pa jim obÄ?ina nudi prostorske pogoje za delovanje – denimo Ĺ aleĹĄko lite-

trgu, kjer ima sedeĹž knjiĹžna fundacija, poskuĹĄamo mimoidoÄ?im predstaviti pomembne aktivnosti ter posameznike, ki zaznamujejo bralno kulturo. Skratka, osnovna infrastruktura je v dobri kondiciji, zato v naslednjih letih ni naÄ?rtovanih veÄ?jih investicij, ki bi jo ĹĄirile.ÂŤ Kako pa je spodbujanje bralne kulture podprto v obÄ?inskem proraÄ?unu? Vsi programi, ki jih je obÄ?ina financirala v preteklih letih, ostajajo, odgovarja.

diva, obÄ?ina pa vsako leto veÄ?. Kar pomeni, da drĹžava slabo skrbi za financiranje in spodbujanje bralne kulture, zato je kot na mnogi drugih podroÄ?jih morala vskoÄ?iti lokalna skupnost,ÂŤ je povedal in iz naÄ?rtov za sofinanciranje projektov s podroÄ?ja knjige izpostavil domoznanski zbornik Ĺ aleĹĄki razgledi, ki je v novem proraÄ?unu prviÄ? dobil svojo postavko, s katero mu bo zagotovljena kontinuiteta in olajĹĄano delo, saj bo humanistiÄ?na inteligenca, ki pripravlja strokovne prispevke za zbornik, tudi nagrajena s honorarji. Tudi sicer gre sistemsko financiranje v zadnjih letih v prid monografski, strokovni in znanstveni literaturi, medtem ko skuĹĄa obÄ?ina ustvarjanje leposlovja spodbuditi predvsem z javnim razpisom v zaloĹžniĹĄtvu, je ĹĄe povedal MartinĹĄek.

se zbirajo Ä?lani raznih druĹĄtev, imamo veÄ? razstaviĹĄÄ?, otroĹĄko, mladinsko in ĹĄtudijsko sobo, enega veÄ?jih fondov otroĹĄkih igraÄ? v Sloveniji, samo v velenjski enoti pa pripravimo okrog 400 prireditev letno, med katerimi so ĹĄe posebno pomembna sreÄ?anja z lokalnimi in tudi uveljavljenimi slovenskimi in tujimi avtorji,ÂŤ je povedal in dodal, da je najveÄ?ja teĹžava velenjske knjiĹžnice trenutno vzdrĹževanje objekta, ki ĹĄe nima novega lastnika.

â?ą

V KnjiĹžnici Velenje otrokom berejo pravljice v razliÄ?nih jezikih in jih k branju vabijo z raznimi gibalnimi in drugimi aktivnostmi.

Velenje kot mesto literarnih nagrad

rarno druĹĄtvo Hotenja, DruĹĄtvo Velenjski raziskovalni studio Venera, Lutkovno gledaliĹĄÄ?e, Univerza za III. Ĺživljenjsko obdobje in mnogi posamezniki, ki vsako leto izvajajo svoje projekte.ÂŤ Za dobro delovanje vseh, ki gojijo bralno kulturo, je pomembna tudi infrastruktura, pravi MartinĹĄek. ÂťImamo eno lepĹĄih knjiĹžnic, ki je bila v zadnjih letih deleĹžna nekaterih investicijskih posegov, med drugim postavitve zbirke prvih beril in delne preureditve, zaradi katere je prostor bolje izrabljen, gradivo pa je ĹĄe bolje urejeno. S posegi v objekt v Starem

â?ą

V letih 2018 in 2019 je MOV podprla najmanj 120 projektov bralne kulture z veÄ? kot 332.000 udeleĹženci.

Ponovno bo obÄ?ina namenila veÄ? denarja za opremljanje knjiĹžnice z gradivom kot drĹžava. ÂťIz analize, ki smo jo naredili ob pripravi prijavne dokumentacije, je razvidno, da drĹžava vsako leto manj denarja nameni nakupu knjiĹžniÄ?nega gra-

Bogata zaloĹžniĹĄka produkcija UVKF Z zaloĹžniĹĄkim programom v letu 2019 se je Velenjska knjiĹžna fundacija poklonila veÄ? jubilejem Tina Felicijan

IztekajoÄ?e se leto je zaznamovalo veÄ? obletnic, ob katerih so pri Velenjski knjiĹžni fundaciji izĹĄle jubilejne monografije. V zaÄ?etku leta so ĹĄaleĹĄki taborniki z retrospektivno knjigo z naslovom Zgodbografija Jezerskega zmaja, ki z izpovedmi in fotografijami 65 tabornic in tabornikov petih generacij opisuje razvoj taborniĹĄkega gibanja v dolini, kronali aktivnosti ob 50-letnici delovanja druĹĄtva tabornikov Rod Jezerski zmaj Velenje. Ob 100-letnici je dokumentarno monografijo, ki v ospredje postavlja fotografske utrinke s ĹĄtevilnih koncertov in drugih aktivnosti, pripravil Pihalni orkester Premogovnika Velenje. Ob 60-letnici odprtja mestnega srediĹĄÄ?a novega Velenje je izĹĄla foto monografija Staneta JerĹĄiÄ?a z esejem Mojce Ĺ˝evart, ki dokumentira sodobni utrip mesta (tudi) iz ptiÄ?je perspektive. Pravkar je v sodelovanju s Festivalom Velenje ob 30-letnici Pikinega festivala izĹĄla otroĹĄka slikanica PriroÄ?nik za Pike in gusarje. Ob 18.

9. januarja 2020

Mesta branja ni brez dobre knjiĹžnice in obratno

ÂťBranju prijazne obÄ?ine ne bi bilo brez dobre knjiĹžnice in dobre knjiĹžnice ne bi bilo, Ä?e ne bi bila obÄ?ina branju prijazna,ÂŤ se je na naziv odzval direktor KnjiĹžnice Velenje Vlado VrbiÄ?. Kaj pa opredeljuje dobro knjiĹžnico? ÂťPoleg tega, da najdejo gradivo, ki jih zanima, predvsem to, da se ljudje v njej dobro poÄ?utijo – da so prostori urejeni in za bralce gostoljubni, da so strokovni sodelavci podkovani in usluĹžni, da omogoÄ?a druĹženje. Pri nas

razstaviĹĄÄ?a pa je posveÄ?en lepi stari ulici – utrinkom iz Ĺživljenja v Starem Velenju nekoÄ?, natanÄ?neje iz leta 1923 po spominskih zapisih Frana MlinĹĄka.

Kdo bodo kandidati za Lirikonfestove nagrade?

Velenjska knjiĹžna fundacija Ĺže napoveduje 19. festival liriÄ?nega in potopisnega obÄ?utja – mednarodno knjiĹževno sreÄ?anje Lirikonfest. Tudi v letu 2020 bo Akademija PoetiÄ?na Slovenija podelila festivalne knjiĹževne nagrade in priznanja: 15. velenjico-Ä?aĹĄo nesmrtnosti za vrhunski desetletni pesniĹĄki opus v 21.

Leta 2000 je obÄ?ina ustanovila Ustanovo Velenjska knjiĹžna fundacija, namenjeno nudenju moralne, organizacijske in strokovne podpore ter ohranjanju, razvoju in spodbujanju knjiĹžne kulture v velenjskem prostoru in ĹĄirĹĄe, ki deluje na zaloĹžniĹĄkem podroÄ?ju in organizira mednarodni literarni festival Lirikonfest, na katerem podeljuje vrsto knjiĹžnih nagrad ljudem, ki ĹĄirijo slovensko knjiĹžno besedo po svetu. ÂťVelenje je med prvimi mesti, ki nosi priznanje branju prijazna obÄ?ina,ÂŤ je dejal urednik fundacije Ivo Stropnik in nadaljeval: ÂťMislim, da je Velenje vidnejĹĄa obÄ?ina, ki v to vlaga. ProraÄ?un je vsako leto bolj naklonjen knjigi in bralni kulturi. Vsi poskusi spodbujanja bralne kulture pri vseh generacijah so vredni pozornosti in podpore. ÄŒe ne bomo brali, nas bo pobralo,ÂŤ je sklenil s priljubljenim citatom đ&#x;”˛ Toneta PavÄ?ka. â€

stoletju, 17. mednarodno Pretnarjevo nagrado – Ä?astni naslov ambasador slovenskega jezika, 14. Lirikonov zlĂĄt za vrhunske revijalne prevode poezije, 4. krilato Ĺželvo za najboljĹĄi slovenski knjiĹžni potopis preteklega leta, Ĺže 14. leto pa bo Lirikonfestova knjiĹževniĹĄko-prevajalska rezidenca na ustvarjalno bivanje v Velenje povabila enega vidnejĹĄih avtorjev literature 21. stoletja. Vabila k sodelovanju in predlaganju kandidatov za festivalne nagrade bodo 8. januarja objavljena na spletni strani lirikonfest-velenje. si in odprta do 8. februarja.

NOVO V Ĺ OĹ TANJU - PRI POĹ TI! Za leto 2020 urednik UVKF Ivo Stopnik napoveduje veÄ? individualnih izdaj – priÄ?akujemo lahko roman za odrasle, slikanico za otroke in kakĹĄen naslov s podroÄ?ja domoznanstva. mednarodnem Lirikonfestu pa sta izĹĄli nagradna knjiĹžna zbirka Petdeset izbranih pesmi Iztoka Osojnika, lanskoletnega dobitni-

ka nagrade za vrhunski desetletni pesniĹĄki opus velenjica-Ä?aĹĄa nesmrtnosti, ter festivalna antologija, v kateri so zbrani izvirniki in prevodi 60 lavreatov Lirikonfesta od leta 2002 do letos.

UliÄ?no-proÄ?elno razstaviĹĄÄ?e v muzejskoumetniĹĄki Ä?etrti

V zadnjem mesecu leta 2019 je fasada UVKF rezidence na Starem trgu postala razstaviĹĄÄ?e

Lirikonfestovega Rezervata za poezijo, namenjenega promociji dvajsetletne festivalne produkcije. Na panojih so predstavljene Lirikonfestove knjiĹževne nagrade in priznanja ter njihovi dobitniki od leta 2002 do danes. RazstaviĹĄÄ?e s pesmimi ali le verzi velikih avtorjev, izpostavljenih tako na panojih kot na klopi, ki vabi mimoidoÄ?e pesniĹĄke duĹĄe, ĹĄiri bralno kulturo in spodbuja raziskovanje sodobne poezije. Del

Trgovina z Ĺženskimi, moĹĄkimi in otroĹĄkimi oblaÄ?ili ANNI

70% OTVORITVENI POPUST OTVORITEV

v SOBOTO, 11. 1. 2020, ob 9. uri stilsko svetovanje * Ĺživa glasba * pogostitev RES VEM d.o.o.

đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 9. 1. 2020 bar­ve: ­CMYK, ­stran 9

KULTURA

9. januarja 2020

9

Tudi to sem jaz! Maja Oderlap izhaja iz Pleťivca, vsa Slovenija pa jo je v zadnjih mesecih spoznala kot tekmovalko ťova Znan obraz ima svoj glas – Pevka ter radijska in televizijska voditeljica je hvaleŞna za izkuťnjo – Kljub zahtevnim izzivom ťova ni v zadnjih mesecih opustila nobene redne obveznosti Mojca Štruc

Za Majo Oderlap ste gotovo Ĺže sliĹĄali.

Vrsto let je bila voditeljica oddaje Minute z domaÄ?imi ansambli na Radiu Velenje, kot pevka in napovedovalka nastopa od svojega 15. leta starosti, danes pa pravi, da je vesela in hvaleĹžna, da si je v skoraj dvajsetletni karieri nabrala toliko znanja in izkuĹĄenj, da je bila kos tudi izzivom ĹĄova Znan obraz ima svoj glas.

K sodelovanju so jo povabili. ÂťPristala sem po pogovoru s partnerjem, z domaÄ?imi in predvsem po osebni odloÄ?itvi, da sem pripravljena na nekaj takega. Pred leti ne bi bila, zdaj pa sem dovolj dozorela, da sem zmogla iti iz cone udobja in v ĹĄtevilnih izzivih premagati samo sebe.

Zares si ĹĄtejem v Ä?ast, da sem lahko sodelovala v ĹĄovu, in sem za to priloĹžnost iskreno hvaleĹžna,ÂŤ pravi Maja.

Redno delo zaradi ĹĄova ni trpelo

Kot pravi Oderlapova, se po izkuĹĄnji sodelovanja v vseslovenskem ĹĄovu ne poÄ?uti niÄ? bolj zvezdniĹĄko kot prej. ÂťRes je zdaj teĹžje iti v trgovino, ne da bi kdo pogledal, kaj zlagaĹĄ v koĹĄaro, a to je paÄ? del Ĺživljenja v medijih,ÂŤ pravi z nasmeĹĄkom na obrazu in pove, da je imela podobne izkuĹĄnje Ĺže prej. ÄŒeprav so bili njeni dnevi v zadnjih mesecih izjemno naporni, je bila tudi v Ä?asu ĹĄova aktivna

na vseh podroÄ?jih, na katerih je delala prej. ÂťMoj delovnik se zaÄ?ne ob 5.20 in se konÄ?a okrog polnoÄ?i, kadar imam sreÄ?o, oziroma krepko Ä?ez polnoÄ?. Vedela sem, da se podajam v takĹĄno obdobje, in sem se za to zavestno odloÄ?ila ter tudi skuĹĄala prej pripraviti, kolikor se je paÄ? dalo,ÂŤ pripoveduje Maja in priznava, da se je ob 14-–16-urnem delovniku najbolj bala za svoj glas. ÂťGlas je moje orodje in je moj denar, nanj moram paziti. Ko dobiĹĄ teĹžke like, je to vÄ?asih zelo teĹžko, ampak sem uspela,ÂŤ je ĹĄe dodala glasbenica.

Lordi, Tanja Žagar, Neca Falk, Tatjana Gros ‌ to je ťe vedno Maja!

Maja Oderlap pravi, da je ob ruleti, ki v ĹĄovu doloÄ?a, koga bo sodelujoÄ?i imitiral teden kasneje, skoraj redno pomislila: ÂťTo pa ne bo ĹĄlo!ÂŤ Posebej izrazito je to do-

Ĺživljala ob zavedanju, da bo postala Ä?lan skupine Lordi. ÂťRazmiĹĄljala sem, kako ni kakĹĄnega drugega moĹĄkega, ki bi ga lahko uporabili – a mora biti res poĹĄast? Potem pa sem se zavedla, da sem pred izbiro, ali se pritoĹžujem in izgubljam energijo za to ali pa se izziva preprosto lotim.ÂŤ Izbrala je slednje.

Samo krila, ki jih je nosila, so bila teĹžka 20 kilogramov. ÂťRazmiĹĄljala sem, kako vstopiti skozi vrata, da se ne bom zataknila.

RazmiĹĄljala sem, kako obraÄ?ati sekiro, ki sem jo imela v rokah in je bila obenem mikrofon in ognjemet. RazmiĹĄljala sem, kako mi je vroÄ?e pod masko. RazmiĹĄljala pa sem seveda tudi o besedilu in petju. Res je bilo naporno,ÂŤ priznava mlada oranĹžnolaska.

Pravi, da tega izziva ne bo nikoli pozabila, v spomin nanj pa ima doma tudi obrazno masko z nastopa. ÂťV tednu po

FiĹĄerjeva kapela Marsikateri VelenjÄ?an se spraĹĄuje, od kod gotska kapela, ki stoji na severni strani TomĹĄiÄ?eve ceste pod zgradbo CVIU. NepriÄ?akovana atrakcija za obiskovalce mesta, obkroĹžena od blokov iz ĹĄestdesetih let prejĹĄnjega stoletja, je na tem mestu, se zdi, nekako po pomoti. Postavljena je bila leta 1927 sredi polja, na pol poti iz Starega Velenja proti Ĺ martnemu, ko razen njiv in travnikov tu ni bilo niÄ?esar. Gradilo jo je podjetje TĂśnnies iz Ljubljane, ki je zgradilo tudi Kozlerjevo pivovarno, danaĹĄnji Union, in ljubljansko DeĹželno gledaliĹĄÄ?e, poznejĹĄo Opero. VitraĹži so delo podjetja Zettler iz Muenchna.

Zgraditi sta jo dala Branislav in Vladimir FiĹĄer za svojo mater Ano, rojeno Skaza, ki je umrla l.

1926. V njej sta ob materi pokopana tudi sama.

Kapela zdruĹžuje veji dveh svoj Ä?as znanih in vplivnih druĹžin.

Brat v kapeli pokopane Ane Josip Skaza, p. d. Ĺ penk, je bil dalj Ä?asa Ĺžupan, drugi brat Franc pa uÄ?itelj, ravnatelj ĹĄole in obÄ?inski tajnik. Skazovi so bili zavedni Slovenci, kar so dokazali mdr. z odloÄ?itvami med I. svetovno vojno, ko je ĹĄlo za to, ali se bodo Slovenci izkopali iz avstro-ogrskega skrbniĹĄtva.

OÄ?e obeh fantov, notar Ivan FiĹĄer, se je zapisal v spomin sodobnikov z dobrimi deli, podpiral je dijaĹĄko kuhinjo v Celju in sodeloval v skupnih naÄ?rtih za slovensko samostojnost. (Njegov bolj znani bratranec Franc

FiĹĄer, hotelir in Ĺžupan, je v Kamniku zgradil prvi mestni vodovod.) Ĺ˝al je umrl mlad, star ĹĄe ne 37 let, v Gornjem Gradu, ko sta bila otroka stara ĹĄele 11 oz. 9 let. Mati Ana se je Ä?ez nekaj let

poroÄ?ila z Josipom Prosencem, tako da se je druĹžina preselila v Ljubljano na takratno Sodno ulico, danaĹĄnjo TavÄ?arjevo. Prvi oÄ?imov poklic je mlajĹĄega sina Vladimirja verjetno usmeril v zavarovalniĹĄtvo, postal je direktor zavarovalnice Feniks, poznejĹĄe Jugoslavije, kar je bilo podobno

kot danes zelo dobro plaÄ?ano delo. Vladimir je bil praktik, v vsakdanjem Ĺživljenju se je bolje znaĹĄel od brata. Branislav je kljub zasanjani naravi in ĹĄahovski strasti postal pravnik. Znal

se je zatopiti v knjigo, medtem ko ga je iskal ves trg, ali pa izgubiti deĹžnik z roke, ne da bi to opazil.

FiĹĄerjeva fanta sta bila posebneĹža, vendar so ju v Velenju, kamor sta rada prihajala in kjer sta imela kup znancev in sorodnikov, dobro poznali. Obisk dru-

tistem nastopu en dan res nisem smela Ä?isto niÄ? govoriti. To je bil dan poÄ?itka za moje glasilke,ÂŤ se spominja Maja. ÄŒe se na prvi pogled zdi, da so bile ostale imitacije bistveno manj zahtevne, Oderlapova poudarja, da je bilo veliko truda vloĹženega v prav vsak nastop. ÂťZa dve minuti na odru v nedeljo je potreben ves teden garanja. ZaÄ?enjali smo ob ponedeljkih zjutraj in se dogovorili tako o plesu, koreografiji, scenskih pripravah, poziciji luÄ?i, kustomografiji kot o vokalu. Morali smo se drĹžati toÄ?nega scenarija, ker pa je oddaja tekla v Ĺživo, prostora za napake ni bilo. Naporno je premila beseda,ÂŤ pravi. Priznava, da so ji izzivi vÄ?asih priĹĄli do Ĺživega. ÂťKo sem dobila besedilo pesmi Banane, npr., sem se zjokala, saj gre za ĹĄest kitic teĹžke artikulacije,ÂŤ pripoveduje Maja. In tudi dokazuje: igrivo, skoraj mimogrede zdrdra besedilo in zares vzame sapo.

Tega ne zna vsak. ÂťNisem pa npr. priÄ?akovala zmage pri imitaciji Tatjane Gros. Tam ni bilo niÄ? plesa, frizura je bila klasiÄ?na, vse se je zdelo preprosto. Kot bi zmagal minimalizem,ÂŤ je vesela Oderlapova, ki s ponosom pripoveduje, da sta se ji za imitacijo po nastopu zahvalila dva sorodnika preminule Tatjane Gros. ÂťTo je najveÄ?je priznanje za izvajalca in res sem ponosna na to.ÂŤ

Pravi, da je hvaleĹžna in sreÄ?na

Po ĹĄtevilnih nastopih Majo danes pozna skoraj vsak Slovenec. ÂťVsak priÄ?akuje perfekcionizem, ampak Ĺživljenje ni perfekcija – prej ko to osvojiĹĄ, lepĹĄe ti bo na Zemlji. Pred nekaj leti bi morda nekatere komentarje jemala osebno in bi me prizadeli, tokrat pa sem v glavnem zmogla prek tega. ÄŒe je kdo rekel, da sem pela na plejbek, je to pravzaprav posebna pohvala, saj je bilo oÄ?itno dobro kot original,ÂŤ se smeje Maja. Pravi, da si vzame Ä?as za vsakega, ki jo ogovori, in nikomur ne pokaĹže hrbta. ÂťJaz sem ĹĄe vedno Maja,ÂŤ poudarja. Tako kot nekdaj ima Oderlapova tudi po izkuĹĄnji nastopanja v ĹĄovu ĹĄe vedno rada slovensko glasbo in slovensko besedo. ÂťSlovenci smo Ä?isto premalo ponosni. Jaz pa menim, da je prav, da negujemo vse, kar je naĹĄe,ÂŤ poudarja.

Zase pravi, da je sreÄ?na. ÂťHvaleĹžna sem za vse, kar sem doĹživela, in Ä?e znaĹĄ biti hvaleĹžen, znaĹĄ biti tudi sreÄ?en.ÂŤ Zaveda se, da vsak ne bo dobil priloĹžnosti, kot jo je imela ona, vendar opogumlja: ÂťÄŒe si Ä?esa Ĺželite, vztrajajte! Tudi Ä?e pridejo ovire – vztrajajte! Vztrajnost je kljuÄ? do uspeha, Ä?e noÄ?eĹĄ biti muha enodnevnica.ÂŤ Maja to vsekakor ni in ne bo. PrihajajoÄ?i prazniki med nas prinaĹĄajo njeno novo ploĹĄÄ?o.

Ĺžinske kapele je bil sestavni del teh obiskov.

Brata sta se poroÄ?ila ĹĄele v zrelih letih, po materini smrti. Za zgodbo o kapeli je pomembna Vladimirjeva Ĺžena Danica Pirc, hÄ?i znanega ljubljanskega geodeta Cirila Pirca. Po pripovedovanju sodobnikov je bila Âťvelika gospaÂŤ z jasno voljo; svoji soĹĄolki

arhitekture v Perugii, medtem ko so Italijani Vladimirja, ravnatelja zavarovalnice, odstavili in upokojili. Spomladi leta 1944 so Perugio kakĹĄen mesec po padcu Monte Cassina zavzele zavezniĹĄke enote, med katerimi so bili tudi vojaki poljske Armije kraiove. Pri Monte Cassinu je bila klavnica, padlo je 55.000

Branislav FiĹĄer

Vladimir FiĹĄer

je v Tivoliju, kjer sta videli Vladimirja, menda rekla: ÂťPoglej, s tistim tam se bom poroÄ?ilaÂŤ. SoĹĄolki ni ĹĄlo v glavo, zakaj ravno s sicer lepim in dobro situiranim, vendar 23 let starejĹĄim moĹĄkim, a Danica je ostala pri svojem, poroÄ?ila se je poleti 1928. FiĹĄerja sta bila – zdaj tudi z Danico -- redna gosta v Velenju, imela sta stalno najeto sobo v Kolodvorski restavraciji (ta je stala tam, kjer je danes TUĹ -ev nakupovalni center). Nekega jutra je priĹĄla lastnica Kolodvorske, Ĺžena gostilniÄ?arja Raka, na ĹželezniĹĄko postajo prosit, da Âťdanes ne bi 'ferĹĄibali', ker gospa ĹĄe spijoÂŤ; o uÄ?inku proĹĄnje zgodovina molÄ?i.

Po izbruhu II. svetovne vojne in okupaciji Ljubljane se je Danica odloÄ?ila za ĹĄtudij notranje

zavezniĹĄkih vojakov, od tega polovica Poljakov. Ni si teĹžko predstavljati, kakĹĄen vtis je na preĹživelega poroÄ?nika, v civilu elektroinĹženirja Maca Cheltona, pustila 37-letna Danica, ki je tam Ĺživela sama. Po vojni je sicer trajalo ĹĄest let, a sta se vendarle naĹĄla v Seattlu v ZDA in tam Ĺživela do smrti.

Vladimir svoji Ĺženi pri loÄ?itvi ni delal teĹžav, tako da sta ostala v stikih ves Ä?as do njegove smrti 1976. V oporoki leta 1968, ko se je od sestriÄ?ne, slikarke Vere PristovĹĄek, preselil v upokojenski dom v Celju, je kapelo zapustil nekdanji Ĺženi s proĹĄnjo, da skrbi zanjo. Za ta namen ji je zapustil tudi nekaj denarja, a je kmalu morala vzdrĹževanje plaÄ?evati tudi iz svojega. Njun odnos ilu-

đ&#x;”˛

strira podatek, da ji je ob isti priloĹžnosti Vladimir v ZDA poslal nekaj manjĹĄih kosov lastnoroÄ?no zapakiranega pohiĹĄtva, ki Âťje bilo kupljeno z njenim denarjemÂŤ, kot je zapisal v oporoki.

Danica je svojega prvega moĹža preĹživela skoraj na dan natanÄ?no za 23 let, kolikor je bila mlajĹĄa od njega: na svoj rojstni dan 13.

Ana FiĹĄer, rojena Skaza

marca se je leta 1951 izkrcala na Ellis Islandu, 48 let pozneje pa umrla dva dni pred obletnico, 11. marca 1999. Za kapelo je skrbela do svoje smrti, potem pa je objekt zaÄ?el propadati. DediÄ?ev ni bilo, k sreÄ?i pa je bila kapela z obÄ?inskim odlokom iz leta 1983 zavarovana kot arhitekturni spomenik. Da bi jo ohranili, so ji 2014 obnovili streho in fasado, tri leta pozneje notranjost, letos pa vitraĹže in ograjo. Eden od arhitekturnih biserov Velenja bo tako dostopen tudi zanamcem. đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 9. 1. 2020, barve: ­CMYK, ­stran 10

10

KULTURA

9. januarja 2020

Ĺ˝ivel je vse svoje vloge Po 56 letih aktivnega soustvarjanja velenjske gledaliĹĄke produkcije smo obujali spomine s Karlijem ÄŒretnikom, ki trenutno uprizarja svojo zadnjo glavno vlogo Tina Felicijan

GledaliĹĄka igra je ena prvih kulturno-umetniĹĄkih aktivnosti, ki je VelenjÄ?anke in VelenjÄ?ane pritegnila k druĹženju in ustvarjanju. Skupini, ki je Ĺže veÄ? let aktivno delovala, se je leta 1963 pridruĹžil tudi Karl ÄŒretnik, danes starosta Kulturnega druĹĄtva GledaliĹĄÄ?e Velenje, ki tradicijo gledaliĹĄkega ustvarjanja v Velenju vztrajno nadaljuje in nadgrajuje Ĺže skoraj ĹĄest desetletij. Na odrske deske ga je pripeljalo nakljuÄ?je, pravi, Ä?eprav ima gledaliĹĄÄ?e v genih. NamreÄ? njegova mama je bila igralka pri ĹĄentjurskem gledaliĹĄÄ?u, oÄ?e, ki je sicer rojen Ĺ aleÄ?an, a se je selil na ĹĄolanje v Ĺ entjur in si tam ustvaril druĹžino, pa je bil blagajnik. Karl je najmlajĹĄi in edini od sedmih otrok, ki je ĹĄel po njunih stopinjah. Bil je jezikav in hiter otrok, pove mimogrede, kar ga je reĹĄevalo pred starejĹĄimi, kadar jih je izzival. Ko je konÄ?al srednjo ĹĄolo v Ljubljani, je priĹĄel v sluĹžbo na velenjsko obÄ?ino. ÂťHodil sem mimo kulturnega doma, ko me je znanka iz internata, ki je s skupino mladih sedela na stopnicah, ogovorila, naj se pridruĹžim gledaliĹĄÄ?u, ki je pravkar objavilo razpis za nove Ä?lane. GledaliĹĄko ustvarjanje me je prevzelo predvsem zato, ker nas je zdruĹževalo.

Takrat mladi nismo imeli velike izbire aktivnosti. Mene je paÄ? potegnilo in ostal sem mu zvest tudi, ko sem si s svojo pokojno Ĺženo Miro, ki sem jo spoznal prav v gledaliĹĄÄ?u, ustvaril druĹžino. Mira je bila odliÄ?na recitatorka, rada je igrala, se je pa Ĺžrtvovala za druĹžino. Ves Ä?as me je podpirala, mi pomagala pri ustvarjanju, sama pa je bila za to prikrajĹĄana. Sam sem lahko, razen v Ä?asu ĹĄtudija v Ljubljani in sluĹženja vojaĹĄkega roka, vse do danes redno sodeloval z gledaliĹĄÄ?em,ÂŤ je v uvodu povedal in poudaril, da mu druĹžina Ĺže od otroĹĄtva veliko pomeni, zato je hvaleĹžen, da so sestra in vsi bratje Ĺživi ĹĄe danes, da si je sam ustvaril sreÄ?no druĹžino in lahko danes uĹživa v druĹžbi vnukov.

ÂťNe glede na to, kako moÄ?no je bilo moje Ĺživljenje prepleteno z gledaliĹĄÄ?em, je bila druĹžina na prvem mestu, Ä?eprav je bila velikokrat prikrajĹĄana, saj gledaliĹĄÄ?e zahteva ogromno Ä?asa in predanosti. Seveda sem bil predan tudi sluĹžbi na premogovniku, do katere hvala bogu nikoli nisem imel

tem uĹžival. Predvsem pa v igri.

Skoraj vsako sezono so postavili novo predstavo. Uprizoril je 41 likov. Prvi je bil Lovro Kvas iz Cankarjevega Desetega brata. Ĺ˝e naslednji je bil Romeo. Ĺ e danes mu nekaj verzov gladko steÄ?e z jezika. Karakterno so mu bile zelo blizu vloga Ĺžupnika v Kra-

kakovostne tekste zahtevnih avtorjev. Bili so med redkimi amaterskimi gledaliĹĄÄ?i, ki so se jih lotevali, pravi. Tako je bilo do 90. let velenjsko gledaliĹĄÄ?e v vrhu slovenskega ljubiteljskega gledaliĹĄÄ?a. Na Linhartovih sreÄ?anjih (prvo je bilo prav v Velenju) se je veÄ?krat zelo izkazalo. ÂťZavedali smo se, da gledaliĹĄÄ?e po svoje vzgaja vse generacije in je druĹžbeno kritiÄ?no. V veÄ?ini tekstov, ki smo jih uprizarjali, smo iskali prav to,ÂŤ je povedal in dodal, da gledaliĹĄÄ?e nikoli ni imelo posebno velike podpore, ni pa bilo niti prehudih nasprotovanj.

â?ą Karl ÄŒretnik: ÂťV sebi sem uĹžival, ko sem se lahko postavljal v neke druge osebe in jih Ĺživel. Vsako vlogo sem zelo podoĹživljal. ÂŤ

â?ą

ÂťKakorkoli me je Ĺživljenje prizadelo, sem vesel, da sem ĹĄel po tej poti, in ne bi niÄ?esar spremenil.ÂŤ

odpora,ÂŤ je povedal in dodal, da je imel gledaliĹĄÄ?e za duĹĄo, tenis za telo, njegova strast pa je tudi kuhanje.

GledaliĹĄko ustvarjanje je sprva bilo sprostitev, srediĹĄÄ?e druĹžabnega Ĺživljenja. Ko je postal predsednik, je postalo tudi obveznost. Ves Ä?as je Karli v vsem

lju na Betajnovi, Hamleta, MiĹĄa v predstavi MiĹĄo frajer, Janko hajer, pri kateri je sodeloval z avtorjem Ferijem LainĹĄÄ?kom, pa tudi zadnja vloga v drami Zadnje lune. Kako so ga te vloge spreminjale? Ga karakterji likov ĹĄe spremljajo? ÂťV sebi sem vse svoje vloge Ĺživel. MogoÄ?e sem jih pokazal tudi navzven. Zagotovo so se me dotaknile tudi v zasebnem Ĺživljenju,ÂŤ odgovarja amaterski igralec, ki se je vse od prvih korakov po odrskih deskah izobraĹževal in uÄ?il od profesionalcev, kot so Mile Korun, Polde BibiÄ?, Tone PartljiÄ? in drugi. Ukvarjal se je tudi z reĹžijo in se kot reĹžiser podpisal pod 20 predstav.

Ponosen je, da so vedno igrali

ÂťBili smo veÄ? kot gledaliĹĄka skupina. Ne samo na vajah, ves Ä?as smo tiÄ?ali skupaj in se v duĹĄo poznali. Mi smo gledaliĹĄÄ?e za razliko od danaĹĄnjega podmladka Ĺživeli. Ker tudi nismo imeli toliko drugih obveznosti in interesov, kot jih imajo mladi danes.

Nemalokrat smo znali na pamet vse vloge v predstavi. Sodelovati pri gledaliĹĄkem ustvarjanju pomeni imeti odgovornost do soustvarjalcev in obÄ?instva.ÂŤ

ÂťPoleg tega, da gledaliĹĄÄ?e zabava, mora biti – vsaj po mojem okusu – tudi druĹžbeno kritiÄ?no.

Dobro gledaliĹĄÄ?e mora zasaditi zrno, ki obrodi razmislek.ÂŤ

Karli se je po 56 letih aktivnega gledaliĹĄkega udejstvovanja tako v igralskih kot v reĹžiserskih in organizacijskih vlogah odloÄ?il, da se ne bo veÄ? spopadal z velikimi nalogami. S predstavo Zadnje lune, v kateri nastopa v vlogi vdovca, ki se preseli v dom za ostarele, ustavlja konje in stopa na stran, a se od gledaliĹĄÄ?a ne poslavlja. Vsebina predstave kar sama kliÄ?e k vzporejanju s to odloÄ?itvijo. KakĹĄen je torej obÄ?utek na pragu novega obdobja, ko se staro zakljuÄ?uje? Življenje gre naprej in hvala bogu, da gre vedno malo drugaÄ?e, da ni ves Ä?as vse, kot je. Biti moraĹĄ pripravljen na spremembe, na zakljuÄ?ke in znati najti pozitivne plati spominov in novih zaÄ?etkov,ÂŤ je sklenil Karl ÄŒretnik, dobitnik zlate Linhartove plakete in zlatega grba Mestne obÄ?ine Velenje za svoj izjemen prispevek k razvoju gledaliĹĄke dejavnosti v Velenju, s Ä?imer je zaznamoval tudi nove generacije ustvarjalcev. đ&#x;”˛

Zarja navduĹĄila z boĹžiÄ?no-novoletnim koncertom

V svojih vrstah imajo veliko nadarjenih Ä?lanov. (Foto: arhiv PO Zarja)

Ĺ oĹĄtanj, 22. decembra – Pihalni orkester Zarja Ĺ oĹĄtanj se je v nedeljo od starega leta poslovil z boĹžiÄ?no-novoletnim koncertom in z njim tradicionalno nagradil svojo zvesto publiko in obÄ?udovalce.

Tokrat so se odloÄ?ili, da se jim na odru ne bodo pridruĹžili posebni gostje, saj imajo sami v svojih vrstah veliko nadarjenih Ä?lanov. Obiskovalce so poleg orkestra navduĹĄili Oktet

Zarja, prviÄ? tudi Kvintet Zarja, solist na trobenti Adrijan Drago Poprijan in solist na tubi GaĹĄper Poprijan. Za poseben Ä?ar koncerta so poskrbele partnerice godbenikov. Natalija PotoÄ?nik je zapela, kot solistka na klavirju se je predstavila Darya Volkova, program pa je povezovala Nina Lambizer. Klarinetist Gregor Dermol je program popestril z zabavnimi pevskimi in instrumentalnimi vloĹžki.

Posebne pozornosti so bili deleĹžni mladi Ä?lani orkestra, ki so nastopili prviÄ?, in Rudi RoĹžiÄ?, ki je Ĺže 60 let aktivni Ä?lan orkestra.

Dirigent Miran Ĺ umeÄ?nik je pripravil Ä?asu primeren program, sam pa se je predstavil tudi kot pevec in harmonikar.

Prisotne je nagovoril Ĺžupan ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj Darko Menih. đ&#x;”˛

Pok, pok ‌ Nataťa Tajnik Stupar

Ob novoletnih nakupih se zaradi nezainteresiranosti pogosto zalotim, da namesto da bi se ukvarjala s svojim 'pildekom' s seznamom, prisluĹĄkujem mimoidoÄ?im in tudi letos sem se parkrat. S tem mlajĹĄim gospodom sva se sreÄ?ala kar v treh trgovinah in ni sluÄ?ajnost, da se mi je vtisnil v spomin. Najprej je kupoval pulover za sina in potem sem ga sreÄ?ala na ĹĄtantu pirotehnike (naredila sem se, kot da tudi jaz kupujem petarde).

S pirotehniÄ?nim svetovalcem sta kljub njegovim opozorilom o nevarnosti izbrala najveÄ?jo raketo, ki je po moji oceni z lesenim kolom skupaj merila okoli meter in pol. Menda jo izstreli zelo visoko, pokne, kot se ĹĄika, in na koncu postreĹže s prelepo podobo. NajcenejĹĄa je stala 120 evrov. Vau. Nisem mogla verjeti in tudi zelo teĹžko sem si predstavljala tega gospoda manjĹĄe rasti, kako izstreli omenjeno raketo. Da ga le ni odneslo z njo na Luno.

NaĹĄega maÄ?ka spet ni bilo. PrejĹĄnji veÄ?er je imel sosed Ĺžurko in spet je bila vojna. KakĹĄno uro je zelo pokalo. Potem poveĹžem z maÄ?kom. Zjutraj ga najdemo na sosedovi strehi, zmedenega, sploh nas ne pozna, beĹži pred nami. Uspe nam ga uloviti in ga pomirimo s hrano in tiĹĄino. OdloÄ?im se, da bo maÄ?ek za silvestra z nami na toplem. Ob silvestrskih detonacijah je ubogi reveĹž prestraĹĄen skrit pod sinovo posteljo. Vsaj reĹĄili smo ga pred oÄ?itno pirotehniÄ?no amnezijo.

Vse Ĺživali trpijo zaradi uporabe pirotehnike. Od hiĹĄnih ljubljenÄ?kov so maÄ?ke zaradi svoje nepredvidljivosti ĹĄe bolj na udaru. Kaj se toÄ?no dogaja z divjimi Ĺživalmi, pa je tako ali tako najbrĹž skoraj nepomembno v zanimanju ĹĄirĹĄe javnosti. Glede na to, da smo konÄ?no opredelili Ĺživali za Ä?uteÄ?a bitja, mi je zelo zanimiv in hkrati paradoksalen podatek, da iste politiÄ?ne sile niso podprle predloga zakona o prepovedi pirotehnike na Slovenskem.

Vpliv uporabe pirotehniÄ?nih sredstev na ptice je po besedah DruĹĄtva za opazovanje in prouÄ?evanje ptic Slovenije odvisen od veÄ? dejavnikov. Pozimi se mnoge ptice pomaknejo bliĹžje Ä?loveku in v mestna srediĹĄÄ?a, ĹĄtevilne tudi prenoÄ?ujejo na ogromnih skupinskih prenoÄ?iĹĄÄ?ih. V tem Ä?asu lahko ognjemet povzroÄ?i preplah in privede do pogina veÄ?jega ĹĄtevila ptic. Znani so primeri, ko so ptice “padale z nebaâ€?. TakĹĄni primeri se v naravi redko primerijo, npr. ko ptice zatavajo v oblak toÄ?e. Vsekakor pa ni nakljuÄ?je, da je veÄ?ina takĹĄnih primerov zabeleĹženih v Ä?asu praznovanja novega leta. Uporaba pirotehniÄ?nih sredstev splaĹĄi ogromne jate speÄ?ih ptic, ki v zmedi zadevajo ob predmete, ki jih v temi ne vidijo, na primer okna, Ĺžice, veje, stebre. Zadnji veÄ?ji primer se je zgodil leta 2010 v ameriĹĄki zvezni drĹžavi Arkansas, kjer je ob praznovanju novega leta z neba padlo 5.000 rdeÄ?eperutih ĹĄkorÄ?evcev.

SpraĹĄujem se, kako uspeĹĄno je ozaveĹĄÄ?anje o nevarnostih in ĹĄkodljivih posledicah uporabe pirotehnike za posameznike in okolje, saj je bilo letos ob novoletnem praznovanju, kot da smo v Siriji ali na kakĹĄnem drugem vojnem ĹžariĹĄÄ?u. Mesto se je vsake toliko streslo ob detonacij. Ali ozaveĹĄÄ?anje spodbuja, ali zmanjĹĄuje uporabo pirotehnike? Zelo simpatiÄ?ni so se mi zdeli nagovori kampanje Tamtam – mestni plakati, Pokvarjeni prazniki (ljubljansko obmoÄ?je), a vendar se mi zdi, da tudi ĹĄe tako empatiÄ?no zastavljene kampanje ne padejo na plodna tla, zato menim, da bi bila najbolj enostavna prepoved pirotehnike. Sploh ni problema, ponovno bomo zbrali podpise, a tokrat priÄ?akujemo politiÄ?no podporo. “Pohvalil pa bi VelenjÄ?ane, ki so se angaĹžirali in prinesli rakete na trg in okolico. Toliko, kot jih je blo vÄ?eraj, jih ĹĄe ni bilo! 15 minut osvetljenega neba na trgu na levi na desni, spredi, zadi in tudi pobom, ki so spuĹĄÄ?ali velike rakete z vrha igriĹĄÄ?a! Bravo vsem in velik poklon! Ĺ˝upan je probal vzeti ĹĄe zadnjo zabavo meĹĄÄ?anom, ampak dokazali ste, da se ne boste pustili. Letos nisem priĹžgal raketic, drugo leto obljubim, da reskiram 500 eur in jih prinesem na trg, da pokaĹžemo tem smrdljivcem, kaj si mislimo. Pa ĹĄe to – nobenemu ni odtrgalo roke in glave, Ä?eprav so vas straĹĄili kako grozno je to!â€? To je zapis, ki odmeva po lokalnih, spletnih koluarjih. (https://www.velenje.com/DISKUSIJEsporocila. php?stev=1184290).

LetoĹĄnja bera poĹĄkodb je bila menda za malenkost manjĹĄa od lanske, kar bi mogoÄ?e lahko pripisali boljĹĄi kvaliteti pirotehnike na trgu. KoliÄ?insko se hrup le poveÄ?uje, oÄ?itno pa je tudi to, da se uporaba pirotehnike poÄ?asi, a vztrajno vsiljuje med kulturne znaÄ?ilnosti druĹžinske praznovalske tradicije na Ĺ aleĹĄkem.

Dragi bralci Alternatorja: Ĺželim vam zdravo, mirno in stabilno leto! đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 9. 1. 2020 bar­ve: ­CMYK, ­stran 11

11

107,8 MHz

9. januarja 2020

Radijski in Ä?asopisni MOZAIK Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko sliĹĄite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poroÄ?ilih ob 9.30 in po poroÄ?ilih ob 14.30.

Hvala za vaĹĄe ĹĄtevilne lepe Ĺželje

1. TINKARA KOVAÄŒ – A se tukaj svet konÄ?a 2. MONAMI – Dvigam roke 3. SKUPINA Ĺ PICA – Najina pesem

Sodoben Ä?as vnaĹĄa v Ĺživljenje ĹĄtevilne nove navade, ko se na eni strani s pomoÄ?jo druĹžbenih omreĹžij sicer bolj odpiramo, na drugi strani pa bolj zapiramo in ravno zaradi njih tudi nimamo Ä?asa za pristna, tako zelo prijazna medsebojna druĹženja.

Tudi pisanje Ä?estitk smo zamenjali za elektronsko poĹĄiljanje najveÄ?krat brezosebnih voĹĄÄ?ilnic ali pa ĹĄe enostavnejĹĄih ÂťSMSÂŤ sporoÄ?il. Pa je prav, da se na tem mestu spomnimo enega zelo priroÄ?nega mnenja o tem. Tiste najbliĹžje ob praznikih obiĹĄÄ?emo in jim voĹĄÄ?imo iz oÄ?i v oÄ?i. Tistim, ki so nam malo manj bliĹžje, a so nam zelo dragi, napiĹĄemo voĹĄÄ?ilnice, ostale paÄ? na kratko odpravimo z elektronskim ali SMS sporoÄ?ilom ‌ Zato bi bilo lepo, Ä?e bi napisali veÄ? voĹĄÄ?ilnic, tistih klasiÄ?nih, ki jih poĹĄiljamo po poĹĄti. Delujejo Ä?isto posebno, osreÄ?ujejo prav globoko.

V naĹĄem uredniĹĄtvu smo se zadnje dni leta razveseljevali ĹĄtevilnih in bili ob njihovem prebiranju resniÄ?no sreÄ?ni. SreÄ?ni zato, da nam z njimi izraĹžate, da nas imate radi, da nas radi posluĹĄate in berete, da sta Radio Velenje in NaĹĄ Ä?as vaĹĄa redna spremljevalca. In naĹĄa Ĺželja: Naj tako ostane tudi v letu 2020. đ&#x;”˛

Priznana primorska glasbenica Tinkara KovaÄ? s pesmijo A se tukaj svet konÄ?a napoveduje svoj novi album z naslovom Ĺ katlica vĹžigalic, ki bo izĹĄel v zaÄ?etku leta. Na njem je zdruĹžila pesmi iz svoje preteklosti ter dodala nekaj novih.

Mz

GLASBENE novice

Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak Ä?etrtek v tedniku NaĹĄ Ä?as

Trije Ä?lani Nirvane na dobrodelnem koncertu v Los Angelesu

letos prviÄ? nominirana v kategoriji najboljĹĄe pop skladbe s hitom Sedam dana na moru. ZnaĹĄla se je v druĹžbi Doris Dragović, Danijele Martinović, Antonije Ĺ ola in drugih. Organizator za 27. januarja obljublja nepozaben spektakel – priprave so se zaÄ?ele Ĺže pred 6 meseci, glasbeno predstavo pa bo v Ĺživo prenaĹĄala srbska televizija. Alya je sicer v zadnjem letu postala prepoznavna na HrvaĹĄkem, prestiĹžne nagrade in priznanja pa Ĺžanje tudi v Sloveniji.

Trije Ä?lani nekdaj kultne skupine Nirvane – Dave Grohl, Krist Novoselic in Pat Smear – so nastopili na dobrodelnem koncertu organizacije The Art of Elysium z naslovom Heaven Is Rock and

Znani so nastopajoÄ?i na izboru Ema 2020 letih zatiĹĄja. Zadnji album Purpose je namreÄ? izdal leta 2015, nazadnje pa je na koncertnem odru stal dve leti pozneje, ko je nepriÄ?akovano predÄ?asno zakljuÄ?il istoimensko turnejo.

Roll. Organizacija je bila ustanovljena leta 1997 z namenom nudenja pomoÄ?i posameznikom, ki se znajdejo v teĹžkih Ĺživljenjskih preizkuĹĄnjah. Ob Ä?lanih skupine, ki so nekdaj s Kurtom Cobainom sestavljali grunge skupino Nirvana, so na koncertu nastopili ĹĄe glasbeniki Beck, St. Vincent in Marilyn Manson ter skupini L7 in Cheap Trick. Nirvana, ki je nastala leta 1987 in razpadla leta 1994 s Cobainovo smrtjo, je svoj prvi album Bleach izdala leta 1989. Svetovno slavo jim je prinesel drugi album Nevermind iz leta 1991, ki so ga prodali v veÄ? kot 15-milijonski nakladi.

Pozneje so izdali ĹĄe tretji studijski album z naslovom In Utero.

na aprilskem festivalu bosta del njihove turneje, ki jo pripravljajo ob ponovni zdruĹžitvi po osemletnem premoru. Rage Against the Machine bodo na festivalu nastopili 10. in 17. aprila, med vrhunci pa organizatorji napovedujejo ĹĄe pevca Franka Oceana in raperja Travisa Scotta. Nastopili bodo tudi frontman zasedbe Radiohead Thom Yorke, hip-hop duo Run the Jewels, pop zvezdnica Lana Del Rey in ĹĄtevilni obetavni raperji. Prvi koncertni vikend je Ĺže razprodan.

Ponovno zdruĹženi Rage Against the Machine na Coachelli

Kanadski zvezdnik Justin Bieber je 3. januarja izdal nov singel z naslovom Yummy, ki napoveduje nov, peti album, v boĹžiÄ?nem videu pa je objavil tudi podrobnosti nove severnoameriĹĄke turneje, v sklopu katere se bo ustavil vsaj v 45 mestih. Prvi koncert bo na sporedu 14. maja v Seattlu, zadnji pa 26. septembra v New Jerseyju. Petindvajsetletni glasbenik se z napovedanimi projekti na glasbeno sceno vraÄ?a po nekaj

VeÄ? kot dve desetletji po tistem, ko so Rage Against the Machine nastopili na prvem festivalu Coachella, se kalifornijski rock uporniki spomladi vraÄ?ajo na glavni oder tega festivala. Dva nastopa

Justin Bieber napoveduje album in turnejo

Alya med nominiranci za prestiĹžno regionalno nagrado MAC 27. januarja bo v Stark Areni v Beogradu potekala prireditev MAC (Music Awards Ceremony), na kateri bodo podelili prestiĹžne regionalne glasbene nagrade. Na podelitvi se bodo zbrala najveÄ?ja glasbena imena iz HrvaĹĄke, Bosne in Hercegovine, ÄŒrne gore, Slovenije in Srbije. Med nominiranci je tudi Alya, ki je

TriÄ?lanska komisija, ki so jo sestavljali glasbenica in pevka Raiven, vodja zaloĹžniĹĄke dejavnosti ZKP RTV SLO Mojca Menart in glasbeni urednik z Vala 202 Jernej Vene, je izbrala deset skladb in izvajalcev, ki se bodo predstavili na izboru EMA 2020. Na vabilo k sodelovanju je RTV Slovenija prejela 74 prijav, izbrani pa so bili: Ana SokliÄ?, BoĹžidar Wolfand - Wolf, Gaja Prestor, Imset, Inmate, Klara Jazbec, Lina Kuduzović, Manca Berlec, Simon Vadnjal in Tinkara KovaÄ?. Izbor Ema 2020 bo 22. februarja v studiu 1 Televizije

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

Ansambel Veseli SavinjÄ?ani – LeĹĄniki Ansambel Dar – NajlepĹĄi cvet Ĺživljenja Ansambel SaĹĄa Avsenika – Ĺ tajerka frajerka Ansambel Svetlin – Pozabi na vse Ansambel Roka Kastelca – Lepa si Slovenija Ansambel Jarica – Hvala ti Ansambel Zvita feltna – Tvoje oÄ?i Ansambel Brloga – Poredna miĹĄka Ansambel Javor – Zdaj je vse drugaÄ?e Ansambel Primorski fantje – PolnoÄ?

www.radiovelenje.com zelo NA KRATKO SERGEJ ÄŒAS Belokranjski pesnik in kantavtor Sergej ÄŒas, ki je pred ĹĄtirimi leti izdal uspeĹĄen album Kozmonavt, je na prvi dan leta 2020 javnosti premierno predstavil svojo novo skladbo z naslovom Volk.

DOMEN KUMER IN STIL Domen Kumer v novo leto vstopa z novim glasbenim izdelkom. Tokrat se je odloÄ?il za sodelovanje s priljubljenim ansamblom Stil in nastala je pesem Levo desno, za katero so glasbeniki posneli tudi videospot. Glasbo je napisal Domen Kumer, besedilo pa GaĹĄper Jazbec.

CLEMENS Klemen Mramor - Clemens, ki je navduĹĄeval tudi v ĹĄovu Znan obraz ima svoj glas, je na silvestrovo dopolnil 27 let.

Za njim je pestro leto: izdal

Slovenija. Na izboru bomo sliĹĄali dvanajst pesmi. Desetim izbranim izvajalcem se bosta namreÄ? pridruĹžila ĹĄe zmagovalca izbora Ema FREĹ , ki bosta znana 18. januarja. Spletno tekmovanje novincev Ema FREĹ se s finalom s spleta seli na televizijske zaslone. V posebni oddaji bodo enega zmagovalca izbrali gledalci s telefonskim glasovanjem, drugega pa triÄ?lanska Ĺžirija.

je dve pesmi, Poletel bi in Sledi mi, za kateri je posnel tudi videospota. Od leta 2019 se je poslovil ťe z eno novo skladbo – Za vedno, in dodal, da je tik pred izdajo svojega prvega albuma.

Ĺ UKAR Skupina Ĺ ukar, eden osrednjih izvajalcev romske glasbe v Sloveniji, obstaja Ĺže okrogla tri desetletja. Njen prvenec je izĹĄel leta 1993, 10. januarja pa bo izĹĄel njihov novi album z naslovom Baro ilo. Na njem bo enajst avtorskih skladb, preteĹžno v romskem jeziku.

PARNI VALJAK Priljubljena legendarna hrvaĹĄka skupina Parni valjak bo letos za valentinovo s svojimi ĹĄtevilnimi uspeĹĄnicami razveseljevala velenjsko obÄ?instvo.

Prav na valentinovo, v petek, 14. februarja, bo namreÄ? nastopila v velenjski RdeÄ?i dvorani.

Naš ­čas, 9. 1. 2020, barve: ­CMYK, ­stran 12

12

VRTILJAK

⏪

Je oni dan Čvek fante zalotil pri resni diskusiji. Naš nekdanji sodelavec Sašo Konečnik (levo), vodji tehnike Mitju Čretniku in oblikovalcu Tomažu Geršaku. »Veš kaj, Mitja, saj ni čudno, da se slabo počutiš. Ne moreš samo vodo pit, si moraš malo okus popravit. Tole vino je odlično. Že po kozarčku se bolje počutiš. Pomisli, kako je šele po steklenici.«

⏬

»Priznaš, Čvek, a ne«, se je v objektiv zasmejal Ljubenčan Roman Podlesnik. »Moja draga ministrica je sicer Abrahamovih let, a še vedno tako dobro zgleda, da ji še kakšen pobec požvižga.« Je Čvek samo pokimal in pritisnil na sprožilec. Žvižgal bi že, pa si ni upal.

9. januarja 2020

frkanje » Levo & desno «

Čestitke Ob novem letu smo si zaželeli veliko sreče ter podelili veliko nasmehov in stiskov rok. Upam, da nam vsega tega ni zmanjkalo; da je kaj takih pozornosti ostalo še za čez vse leto.

Modrost Letošnje leto naj bi bilo v znamenju modrega. Vendar ne bo dovolj, če se bodo naši voditelji na raznih ravneh bolj oblačilo v modro. Tudi pri snovanju politike in odločanju bodo morali biti bolj modri.

Minus pet Petka ni vedno odlična. To bodo letos občutili tudi zaposleni. To leto bo kar pet prostih dni manj. V veselje delodajalcev.

Otroci proti Tudi ob letošnjem »prazniku« treh mož so se pojavile zamisli, da bi bilo treba ukiniti Dedka Mraza, »socialističnega Božička«. Če bi kdo to res želel, bo imel opravka z otroki.

⏫

Naši nekdanji sodelavki Nina Jug in Jožica Vrečar sta se srečali na novoletni zabavi, obe lepo urejeni in okiteni z ogrlicama. A je bila Nina kar malo slabe volje, ko se je zazrla v Jožicino ogrlico: »Koliko več kamenčkov imaš!« je dejala, a zamolčala, da njej še veliko več pomenijo tisti ob puljskem morju. Zato tudi odhiti tja, kadar je le priložnost za to. Seveda ji Čvek želi, da bi bilo to v letošnjem letu čim pogosteje. Enako tudi Jožici, ki pa občuduje kamečke ob lošinjskem morju ali ob gorskih poteh.

Jeza Ob koncu leta se je veliko ljudi razjezilo, ko so poslušali in brali podatke, kakšne denarne presežke ima država.

Vse preveč državljanov ima namreč ob tem »izgubo«.

ZANIMIVOSTI ZANIMIVOSTI

Moskva zaradi tople zime uvaža umetni sneg

V nedavnem decembru so v Moskvi namerili temperature, višje od vseh podatkov za zadnjih 140 let, odkar sistematično merijo temperaturo. V ruski prestolnici se je tako temperatura povzpela na 5,4 stopnje Celzija, s tem pa podrla prejšnji decembrski rekord iz leta 1886. Milo decembrsko vreme je prekinilo zimsko spanje živali v tamkajšnjem živalskem vrtu, zaradi česar so morali pet skakačev premakniti v posebne ohlajene ograde, po mestnih parkih pa so začeli predčasno brsteti krokusi, lilije in magnolije. Najopaznejša posledica višjih temperatur pa je bilo pomanjkanje snega, ki Rusijo običajno prekriva od oktobra ali novembra dalje. Da bi zagotovili izvedbo načrtovanih prazničnih dejavnosti v središču mesta, so se mestne oblasti zatekle k umetnemu snegu. Po družbenih omrežjih so zaokrožili posnetki tovornjakov, natovorjenih z umetnim snegom, med

Bližje smo

drugim tudi za hrib za deskanje sredi ruske prestolnice. Pristojni so ob tem poudarili, da je Rusija ena od podpisnic pariškega okoljskega sporazuma, s katerim so se države zavezale k boju proti nadaljnjemu segrevanju ozračja. Predsednik Vladimir Putin je opozoril, da podnebna kriza predstavlja neposredno grožnjo Rusiji, in pojasnil, da se država segreva 2,5-krat hitreje od povprečja.

i. deževni ples, ko začne močno deževati). Sedem šimpanzov je tako poslušalo različne klavirske skladbe, dolge po dve minuti s počasnim do zelo hitrim tempom. Vseh sedem primatov se je odzvalo z gibom, ki so ga ponovili več kot trikrat, pri čemer so bili samci na zvoke bolj odzivni. Znanstvenika sta tako potrdila, da se šimpanzi ritmično odzivajo na glasbo, sporočila pa še, da se na glasbo odzovejo tudi druge živali, med njimi kakaduji in morski levi.

set ali trideset mačk, je v Kafr Nablu postal nekaj vsakdanjega.

Dvaintridesetletni Salah Jar, ki v Kafr Nablu dela kot novinar na lokalnem radiu, je povedal, da so mačke v teh hudih časih prebivalcem v uteho in da se vojne razmere v njihovi bližini zdijo manj strašne.

Šimpanzi se ritmično odzivajo na glasbo

Mesto, v katerem je več mačk kot ljudi

Sprehajalci v središču mesta Wausau v ameriški zvezni državi Wisconsin so konec decembra uživali v zimskih razmerah ob

Potem ko so ruske in sirske sile več mesecev bombardirale mesto Kafr Nabl v Siriji, je v njem ostalo več živih mačk kot ljudi. Nekoč je v Kafr Nablu domovalo 40 tisoč ljudi, danes jih je manj kot

Japonski znanstveniki so se lotili študije, v kateri so opicam igrali različne klavirske skladbe, da bi ugotovili, ali se te živali odzivajo na glasbo. Zanimalo jih je predvsem, kakšen zvok spodbudi kakšne gibe – že prej je bilo namreč znano, da se šimpanzi na hrup odzovejo z gibi (v divjini na primer samci izvedejo t.

100, število mačk pa se giblje med 100 in 1000. V vsaki hiši naj bi živelo 15 ali več kosmatink. Prizor, ko se ob prebivalcih porušenega mesta sprehaja dvaj-

Kepanje morda kmalu ne bo več prepovedano

mi kepami. Mestni odbor zdaj pripravlja vse potrebno za brisanje besede snežna kepa iz zloglasnega zakona, želijo pa si ohraniti prepoved, ki se navezuje na metanje ostalih trdih predmetov. Nova zakonodaja bi tako policistom še naprej dovoljevala preganjanje tistih, ki bi s težkimi snežnimi kepami ali kosi ledu želeli poškodovati mimo vozeče avtomobile, ne bi pa kaznovala nedolžnega kepanja.

Želva zanetila požar V Veliki Britaniji je 45-letna želva za božič ostala sama doma.

Prevrnila je ogrevalno luč in zanetila požar. Sosedje, ki so zaslišali požarni alarm, so nemudo-

Slovenija se je v tem letu še bolj približala Evropi. EU zdaj vodi Hrvaška. Nekatere zanima, če nas zdaj čakajo še kakšne nove težave.

Slovo Poslovili smo se od leta; poslovili smo se od desetletja.

Nikakor pa se ne moremo posloviti od številnih slabosti in težav.

Tudi dejanja Ob prelomu leta smo imeli od različnih odgovornih polna ušesa dobrih besed. Zdaj tudi od njih pričakujemo tudi več dobrih dejanj in odgovornosti.

Zgodbe Ne le bralci knjig in druge literature – tudi delavci v tovarnah si želijo lepih in uspešnih zgodb. Ne kakšnih praznih pravljic vodilnih.

Po zraku temperaturah malo nad lediščem, ki so bile idealne za izdelavo snežnih kep. A ne v mestu Wausau. V tamkajšnji mestni hiši so se namreč predstavniki lokalne oblasti šele zdaj zbrali, da bi pripravili spremembe zakona iz leta 1962. Ta namreč strogo prepoveduje vsakršno metanje trdih predmetov, pri tem pa ne razlikuje med kamni in snežni-

ma poklicali gasilce, ki so želvo z jeznim pogledom rešili iz goreče sobe in pogasili požar. »Ta 45-letna želva morda deluje jezna, a je to njen najsrečnejši dan,« je dejal poveljnik gasilcev Gary Wain, ki je ob dogodku opozoril na pomembnost požarnih alarmov v domovih. »Četudi niste doma, bo alarm vaše najbližje sosede takoj opozoril na nevarnost. Ta želva je imela zelo srečen božični dan. Stara je 45 let in upamo, da bo še naprej živela dolgo in lepo življenje«.

V teh prazničnih dneh je menda bilo tudi kar precej pojavov letečih predmetov.

Ne le zaradi alkoholnih prividov, nekateri predmeti so res leteli. Stoli in mize po nekaterih lokalih, domovih in okoli njih.

Starost Pri nas je veliko težav, ker je za vse starejše, ki bi želeli v ustrezne domove, premalo prostora. Razen tega je tudi veliko domov za starejše že zelo ostarelih.

NaĹĄ Ä?as, 9. 1. 2020, barve: CMYK, stran 13

13

REPORTAŽE

9. januarja 2020

Novoletni potapljaĹĄki izlet v globinah Velenjskega jezera Pred velenjski Ä?olnarno so se na novega leta dan druĹžili slovenski potapljaÄ?i, ki so s penino Ĺže petindvajsetiÄ? nazdravili novemu letu pod jezersko gladino in tako odprli novo potapljaĹĄko sezono Velenje – PotapljaÄ?i DruĹĄtva za nosni smo na to, da na potop pripodvodne dejavnosti Jezero Ve- hajajo potapljaÄ?i kolegi iz Kopra, lenje so Ĺže petindvajsetiÄ? organi- Murske Sobote, Kranja, Ljubljazirali novoletni potop v Velenj- ne, Celja, Trbovelj, Novega mesko jezero. Prijatelji, tudi Ä?lani sta ...ÂŤ Kar se vremenskih razmer potapljaĹĄkih klubov iz razliÄ?nih tiÄ?e, Strozak pove, da so imeli krajev Slovenije, so v jezeru pri Ĺže Ä?isto prave poletne razmere, petih stopinjah Celzija odprli pe- pa tudi povsem zimske in zamrnino in nazdravili novemu letu. znjene. "A ni ovir, tako zaÄ?nemo Zgodba velenjskega novoletne- novo sezono, poudarek dajemo ga potopa se je zaÄ?ela na novo- varnemu potapljanju, kar je za letni dan 1996, ko so trije pota- nas zelo pomembna zadeva," ĹĄe pljaÄ?i sklenili, da gredo ohladit razmiĹĄlja sogovornik. svoje glave na dno VeLetos se je v Velenjlenjskega jezera. ÂťOdsko jezero na novoleloÄ?ili smo se, da kadar tno ÂťknajpanjeÂŤ podanas bo veÄ? kot deset na lo petnajst izkuĹĄenih potopu, ga bomo orgapotapljaÄ?ev. Med tistinizirali. Do zdaj se ĹĄe mi, ki se redno udeleni zgodilo, da bi bilo Ĺžujejo novoletnega pomanj kot deset prijatopa, je bil tudi inĹĄtrukvljenih,Âť odgovori idejtor BoĹĄtjan VaĹĄ iz Arje ni vodja Benjamin Strovasi, ki je povedal, da zak, ki dodaja, da jih je Benjamin je prvi potop vedno bilo na prvem potopu Strozak - idejni nepozaben. ÂťMrzlo je, enajst, najveÄ? do sedaj vodja novoletnih dobro je treba biti oblepotopov Ä?en,ÂŤ nasmejano pove. pa dvainpetdeset. ÂťPo-

zelo zabavno, potopimo se nekaj metrov pod gladino, steklenice se odprejo in nazdravimo. Tudi sicer smo precej aktivni, saj teÄ?aje izvajamo vse leto.ÂŤ In kakĹĄna je razlika med potopom v jezeru ali morju? ÂťZame, ne glede na to, kje se potapljam, ima vse svoje Ä?are. Vsekakor, Ä?e se potopimo nekje v RdeÄ?em morju, so Ä?udoviti koralni grebeni in fantastiÄ?en podvodni svet. Jezera pa nudijo drugaÄ?no mistiÄ?nost. PotapljaÄ? mora zaÄ?utiti, kar jezero ponuja. Tudi tu se vidijo ribe, le da je ambient povsem drugaÄ?en,ÂŤ ĹĄe razmiĹĄlja Hribernik. In kakĹĄno je bilo tokrat to nepozabno doĹživetje nazdravljanja pod gladino Ĺ˝e petindvajset let ohranjajo tradicijo novoletnega potopa.

In kako je nazdravljanje pod vodo sploh izvedljivo? Domen KunÄ?iÄ?: ÂťPostopek je zanimiv, steklenica je obrnjena navzdol, spustiĹĄ balonÄ?ek zraka vanjo in priteÄ?e

ĹĄampanjec.ÂŤ Andrej Hribernik je vrsto let Ä?lan PotapljaĹĄkega druĹĄtva Velenje, tudi aktiven inĹĄtruktor v Celovcu, ki se je na novoletni potop podal Ĺže ĹĄestiÄ?. ÂťVse je

Velenjskega jezera? Žiga Burger: Bilo je mrzlo, v obraz precej zazebe. Pomembno je, da smo nazdravili, popili ťampanjec in se poveselili s kolegi pod vodo, ko so pod velikim tlakom jezerske vode pokali ťampanjci, skupaj z malce vode pa smo izpraznili tri steklenice, ťe razmiťlja Burger.

Dogodek je bil vsekakor sonÄ?en, Ĺžlahten in vesel, tudi obiskovalcev je bilo precej. Po prihodu iz vode so potapljaÄ?i preverili podvodne posnetke in se podruĹžili ĹĄe nad vodo. Za zdravje in za sreÄ?ne potope v novi sezoni.

Pa na zdravje in vsem skupaj sreÄ?no 2020, tudi od nas! đ&#x;”˛

Jasmina Ĺ karja

DruĹĄtvo za podvodne dejavnosti Jezero Velenje obstaja Ĺže vse od leta 1981 in zdruĹžuje potapljaÄ?e iz Ĺ aleĹĄke doline in KoroĹĄke. Redno izvajajo dogodke v okviru vodnih aktivnosti, potapljaĹĄka izobraĹževanja, redna sreÄ?anja s Ä?lani, organizirajo izlete in druĹženja, kot je novoletni potop, potop na noÄ? Ä?arovnic itd.

V svojem slogu skoÄ?ili v novo leto tudi balonarji Balonarji so bili v zraku zadnji dan leta 2019 in prvi dan leta 2020, kar se zgodi zelo redko, samo takrat, ko to dopuĹĄÄ?ajo vremenske razmere Velenje – Balonarstvo je zanimiv ĹĄport in naÄ?in preĹživljanja prostega Ä?asa, ki navduĹĄuje mnoge adrenalinske navduĹĄence. Tudi Igorja Centriha iz Balonarskega kluba Opa iz Velenja, ki se je skupaj s kolegi, Ä?lani kluba, na stari in novi dan leta podal v zrak. ÂťVreme je bilo idealno, pogoji tudi,ÂŤ je povedal predsednik kluba Igor Centrih in dodal, da si

bodo 31. december balonarji zapomnili po prav posebnem podvigu. ÂťPrviÄ? v triindvajsetih letih smo lahko poleteli iz Velenja proti Savinjski dolini. Polet je bil fantastiÄ?en, zgodbo smo nadgradili tudi 1. januarja v sklopu potopa v jezero,ÂŤ navduĹĄeno pove Centrih. Vsako leto, Ä?e le vreme dopuĹĄÄ?a, spremljajo tudi potapljaĹĄke potope, letos so nameravali

đ&#x;”˛

Jasmina Ĺ karja

Adijo, ÄŒuk!

Slovo staremu letu Ĺ martno ob Paki, 29. decembra – Martinova vas v srediĹĄÄ?u Ĺ martnega ob Paki je bila pred iztekom leta 2019 prizoriĹĄÄ?e ĹĄe enega dogodka – Slovesa staremu letu. Zanj je poskrbelo tamkajĹĄnje turistiÄ?no druĹĄtvo.

Slovo staremu letu je pripravilo druĹĄtvo drugiÄ?, ob tej priloĹžnosti pa so Ä?lanice obiskovalcem predstavile nekatere ĹĄege, navade in vraĹže, ki so izvirale ĹĄe iz poganskih Ä?asov, do danes pa so se ohranile le redke. Poleg ome-

iz balona v vodo spustiti potapljaÄ?a. Ĺ˝al jim veter pri tem ni bil naklonjen. Jim pa gotovo uspe ĹĄe kdaj letos in morda na novega leta dan 2021. Mi jim Ĺželimo Ä?im veÄ? mehkih pristankov in uĹžitkov v zraku, tudi v letu 2020.

njenega so se lahko udeleĹženci preizkusili tudi v nekaterih druĹžabnih igrah, znaÄ?ilnih za ta Ä?as.

Za kulturno noto dogodku so poskrbeli pevci in pevke ĹĄmarĹĄkega meĹĄanega pevskega zbora, za plesne korake pa zelo mlad ansambel, ki je – kot so povedali njegovi Ä?lani – trenutno ĹĄe brez imena. ŠeficaÂŤ ansambla ĹĄteje le 13 let, prihaja iz Velenja, ostali Ä?lani pa tudi iz Celja in Ĺ entjurja. đ&#x;”˛

Tp

In konÄ?no se je zgodilo: ÄŒuk je po dobrih treh desetletjih zaprl vrata. Pravzaprav jih ni zaprl. PriĹĄli so ljudje v delovnih oblekah, vrata sneli in potem so stroji zabrneli (ta rima je nalaĹĄÄ? – zato, da bo usoda zvenela manj trda). ÄŒuka ni veÄ? in ne bo ga veÄ?, vsaj takĹĄnega ne. Nikoli. ÄŒuk. Bife. Za nekatere pajzlc, beznica, ki se ni trudila biti kavarna s petimi zvezdicami in za katero marsikateri VelenjÄ?an ĹĄe ve ne. V enaintridesetih leti je bil ÄŒuk Ä?ez dan zaprt samo enkrat – pred skoraj dvanajstimi leti, takrat, ko so pokopali njegovega prvega lastnika. Jelenov JoĹĄ je bil podjeten moĹžak, ki je v stari zgradbi na vhodu v Starem Velenju najprej zaÄ?el z videoteko in erotiÄ?no trgovino. Slednja ni zaĹživela, bife pa se je obdrĹžal. Skoraj ves Ä?as takĹĄen, kot je bil na zaÄ?etku, isti ĹĄank, iste police, morda tudi stoli, ĹĄe obledela fotografija Ĺženske glave s telefonom je ista, le tu in tam nov oplesk, kakĹĄna luÄ?ka, hladilnik pa kasneje elektronski dĹžuboks in pikado, ki je s pokali prekril steno ‌ In nekaj let poskus s hrano. Uh, kako je pozno zveÄ?er po skrokanem dnevu prijal hot dog – dolga, sveĹže peÄ?ena krhka ĹĄtruÄ?ka s prav tako dolgo, opeÄ?eno in vroÄ?o hrenovko in obiljem gorÄ?ice.

Pa pice in hamburgerji, ĹĄe po mestu so jih razvaĹžali. Potem bi bilo treba ĹĄiriti kuhinjo.

Kam le? Gostega cigaretnega zraka, prepojenega z alkoholnimi hlapi v ĹĄibki svetlobi prostora, Ĺže dolgo ni veÄ?. In ni veÄ? mladih natakaric, ki so prve korake delale prav tu

in Ä?im prej odletele v lepĹĄi svet. In namesto JoĹža je zagrabil PrimoĹž, mama Marija se ni dovolj nagarala za trakom, Ĺže od ÄŒukovega rojstva je bila ĹĄe za ĹĄankom, dvaintrideset prvojanuarskih juter je prva stopila skozi vrata bifeja. Vrsto let, od takrat, ko je odĹĄla v penzijo, so bila jutra za ĹĄankom njena, od pete ure dalje. Do vÄ?eraj.

PoÄ?asi so iz ÄŒuka pred rajski ĹĄank odhajali tisti najbolj stalni gostje. Skromni, potrebni morda le prvega jutranjega ĹĄilÄ?ka, dnevnega potrjevanja motne sreÄ?e, pogovora ali samo tihe druĹžbe. Drobni Ä?rpalkar TonÄ?i je ure in ure pred sluĹžbo ali po njej molÄ?e Ĺždel za ĹĄankom z enim, dvema piroma. VeÄ? ni potreboval. OdĹĄel je mlad. Pravzaprav noben od tistih najbolj zvestih ni uÄ?akal ne vem kakĹĄne starosti. Pred njim je odĹĄel Jani, za njim Vlado, LaÄ?ni Franc, Pavel, Jaka, JoĹĄko, ĹĄe en JoĹĄko, Tina ‌ Milena, ki jo je izĹžela fabrika, je menda pristala v domu za starejĹĄe obÄ?ane. ÄŒlovek se vpraĹĄa, zakaj si niso kupili litra ĹĄnopsa ali zaboja pira v trgovini, pa ga poĹžulili doma. Ja, nekoga moraĹĄ imeti rad, pa Ä?eprav je to samo zguljeni ĹĄank in dva, trije sotrpini. PrideĹĄ zjutraj, med ĹĄesto in sedmo, pozdraviĹĄ Marijo in se pred toÄ?ilni pult postaviĹĄ v preĹžo.

Marija ve. NatoÄ?i. SpremljaĹĄ jo z oÄ?mi. Ne premakneĹĄ se. Postavi pred tebe. PoÄ?akaĹĄ, morda v glavi ĹĄtejeĹĄ do pet. PoÄ?asi stegneĹĄ roko in v dlan trdno objameĹĄ kozarec, ga poneseĹĄ k ustom ter v priÄ?akovanju pripreĹĄ oÄ?i. Prvi poĹžirek je poÄ?asen in dolg. Ko kozarec poÄ?asi z izdihom olajĹĄanja spet postaviĹĄ na pult, je v njem le ĹĄe za poĹžirek, na obrazu pa blaĹžen nasmeh. VÄ?asih se sproĹži pogovor o ĹĄportu, politiki, o tistih, ki so spu-

Na novega leta dan so iz zraka spremljali tudi potop v jezero.

stili duĹĄico, pogosto je v prostoru tiĹĄina, redki gostje strmijo predse, molÄ?ijo, celo Mariji se ne govori. Marija ni samo natakarica, ona je uteha, posebna zdravilka z gosto besedo in z ognjeno vodo. Bog ji je Ĺže davno odpustil njene jutranje grehe, inĹĄpekcija pa je zdaj prepozna.

PotrebujeĹĄ zidarja, pleskarja, krovca? Ĺ e do vÄ?eraj je veljalo, da prideĹĄ v ÄŒuka ali pa pred njega, kjer stojijo tri, ĹĄtiri skromne mizice, ki od nekdaj pohlevno Ä?akajo, da jih v deĹževnem dnevu z gosti vred zalije nesramni voznik. Kam bo zdaj s ĹĄanka selil svojo jutranjo pisarno zelenjadar Marko, ki Ĺže leta ni popil kapljice alkohola, ampak vsako jutro srebal kavo z velikim kupom svetleÄ?e rastlinske smetane? Kje se bo ob jutrih pustil crkljati Ĺ˝uki, pa Vili? Damijan bo verjetno dlje spal ‌ Kam bo iz Ĺ oĹĄtanja grede zavil Rupnik? Kam bodo ĹĄli tisti, ki se zbirajo ob pikadu? Si bodo novinarji z bliĹžnjega Radia Velenje zdaj sami kuhali kavo? ÄŒuk je imel odprte oÄ?i od ranega jutra do pozne noÄ?i ali Ä?esto kar do ranega jutra. V vsakem delu dneva ali noÄ?i je kot dobri angel pod svoja krila vabil pijaÄ?e ali druĹžbe Ĺželjne ljudi. Tudi kakĹĄen v kravati se je kdaj znaĹĄel med njimi, ali gospa v svileni obleki, ampak bolj pomotoma. VeÄ?ina gostov je bila Ä?isto obiÄ?ajnih ljudi, ki jim je bilo bolj od nobel opreme in postreĹžbe pomembno vzduĹĄje. In ÄŒuk je imel nekaj posebnega za krog svojih stalnih gostov, ki smo se tam poÄ?utili prijetno. Zakaj, vemo samo mi. Pajzlc paÄ?. V tistem Ĺžlahtnem pomenu besede. đ&#x;”˛

vv

Naš čas, 9. 1. 2020, barve: CMYK, stran 14

14

PREGLED LETA

9. januarja 2020

Starega ni več, tukaj je že novo Tako se zmeraj na novo rojeva novo. Nov up. Nova misel. Nov dan. (Tone Pavček) Milena Krstič - Planinc

Poslovilo pa se je leto 2019. Njegovo potovanje smo iz tedna v teden beležili v Našem času. V prvih dneh novega leta smo prelistali vseh 51 številk, ki so izšle, in podoživljali dogodke, ki so ga zaznamovali.

Nekaj jih v prvi številki leta 2020 povzemamo za vas.

Januar: Hitra cesta spet začela počasno pot V Velenju in Šoštanju so se na prireditvah na prostem poslovili od starega leta in nazdravili novemu. V Šmartnem ob Paki se niso poslavljali. Samo pozdravili so novo. Že prvi dan novega leta so v Premogovniku Velenje nakopali 250-milijonto tono premoga, kakšnih Gorenje in Hisense v Las Vegasu 110 milijonov ton jih še predstavila pametni dom. bodo. Franjo Bobinac je v imenu Gorenja in Hisensa v Las Vegasu predstavil pametni dom, v Velenju se je z lutkovno predstavo Lisička Zvitorepka predstavilo lutkovno gledališče, v Šoštanju pa s predstavo Norci Koroški deželni teater. Mestna občina Velenje je objavila prednostno listo za stanovanja. Na njej je bilo skoraj 400 upravičencev. Hitra cesta pa je spet začela svojo počasno pot. Rok za dokončanje se je premaknil v leto 2026. Pa še začeli niso.

Februar: Bolnišnice so gripi zaprle vrata

Maj: Narašča nasilje v družini in uživanje marihuane

September: Župan na praznik občine pripravil rojstnodnevno zabavo

Sosvet za izboljšanje varnosti občanov Mestne občine Velenje z zaskrbljenostjo ugotavlja, da naraščata nasilje v družini in uživanje marihuane. Zmagovalci rokometnega pokala Slovenije so postali rokometaši Gorenja. Potekale so evropske volitve. Mestna občina Velenje je podpisala pogodbo o izgradnji prireditvenega prostora in odra ob Velenjskem jezeru. Ocenjena vrednost projekta znaša 8,8 milijona evrov.

Mandat sta nastopila generalni direktor Teša dr. Viktor Vračar in direktor Mitja Tašler. Začelo se je novo šolsko leto. V osnovnošolske klopi je v Šaleški dolini sedlo 4.255 učencev, na Šolskem centru Velenje se je začel pouk za 1.620 srednješolcev. V Vinski Gori so odprli nov vrtec, ob Velenjskem jezeru pa zaključili sezono. Našteli so več kot 100.000 obiskovalcev. Potekale so številne prireditve ob

Z mestom jih ne povezuje le rojstni dan, ampak tudi prijetna čustva.

Junij: Sezono je odprla Velenjska plaža

60-letnici Velenja. Župan Bojan Kontič je ob jubileju pripravil posebno slavje za Velenjčanke in Velenjčane, ki so se rodili 20. septembra, na dan, ko je bilo odprto novo mestno središče. Velenjski glasbeniki pa so mestu podarili nepozaben koncert.

V Saša inkubatorju predstavijo Podjetniški trampolin, največji startup dogodek v regiji. Nova uprava Gorenja je na zborih delavcev napovedala, da so na seznamu presežnih delavcev 104 imena. Mesec za tem jih je delo izgubilo 71. V Šoštanju so podpisali pogodbo za

Oktober: Podpisov za referendum je bilo premalo

Začela se je gradnja prireditvenega prostora.

Zaznamoval ga je poklon kulturi. V vseh treh občinah so poleg glasbenih, likovnih, literarnih in drugih prireditev pripravili občinske proslave. Toplotna energija v Šaleški dolini se je podražila za 8 odstotkov. Časnik Finance v Velenju pripravi Šaleški forum o 3. ra-

Pripravili so sklop dogodkov.

Oblast je prevzel Pust.

zvojni osi, energetiki in drugih aktualnih temah iz tega okolja. Bolnišnice so gripi zaprle vrata. Odpovedale so vse nenujne preglede in nenujne operativne posege. V Šoštanju je na zadnji dan meseca prevzel oblast Pust Šoštanjski.

projekt prenove Trga bratov Mravljakov. S prenovo ga želijo vrniti ljudem, promet pa spraviti v zaledje. Sezono je odprla Velenjska plaža.

Svetniki Občine Šoštanj so se seznanili z modelno študijo sosežiga nenevarnih odpadkov v TEŠ, s katerim bi izboljševali poslovni rezultat.

Julij: Neurje s točo je pobelilo Mozirje Neurje s točo je pobelilo občino Mozirje. Bilo je je toliko, da se je kljub visokim temperaturam ponekod ohranila cela dva dni. V vseh

Marec: Gastronomski presežek leta večerja 160 metrov pod zemljo Po poskusnem obratovanju Šoštanjskega busa, za katerega se je izkazalo, da bi bil cenejši, če bi Šoštanjčanom, ki bi se želeli peljati do Podkraja, plačali taksi prevoz, je začela na osnovi pogodbe z Nomagom štirikrat dnevno obratovati brezplačna avtobusna linija Topolšica–Šoštanj–Podkraj–Velenje. Sedišč za vse je skoraj zmanjkalo. V Muzeju premogovništva Slovenije so pripravili kulinarično podzemno doživetje z glasbeno-gledališkim spektaklom Tesla Underground.

Večerja 160 metrov pod zemljo se je ob koncu leta znašla na seznamu gastronomVrhunska postrežba 160 metrov pod zemljo. skih presežkov leta.

April: HSE dobil novega direktorja Novi direktor HSE postane Stojan Nikolić. Takoj po prevzemu funkcije je obiskal Šaleško dolino in obe energetski družbi. Moral pa se je v dolini izkazati še s čim drugim, sicer ga ne bi že nekaj mesecev kasneje knapi sprejeli v svoje vrste kot častnega člana. V Šmartno ob Paki se na moto zbor s 600 motorji pripelje 800 motoristov. Na Premogovniku podpišejo novo kolektivno pogodbo premogovništva Slovenije. Pogajanja in usklajevanja so trajala cela tri leta.

Ni bilo rekordno, bilo pa jih je veliko.

Toča je padala celih 15 minut.

treh občinah Šaleške doline so mladi dobili možnost, da si z delom zaslužijo za kak priboljšek. Največ jih je poletje preživelo s prijatelji, obiskovali so festivale, zahajali v lokale in si želeli bolj pestrega nočnega življenja. V Cirkovcah je potekalo tekmovanje gozdarjev in lesarjev, pele so žage. Po temeljiti obnovi so za promet odprli Goriško cesto v Velenju.

Civilna iniciativa Ohranimo zeleno mesto je sporočila, da ni zbrala dovolj podpisov za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma, s katerim bi želela preprečiti gradnjo dveh stolpičev ob Kersnikovi ulici v Velenju.

V Galeriji so odprli fotografsko razstavo Volbenka Pajka z naslovom Pričevalec modernističnega mesta. Po temeljiti sanaciji je ponovno začel obratovati Bazen Velenje. V Bolnišnici Topolšica pa so oktobra obeležili Razstava izbora fotografij pričevalca stoletnico. modernističnega mesta.

November: Najlepše je Velenje Številna mesta so si nadela praznično preobleko.

Velenje je v tekmovanju Moja dežela – lepa in gostoljubna osvojilo niz prestižnih naslovov, med drugim se ponaša z naslovom najlepšega med večjimi slovenskimi mesti. V Sončnem parku v Velenju so začeli novo drsalno sezono, na Titov trg v Velenju pa že postavili novoletno drevo, ki ga je darovala družina Marjana Lenarta iz Hrastovca. Konec novembra so prižgali praznično razsvetljavo.

December: Med Staro elektrarno in Hoferjem bo viadukt

Avgust: Zacvetelo je 40 tisoč sončnic Prostovoljno gasilsko društvo Šoštanj – mesto je s spletom dogodkov, tremi dnevi zabave in novim vozilom obeležilo 140-letnico delovanja. Velenje se je začelo odevati v praznično podobo. Ob Šaleški cesti je zacvetelo 40 tisoč sončnic – v zeleni in rumeni barvi, kakršni sta barvi Velenja. Obiskovalce v središču Velenja pa je presenetil Kunigundin dogodek Akt na Titovem trgu. Nadzorni svet Premogovnika je za novega generalnega direktorja imenoval mag. Marka Mavca.

Vkop bi bil tvegan. Kaj pa viadukt?

Sončnice kot simbol mladosti in optimizma.

Na pot so se odpravili vsi trije dobri decembrski možje, Dars pa je sporočil, da zaradi podtalnice na območju bodoče hitre ceste med Staro elektrarno in Hoferjem v Velenju ne bo vkopa, ampak viadukt.

Podžupan Peter Dermol je ocenil, da bo pogled z viadukta na območje Velenjskega jezera nekaj zelo zanimivega in turistično privlačnega.

Občan Rajko Novak je njegovo izjavo komentiral: »Seveda. Z viadukta bo mogoče pasti neposredno v Restavracijo Jezero, kar bo nedvomno enkratno in turistično privlačno.« V Šoštanju so odprli novo glasbeno šolo. Redke so občine, ki znajo prepoznati pomembnost glasbenega izobraževanja, jih pohvali ravnatelj Glasbene šole Velenje Boris Štih.

NaĹĄ Ä?as, 9. 1. 2020, barve: CMYK, stran 15

15

NAĹ I KRAJI IN LJUDJE

9. januarja 2020

Kruh in sol za popotnico v novo leto

V Ĺ entilju blagoslovili 54 konjev

Ĺ martno ob Paki, 26. decembra – Dan po boĹžiÄ?u, na ĹĄtefanovo, ko goduje zavetnik konj, so se po drĹžavi zvrstili ĹĄtevilni blagoslovi teh plemenitih Ĺživali.

NajmnoĹžiÄ?nejĹĄi zbor prirejajo na Dolenjskem, 23. zapored pa so blagoslov pripravili tudi Ä?lani Konjerejskega druĹĄtva Ĺ martno ob Paki. Kot vsako leto doslej so za kraj dogodka izbrali prostor pred brunarico druĹĄtva v Martinovi vasi v srediĹĄÄ?u kraja. Blagoslov je opravil ĹĄmarĹĄki Ĺžupnik Ivan Napret, dogodek pa so tudi tokrat popestrili Ä?lani domaÄ?ega moĹĄkega pevskega zbora Franca KlanÄ?nika.

Lepo vreme je privabilo precej obiskovalcev, pa tudi lastnikov konj. Plemenitih Ĺživali, ki so na kmetijah pred veÄ? leti sluĹžile kot ÂťpomoÄ?nikiÂŤ pri delu na polju, danes pa jih uporabljajo predvsem v turistiÄ?ne namene, je bi-

Ĺ entilj, 26. december – TuristiÄ?no druĹĄtvo Ĺ entilj je na ĹĄtefanovo, ko goduje zavetnik konj, konjarjev, koÄ?ijaĹžev in Ĺživine, priredilo Ĺže 24. sreÄ?anje konjerejcev z blagoslovom konj. Letos se ga je udeleĹžilo 51 konjenikov, na blagoslov pa so prignali 54 konjev.

Medtem ko je bilo sreÄ?anje v pre-

Sveti Ĺ tefan je bil jeruzalemski diakon, ki so ga zaradi oznanjanja krĹĄÄ?anske vere obsodili na smrt s kamenjanjem. S konji pravzaprav nima veliko skupnega. Za zavetnika konj in Ĺživine na sploĹĄno so ga razglasili, da so z njim nadomestili neko pogansko boĹžanstvo, ki je indoevropskim ljudstvom varovalo konje in Ĺživino. Blagoslov konj ob godu svetega Ĺ tefana 26. decembra prviÄ? omenja neki rokopis iz Triera v NemÄ?iji iz 10. stoletja. Na Slovenskem je o tem obredu prviÄ? poroÄ?al Janez Vajkard Valvasor. lo 20, kar je nekaj veÄ? kot na lanskem blagoslovu. Poleg Ä?lanov domaÄ?ega druĹĄtva so se dogodka udeleĹžili tudi Ä?lani DruĹĄtva za zaĹĄÄ?ito Ĺživali iz Orove vasi.

Zbrane sta nagovorila tajnica druĹĄtva Barbara Mumelj ter ĹĄmarĹĄki podĹžupan Janko AvberĹĄek. Ta je med drugim dejal, da je s ponosom sprejel povabilo na Ĺžegnanje konj, in ob tej priloĹžnosti prebral nekaj lepih misli o plemenitih Ĺživalih. Menil je ĹĄe, da opravljajo njihovi lastniki ple-

reditvami in vsako leto pritegne tako krajane kot obiskovalce iz okolice.

Na blagoslov v Ĺ entilj redno prihaja Marko Delakorda iz Ĺ˝ovneĹĄke konjenice, ki ĹĄteje 110 Ä?lanov. S konjerejo se ukvarja Ĺže veÄ? kot dvajset let. Trenutno svojih konjev nima, jih je pa v preteklo-

Med konjerejci je tudi veliko Ĺžensk. ÂťTo nikakor ni moĹĄka domena,ÂŤ pravi lastnica ĹĄtirih konj Amalija Gojznik, ki v delu s konji uĹživa, ker jo sproĹĄÄ?a, zato ne namerava podleÄ?i trendu opuĹĄÄ?anja in bo konjerejo ohranjala. ÂťNe samo jezdenje, sproĹĄÄ?a tudi nega. MoraĹĄ pa imeti veli-

menito delo, s katerim nadaljujejo tradicijo. Konjerejsko druĹĄtvo je v lokalni skupnosti pomemben Ä?len druĹĄtvenega dogajanja v kraju in pri prepoznavnosti obÄ?ine v ĹĄirĹĄem okolju.

Tako kot veleva navada, so konji za popotnico v novo leto prejeli kruh in sol, obiskovalci pa so se lahko okrepÄ?ali z zakuhancem in kranjskimi klobasami. đ&#x;”˛

tp

Podpis

teklosti mnoĹžiÄ?no obiskano, Ĺže nekaj let poroÄ?amo o znatnem upadu ĹĄtevila konjerejcev in konj na ĹĄirĹĄem obmoÄ?ju Ĺ aleĹĄke doline, od koder tradicionalno prihajajo na blagoslov. Vzreja in nega konj je namreÄ? lepa, a zahtevna dejavnost, ki se ji zaradi pomanjkanja Ä?asa odreÄ?e vse veÄ? ljubiteljev teh plemenitih Ĺživali. Vseeno pa si mnogi z veseljem ogledajo blagoslov konj, ki je v Ĺ entilju med najveÄ?jimi druĹžabnimi pri-

sti imel okrog ĹĄtirideset. ÂťBlagoslov je vsako leto boljĹĄi, a ĹĄkoda, da je vsako leto manj konj. Ljudje nimajo veÄ? veliko konj, samih konjerejcev je vedno manj.

Verjetno imajo premalo Ä?asa.

S konjem imaĹĄ vsak dan vsaj dve uri dela.

Te pa to sprosti in dobro razgiba.ÂŤ

ko veselja do tega, saj vsak dan, ne glede na razpoloĹženje ali vreme, porabiĹĄ ogromno Ä?asa. Je pa fajn,ÂŤ je povedala in potrkala na les, da blagoslov zaleĹže in so konji zdravi.

zbor – MEPZ Skorno, ki je veÄ?eru dodal ĹĄe dodatno piko na i.

V Ĺželji po povezovanju in medsebojnem sodelovanju med krajani in TuristiÄ?nim druĹĄtvom Skorno si Skornjani Ĺželijo, da bi priĹžig luÄ?k postala tradicija in da bi

z njim vsako leto naznanili Ä?ar Ä?arobnosti in si vzeli Ä?as drug za drugega, kar je tudi bistvo in lepota boĹžiÄ?a. Skornjani pa vsem Ĺželijo blagoslovljene boĹžiÄ?ne praznike in sreÄ?no 2020.

đ&#x;”˛

tf

LetoĹĄnjega blagoslova se je udeleĹžilo veÄ? plemenitih Ĺživali in njihovih lastnikov kot leto prej.

Skornjani priĹžgali luÄ?ke

Sveti trije kralji

GaĹĄper, Miha, BolteĹžar in pastirci (Foto: Petra LipiÄ?nik)

Ĺ aleĹĄka dolina, 5. januarja – Tudi po Ĺ aleĹĄki dolini so katoliÄ?ani in evangeliÄ?ani zaznamovali praznik Gospodovega razglaĹĄenja, ki je imenovan tudi praznik Svetih treh kraljev. Z njim se spominjajo prihoda kraljevih odposlancev, ki so priĹĄli v Betlehem preverit, ali se je na boĹžiÄ? res rodil odreĹĄenik.

V turistiÄ?nih druĹĄtvih se zave-

dajo, da je ohranjanje starih ĹĄeg in navad pomembno za lokalno skupnost in povezovanje ljudi v njej.

Sveti trije kralji – GaĹĄper, Miha, BolteĹžar – so se sami ali v spremstvu pastircev na predveÄ?er praznika napotili po domaÄ?ijah ter prepevali koledniĹĄko pesem. Vsako hiĹĄo so blagoslovili s kadilom in napisom nad vrati.

TopolĹĄki jamarji Ĺže v akciji TopolĹĄica, 3. januarja – Ĺ aleĹĄki jamarski klub Podlasica iz TopolĹĄice je prvi delovni dan novega leta zaÄ?el s predavanjem z naslovom ÄŒarobno podzemlje 2019, na katerem so obiskovalcem predstavili doseĹžke, raziska-

ve in jamarske odprave iz lanskega leta, med drugim kar 30 na novo odkritih jam. Kot je povedal predsednik kluba Maks PetriÄ?, so v lanskem letu izvedli veÄ? kot tristo aktivnosti in v Ä?arobnem podzemlju doĹživeli veliko

V TopolĹĄici, od koder je slika, so obiskali tudi center starejĹĄih Zimzelen in razveselili stanovalce vseh oddelkov. Letos pa so krajane obdarili tudi s koledarjem in deĹžnikom.

V Krajevni skupnosti Ĺ alek so recimo zbrani denar namenili za obnovo cerkve, ponekod pa ga bodo porabili za solidarnost đ&#x;”˛ ali druĹženja.

lepega. PridruĹžili so se jim novi Ä?lani, med katerimi so ĹĄe posebej ponosni na najmlajĹĄega teÄ?ajnika 8-letnega Kaja. Tudi prvi novoletni dan so preĹživeli, kot se za jamarje spodobi. Na Krvavici so raziskovali novo jamo, obiskali pa tudi eno staro. đ&#x;”˛

mkp

Skorno – V Skornem pri Ĺ oĹĄtanju so v nedeljo, 22. decembra, tradicionalno zdaj Ĺže drugiÄ? priĹžgali prazniÄ?ne luÄ?ke in tako simboliÄ?no naznanili praznovanje prihajajoÄ?ih praznikov tudi v domaÄ?em kraju. Kljub slabemu vremenu jim to ni pokvarilo prazniÄ?nega vzduĹĄja, saj se je na priĹžigu zbralo kar nekaj domaÄ?inov, ki so z veseljem pozdravili priĹžig prazniÄ?nih luÄ?k in prihod praznikov. Niso pa samo luÄ?ke, saj pravega boĹžiÄ?nega vzduĹĄja ne bi bilo brez boĹžiÄ?nih pesmi, ki jih je na priĹžigu prepeval domaÄ?i

ZakljuÄ?ena obnovitvena dela na Lipi Velenje – V okviru obnovitvenih del na Lipi je izvajalec del, Nizke gradnje Viljem RoĹĄer, s. p., konec decembra za mestno obÄ?ino Velenje obnovil toplovod, vodovod, kanalizacijo in cesto. Skupna vrednost investicije je znaĹĄala blizu 130.000 evrov. Izvajalec je obnovil 191 metrov toplovoda, 192 metrov vodovoda, 250 metrov kanalizacije in 170 metrov ceste.

Ker je veÄ?ina komunalnih vodov potekala v cestiĹĄÄ?u, je obnovil tudi cestiĹĄÄ?e. đ&#x;”˛

mkp

đ&#x;”˛

D. T.

NaĹĄ Ä?as, 9. 1. 2020, barve: CMYK, stran 16

16

Ĺ PORT

9. januarja 2020

Pred rudarji zelo zahtevne priprave Zaostanek je velik, a se ne predajajo – Upajo na obstanek

Gorenje zaÄ?elo v okrnjeni zasedbi Trener Zoran JoviÄ?ić upa na priprave brez poĹĄkodb in v uspeĹĄen start v drugi del Velenje – Priprave na nadaljevanje prvenstva so zaÄ?eli tudi rokometaĹĄi velenjskega Gorenja. V prvem delu so z desetimi zmagami in ĹĄtirimi porazi zbrali dvajset toÄ?k, kar je bilo dovolj za jesensko tretje mesto. Za drugo Ribnico zaostajajo za pet toÄ?k, vendar morata ti dve moĹĄtvi odigrati ĹĄe zaostalo tekmo jesenskega 15.

Velenje – NogometaĹĄi Rudarja so se po enomeseÄ?nem zimskem premoru v ponedeljek zaÄ?eli pripravljati na drugi del prvenstva.

Prvi del so konÄ?ali kot edini ĹĄe brez zmage, na zadnjem, desetem mestu, z devetimi toÄ?kami zaostanka za predzadnjim Bravom, enajstimi za predpredzadnjim Taborom in dvanajstimi za sedmim Triglavom. Prav Gorenjci bodo njihov prvi nasprotnik v nadaljevanju prvenstva, ki se bo zaÄ?elo 22. februarja.

Igralci v nadaljevanje prvenstva seveda ne bodo krenili z belo zastavo. Kljub velikemu zaostanku upajo na obstanek v druŞbi najboljťih. Menijo, da je njihova kakovost precej boljťa, kot kaŞe jesenska uvrstitev. Tako trdi tudi kapetan Damjan Trifković: Menim, da imamo boljťe moťtvo, kot bi sodili po rezultatu. Nikakor ne sodimo na zadnje mesto. Zaostanek za predzadnjim, ki pa tudi ťe ne zagotavlja obstanka, je resda velik. Pred nami so zahtevne priprave, a verjamem, da se bomo izkopali iz teŞav in obstali v ligi.

Med pripravama in nato na tekmah pa bo moral vsak iz sebe stisniti maksimum. Skratka, nadaljevanja ne bomo zaÄ?eli sklonjenih glav, ampak dvignjenih, upajoÄ? na najboljĹĄe. Torej da bodo tukajĹĄnji ljubitelji tudi v naslednji sezoni spremljali prvoligaĹĄki nogomet.ÂŤ ÄŒeprav jim gori pod nogami, po besedah trenerja Andreja Panadića priprave ne bodo niÄ? bolj zahtevne ali drugaÄ?ne, kot bi bile, Ä?e ne bi trepetali za prvoligaĹĄko Ĺživljenje. ÂťVsake priprave so enake. Imamo dovolj Ä?asa. ZaÄ?enja-

mo dovolj zgodaj, da se Ä?im bolje pripravimo za nadaljevanje. V zadnjih nekaj tekmah smo vendarle pokazali, da lahko veliko naredimo. Verjamem, da se lahko kosamo z vsako ekipo. Zaostanek je, kakrĹĄen je, vendar to nikomur ne zagotavlja, da bo proti nam lahko igral enostavno. Seveda bomo imeli v vsakem trenutku pred oÄ?mi veliko razliko. Obenem priÄ?akujem, da se igralci s tem vendarle ne bodo preveÄ? obremenjevali in bodo priprave opravili sproĹĄÄ?eno, brez kakrĹĄnega koli pritiska. Nogometna igra mora biti uĹžitek. ÄŒe bomo tako razumeli in dali vse od sebe, imamo velike moĹžnosti. Igralci so sijajni. Po igri v zadnjih petih krogih, odkar sem z njimi, delajo fenomenalno in si to Ĺželijo; to je najvaĹžnejĹĄe. Z malo sreÄ?e bi imeli lahko vsaj ĹĄtiri toÄ?-

ke veÄ?. Na primer v SeĹžani smo dobrih dvajset minut imeli igralca manj, ker je bil takoj po naĹĄem vodstvu izkljuÄ?en branilec Marko ÄŒosić. DomaÄ?i so izenaÄ?ili tako rekoÄ? v izdihljajih tekme, in to iz enajstmetrovke. TakĹĄne stvari se paÄ? dogajajo v nogometu in se bodo vedno. ÄŒe bomo izboljĹĄali nekatere stvari v svoji igri, zmanjĹĄali ĹĄtevilo napak, bomo sami izzivali svojo sreÄ?o in jo na koncu, verjamem, tudi zanesljivo ujeli.ÂŤ Rudarji se bodo do 27. januarja pripravljali doma, nato pa bodo za deset dni (do 6. 2.) odĹĄli v hrvaĹĄki Umag. Odigrati Ĺželijo Ä?im veÄ? prijateljskih tekem (v Umagu naj bi jih pet), saj trener poudarja, Âťda je dobro, da ima vsak igralec v pripravljalnem obdobju Ä?im veÄ? tekem v nogah.ÂŤ đ&#x;”˛

Stane Vovk

Namesto ÄŒepelnika KerĹĄiÄ? ...

Prvi del sezone bodo v Rudarjevi kroniki gotovo zapisne z debelejĹĄimi Ä?rkami ĹĄtevilne menjave trenerjev. Almirja Sulejmanovića, ki je moĹĄtvo zaÄ?el pripravljati na aktualno sezono, je zamenjal Celjan Janez Ĺ˝ilnik, ki je bil 'glavni' le na petih tekmah. Nato je priĹĄel Hrvat Nikola JaZoran KerĹĄiÄ? roĹĄ, za njim pa po 15. krogu prav tako Hrvat Andrej Panadić.

V klubu se je zgodil nov odhod. Dosedanje direktor Marko ÄŒepelnik je odĹĄel iz osebnih razlogov oziroma zaradi Ĺželje po novih izzivih v Olimpijo, kjer bo v vlogi poslovnega direktorja. Njegovo mesto je prevzel Zoran KerĹĄiÄ?, ki je v mladosti igral za Rudarjeve mlajĹĄe selekcije, nato pa tudi za Ä?lansko moĹĄtvo Ĺ oĹĄtanja. V klubu tudi ni veÄ? dosedanjih pomoÄ?nikov. Novi pomoÄ?nik glavnega trenerja je postal Igor VinojÄ?ić, trener vratarjev Dejan VerĹĄovnik in fizioterapevt Vid Vauh; ostajajo pa kot zdravnik Franci VindiĹĄar in v vlogi ekonomov Rudi Hudarin ter Mirko MiĹĄetić.

se priÄ?akuje od moĹĄtva, ki ima vselej velike ambicije, ter nanizali osem zmag zaporedoma. Na tako slab start v novo sezono je gotovo vplivala neuigranost, saj jo je trener Zoran JoviÄ?ić zaÄ?el s precej spremenjenim moĹĄtvom, vseskozi pa so jih spremljale ĹĄe poĹĄkodbe. Tudi tokratne priprave so zaÄ?eli z nepopolno zasedbo,

posebej poudaril: ÂťDobro se moramo pripraviti, saj nas Ä?aka hud ritem tekem Ĺže februarja in marca. Ĺ˝e 29. zaÄ?enjamo drugi del sezone z derbijem proti Ribnici, nato bo gostovanje v Kopru in derbi s Celjani. Zatem bodo skoraj do konca marca sledile tekme v ritmu sreda-sobota. Skratka, pred nami sta res izjemno teĹžka

Foto: vos

kroga, za Celjani pa zaostajajo za 10 toÄ?k.

Velenjski rokometaĹĄi so prvenstvo zaÄ?eli slabĹĄe, kot so upali in Ĺželeli. Na samem uvodu so doĹživeli poraz v Ĺ kofji Loki, v tretjem krogu v Mariboru, Ä?etrtem v Ribnici, sklonjenih glav pa so z igriĹĄÄ?a odhajali tudi po savinjsko-ĹĄaleĹĄkem derbiju v Celju v 6. krogu. Nato so zaÄ?eli igrati, kot

15. januarja: Csurgoi – Gorenje 17. januarja: 17.00 (RdeÄ?a dvorana): Gorenje Velenje – Csurgoi 22. januarja: 19.00 (RdeÄ?a dvorana): Gorenje - Ferlach

brez Vlada Matanovića (postal je hrvaťki reprezentant), Ibrahima Haseljića (Bosna in Hercegovina) ter reprezentanta Estonije Andrisa Celminťa.

Trener je ob zaÄ?etku priprav

meseca. Upam, da bomo priprave konÄ?ali brez poĹĄkodb.ÂŤ Do pravih tekem bodo predvidoma imeli tri preizkuĹĄnje, in to z madĹžarskim Csurgom ter avđ&#x;”˛ strijskim Ferlachom.

Po Klubu 81 in Malem Ajaksu Netopirji in Tulipani Ĺ martno ob Paki, 31. decembra – Nogometno dogajanje v obÄ?ini Ĺ martno ob Paki tudi na zadnji dan v letu ne miruje. Za to so tri desetletja skrbeli Ä?lani tamkajĹĄnjega druĹĄtva za ĹĄport in rekreacijo Klub 81, ki so prav tolikokrat povabili na nogometno sreÄ?anje na igriĹĄÄ?u z ume-

Peter Irman, predsednik Kluba 81, nam je povedal, da so spremembo udeleĹžencev silvestrske nogometne tekme napovedali ob praznovanju jubileja konec decembra 2018. ÂťMenili smo, da je jubilej priloĹžnost za spremembo. To prijetno obliko druĹženja igralcev in ljubiteljev nogometa

vedno bo v naĹĄi organizaciji, na igriĹĄÄ?u pa se bodo potili mlajĹĄi.ÂŤ Po tekmi je Peter Irman ocenil, da so z izborom ekip ter prikazano igri oboji dosegli namen.

Ciril Vuzem, vodja ekipe Netopirji, ter Matej IveĹĄiÄ?, vodja ekipe Tulipanov, sta bila enotna: ÂťZaupana nam je bila lepa

LETALSKA Ĺ OLA Ĺ aleĹĄkega aerokluba

Tradicijo igranja silvestrske nogometne tekme nadaljujeta ekipi Tulipanov (v rumenih dresih) ter Netopirji.

Prièetek predavanj: januar 2020 Veè informacij/prijave: letalskasola.saleskiaeroklub.si saleskiakeroklub

tno travo pri ĹĄmarĹĄki osnovni ĹĄoli ekipo Malega Ajaksa. Zadnji dan minulega leta pa sta si stali nasproti (prav tako domaÄ?i) nogometni ekipi Netopirji in Tulipani, v katerih igrajo tudi nekateri Ä?lani Kluba 81. BoljĹĄi so bili Netopirji, ki so svojim nasprotnikom zabili 15 golov, sami pa so jih prejeli 9.

v domaÄ?em kraju pa smo predali omenjenima mlajĹĄima ekipama. Zelo smo zadovoljni, da bodo nadaljevali tradicijo.ÂŤ OdloÄ?itev za Netopirje in Tulipane ni bila teĹžka, je ĹĄe povedal Irman, saj so fantje obeh ekip pokazali veliko zanimanje za izvedbo silvestrske tekme. So klubovci dvignili roke od dogodka? ÂťNe. Ĺ e

naloga. Je obveza, a hkrati tudi Ä?ast, da lahko sodelujemo v tem projektu. DruĹženje generacij nogometaĹĄev je lep dogodek in trudili se bomo biti dostojni nadaljevalci tradicije.ÂŤ Oboji si Ĺželijo v medsebojnih sreÄ?anjih Ä?im veÄ? zmag. đ&#x;”˛

tp

NaĹĄ Ä?as, 9. 1. 2020, barve: CMYK, stran 17

Ne zgodi se vedno. Poklicni ĹĄportniki imajo veÄ?krat tekme celo na boĹžiÄ?ni veÄ?er, prostih praznikov skorajda ne poznajo. Toda ob koncu leta 2019 je imel Jan KlobuÄ?ar, odbojkar slovenske reprezentance, ki izhaja iz naĹĄe doline, vendarle moĹžnost priti domov.

Jan, dobrodoĹĄel doma.

Hvala, lepo je doma! Slovenijo imam zelo rad, je res lepa drĹžava, najboljĹĄa pa je seveda domaÄ?a postelja (smeh). Vse, kar je domaÄ?e, je dobro in res sem hvaleĹžen, da sem v tem Ä?asu doma.

Toda veÄ?inoma zdaj nisi doma. Ĺ˝e od novembra se zadrĹžujeĹĄ v Franciji.

Res je, igram v Franciji. Pred tem sem bil na Poljskem, pa v Italiji, NemÄ?iji. Tudi to mi ugaja, ker rad spoznavam nove ljudi in njihovo kulturo. TakĹĄen naÄ?in Ĺživljenja sem si izbral in moram priznati, da v njem kar uĹživam. Je pa res, da vsako leto, odkar igram zunaj Slovenije, ko se vrnem domov, ĹĄe bolj cenim domovino in sem ĹĄe z veÄ?jim veseljem doma.

Kako pa se sporazumevaĹĄ v tujini?

V osnovi se drĹžim angleĹĄkega jezika, se pa skuĹĄam v vsaki drĹžavi, kamor pridem, nauÄ?iti tudi njihove govorice. Tako laĹžje prideĹĄ do ljudi in gradiĹĄ odnose. V Italiji sem se dobro nauÄ?il italijanĹĄÄ?ine, v NemÄ?iji sem ob koncu tudi kar znal nemĹĄko, francoĹĄÄ?ina pa je izziv, ki me ĹĄe Ä?aka. Po prvih stikih mislim, da jezik ni najlaĹžji, tako da bom skuĹĄal Ä?im veÄ? odnesti od teÄ?aja, ki ga zaÄ?enjam januarja.

Moram pa poudariti, da sem posebej ve-

17

Ĺ PORT

9. januarja 2020

Jan KlobuÄ?ar: Šport je moje Ĺživljenje.ÂŤ ÄŒlan slovenske odbojkarske reprezentance Jan KlobuÄ?ar trenutno trenira in igra v francoski ligi – Odkar igra v tujini, se vsako leto domov vraÄ?a z veÄ?jim veseljem – Zadovoljen in zdrav upa, da bo tako Ä?im dlje tudi ostalo. sel, ko lahko v tujini govorim slovensko.

SlovenĹĄÄ?ino imam rad, posebej zanimiv obÄ?utek pa je, ko govoriĹĄ in te razume le sogovornik.

Rad potujem, si ogledujem znamenitosti in spoznavam, kako Ĺživijo ljudje drugje. NajveÄ? prostega Ä?asa namenjam ĹĄportom, v katerih neizmerno uĹživam, pa zanje sicer nimam Ä?asa. Poleti kolesarim, veliko se potapljam, zelo rad hodim v hribe. Najbolj pogreĹĄam smuÄ?anje, s katerim pa se v Ä?asu igranja odbojke ni zaĹželeno ukvarjati.

Torej se imaĹĄ v Franciji lepo?

Gre za malce teĹžje obdobje. V Ä?asu, ko sem odhajal tja, je bil v ekipi poĹĄkodovan en igralec. Ko sem priĹĄel, sta se poĹĄkodovala ĹĄe dva in tako so manjkali kar trije igralci iz zaÄ?etne postave. Ker je francoska liga ena najbolj izenaÄ?enih, smo prvih ĹĄest tekem izgubili. Ni nam bilo lahko, vedeli pa smo, da je treba trenirati, garati in verjeti vase. Zdaj fantje poÄ?asi okrevajo in zadnje tri tekme smo Ĺže zmagali, tako da smo se zaÄ?eli vzpenjati na lestvici in smo spet v poloĹžaju, da doseĹžemo uvrstitev v play off, potem pa, kolikor visoko bo ĹĄlo. ÄŒe prav razumem, veÄ?inoma treniraĹĄ in tekmujeĹĄ?

Po navadi imam dva treninga na dan, kar pomeni okoli 6 ur, seveda pa je treba biti v dvorani vsaj pol ure pred treningom, treba je najti Ä?as za raztezanje,

Ĺ port torej zaobjema tvoje Ĺživljenje? Ĺ port je moje Ĺživljenje.

Jan KlobuÄ?ar pravi, da je Ä?lanstvo v slovenski odbojkarski reprezentanci zanj velika Ä?ast.

terapije ‌ To je pribliĹžno 8-urni delovnik. Po navadi je v tednu prost en dan, Ä?e seveda nimaĹĄ tekme.

In kaj poÄ?neĹĄ, kadar si prost?

Od nekdaj?

Odkar pomnim, ja. Preizkusil sem veliko ĹĄportov: koĹĄarko, atletiko ‌ celo dva nogometna treninga. Ob vsem tem sem bil ves Ä?as od 4. razreda osnovne ĹĄole dalje v odbojki. V ekipi sem naĹĄel dobro druĹžbo, tako da ni bilo teĹžko vztrajati.

Nisem pa takrat nikoli razmiĹĄljal, da bi to lahko nekoÄ? bil moj poklic. Preprosto sem ĹĄel iz dneva v dan s tistim, kar me je veselilo. Danes sem zelo hvaleĹžen starĹĄem in dediju, da so me vozili na treninge in mi omogoÄ?ili priti do toÄ?ke, na kateri sem danes.

Kaj ti pomeni biti Ä?lan slovenske odbojkarske reprezentance? ÄŒast. Veliko Ä?ast. MogoÄ?e sem se tega pred Ä?asom zavedal manj, od nedavnega evropskega prvenstva pa je ta zavest ĹĄe kako Ĺživa.

Zaradi srebrne medalje?

Pred tekmovanjem bi se verjetno vsak od nas strinjal s srebrno medaljo, pred finalom pa smo seveda Ĺželeli zlato. No, mogoÄ?e pa naslednjiÄ?. Tisto, kar je bilo ob evropskem prvenstvu poleg vrhunskega rezultata res izjemno, so bili ljudje. ÄŒutilo se je, da je vsa drĹžava spremljala odbojko in Ĺživela z njo. Celo na ulicah je bila glavna tema pogovorov odbojka. To je pri nas igralcih res ĹĄtelo; Ä?utili smo podporo Slovenije! NajveÄ?ja je bila izkuĹĄnja s petjem Zdravljice, to je res nekaj zelo posebnega. Ĺ e zdaj mi gredo kocine pokonci, ko se spomnim.

To je res neverjetno!

RazmiĹĄljaĹĄ kdaj, kaj boĹĄ poÄ?el, ko konÄ?aĹĄ kariero poklicnega ĹĄportnika?

Dejstvo je, da bo prej ali slej do tega moralo priti. Ampak trenutno ne razmiĹĄljam o zakljuÄ?ku. Poletja so pri nas dovolj sproĹĄÄ?ena, da si napolnimo baterije in gremo v novo sezono polni moÄ?i. Dokler uĹživam, si ne delam teĹžav s prihodnostjo. In trenutno sem zelo zadovoljen, tudi zdrav in le upam, da bo tako Ä?im dlje tudi ostalo. đ&#x;”˛

Mojca Ĺ truc

Ĺ oĹĄtanj 2020 Mahkovicu in Ĺ eĹĄkovi

SabljaÄ?i uspeĹĄno sklenili leto

V Ĺ oĹĄtanju se je konÄ?al 19. mednarodni boĹžiÄ?no-novoletni kegljaĹĄki turnir. Za bogat nagradni sklad se je potegovalo okoli 150 tekmovalcev in tekmovalk, ki so bili razvrĹĄÄ?eni v ĹĄtiri kategorije, in sicer registrirani tekmovalci in rekreativci (obakrat moĹĄki in Ĺženske). Tekmovanje je potekalo v dveh delih za registrirane tekmovalce (predtekmovanje in finalni nastopi), med tem ko je za rekreativce obveljal rezultat, doseĹžen zadnji dan tekmovanja. Na pred-

Ljubljana – V nedeljo, 22. decembra 2019, je v Ljubljani Ĺže 38. zapored potekal tradicionalni boĹžiÄ?ni Cvetkov Memorial. Tekmovanja se je udeleĹžilo kar ĹĄest tekmovalcev velenjskega sabljaĹĄkega kluba Rudolf Cvetko. Klub so zastopali Leo ÄŒretnik, Pia ÄŒretnik, Lenart IrĹĄiÄ?, Ana Jurjovec, Iza Ĺ erc in Mark Poprask.

V kategoriji floret deÄ?ki U14 so nastopili Mark, Leo in Lenart, ki je na sabljaĹĄkem turnirju nastopil prviÄ?. Mark je zaÄ?el izvrstno. Brez poraza se je s ĹĄtirimi zmagami v kvalifikacijskem krogu uvrstil direktno med ĹĄestnajst najboljĹĄih v eliminacijskem delu. V borbi za med osem najboljĹĄih je z rezultatom 15 : 1 suvereno ugnal Slovenca, v nadaljevanju pa so ga Ä?akali trije Italijani. Po zmagi v Ä?etrtfinalu je bil z rezultatom 15 : 7 boljĹĄi tudi v polfinalu, v finalu pa si je z zmago 15 : 10 prisabljal zlato in 1. mesto. V kategoriji floret deÄ?ki U14 je Cvetkov pokal tako konÄ?al v velenjskih rokah.

Leo je v kvalifikacijskem delu zabeleĹžil tri zmage in en poraz ter se tako kot Mark uvrstil direktno med ĹĄestnajst najboljĹĄih. S tesno zmago 13 : 12 mu je uspel preboj med osem najboljĹĄih, v osmini finala pa je izgubil s kasnejĹĄim finalistom Italijanom. Nastop je konÄ?al na odliÄ?nem 8. mestu. Lenart v kvalifikacijskem krogu ni zabeleĹžil zmage, ugodna statistika pa mu je kljub temu omogoÄ?ila napredovanje v eliminacijski del tekmovanja. V borbi za med ĹĄestnajst najboljĹĄih je bil z rezultatom 15 : 10 boljĹĄi od rojaka, v nadaljevanju pa je z rezultatom 15 : 2 izgubil z Italijanom. Na koncu je zasedel 16. mesto.

V kategoriji floret kadeti sta popoldne zopet nastopila Leo in Mark. Mark je v kvalifikacijskem delu nanizal 4 zmage brez poraza in se kot prvorangirani uvrstil neposredno med 16 najboljĹĄih. V drugem krogu eliminacij je bil boljĹĄi z rezultatom 15 : 4, svoj nastop

Rezultati, moĹĄki: Mahkovic (KK Gorica) – 630 (Ä?-250) podrtih kegljev, Sajko (KK Konstruktor) – 630 (Ä? -222), LuĹžan (KK Neunkirchen) – 606, HasiÄ?iÄ? (KK Ĺ oĹĄtanj) – 595, Poglajen (KK Litija) – 589, VeliĹĄÄ?ek (KK Brest) – 578, Lepej (KK Konstruktor), HoleĹĄek (KK Rudar) – 566.

Rezultati, Ĺženske: Ĺ eĹĄko (KK Celje) – 531, Grahor (KK Remoplast) – 519, Strgar T. (Ĺ˝KK Ĺ oĹĄtanj) - 517, DvorĹĄak (Ĺ˝KK Ĺ oĹĄtanj) – 513, Strgar D. (Ĺ˝KK Ĺ oĹĄtanj) – 498, Preglau (KK Taborska jama) – 490, Grobelnik (KK Celje) – 487, LoziÄ? (Ĺ˝KK Ĺ oĹĄtanj) – 466 Rekreativci: Dreu (Mizarstvo Rosec) – 550, Ĺ ehiÄ? (KK Ĺ oĹĄtanj) – 548, Rajer (KK Vodnjak NM) Rekreativke: Zajc (KK Ljubelj) – 516, Cimperc (Ĺ˝KK Ĺ oĹĄtanj) – 487, Beras (Ljubljana) – 466

tekmovanju so gledalci videli zelo lepo kegljanje, boje za vsak kegelj in za mesta, ki so vodila na finalne nastope. V finalu je v obeh kategorijah nastopilo po osem najboljĹĄih tekmovalcev s predtekmovanja.

Prvi del tekmovanja je pri tekmovalcih pripadel LuĹžanu (KK Neunkirchen) s 617 podrtimi keglji, pri dekletih je slavila Grobelnikova (KK Celje) s 555 podrtimi keglji. Po 14 dneh predtekmovanja je nastopil finalni dan. Zelo napeto je bilo pri

fantih z nastopi kar petih reprezentantov, o zmagovalcu pa je odloÄ?al zadnji luÄ?aj in boljĹĄe Ä?iĹĄÄ?enje kasnejĹĄega zmagovalca.

Med finaliste se je z odliÄ?nim nastopom v prvem delu prebil domaÄ?i tekmovalec.

Da si je zasluĹžil finalni nastop, je dokazal ĹĄe z boljĹĄo igro v finalu. Pri dekletih je bil zanimiv dvoboj bivĹĄih reprezentantk, zadovoljni pa so bili tudi v Ĺ˝KK Ĺ oĹĄtanj s ĹĄtirimi tekmovalkami v zakljuÄ?nih bojih. đ&#x;”˛

G. F.

Lep uspeh ĹĄoĹĄtanjskih kegljaÄ?ev Ĺ oĹĄtanj, Kranj, 19. in 21. decembra – Ĺ oĹĄtanjÄ?anom sicer v ligaĹĄkem tekmovanju ne gre najbolje, so se pa zato izkazali na regijskem prvenstvu v tandemu, ki so ga pripravili na kegljiĹĄÄ?u. Tekmovanje je veljalo tudi za kvalifikacije za uvrstitev na drĹžavno prvenstvo. Na prvenstvu je nastopilo 12 tandemov, in sicer 4 iz KK Konjice, 4 pare je dal KK Ĺ oĹĄtanj, trije pari so bili iz KK Ljubno in predstavnik KK Komcel Celje. Za preseneÄ?enje so poskrbeli Ä?lani KK Ljubno, ki so v osmini finala izloÄ?ili favorizirane pare iz KK Konjice, Ä?lana 1. lige. Ĺ e bolje so igrali domaÄ?i fantje, saj so se v polfinale uvrstili kar trije pari. V finalu sta se sreÄ?ala do-

maÄ?a para HasiÄ?iÄ? – PetroviÄ? in AleksiÄ? – Sotler. Po dveh odigranih nizih je bilo 1 : 1, po dodatnih dveh luÄ?ajih sta naslov regijskega prvaka osvojila HasiÄ?iÄ? – PetroviÄ?. Drugo mesto je tako pripadalo paru AleksiÄ? – Sotler, tretja sta bila Ä?lana KK Komcel Kozmus – OklobdĹžija, na nehvaleĹžno Ä?etrto mesto sta se uvrstila Kompari – OgnjenoviÄ?. ÄŒetrti Ĺ oĹĄtanjski par SeÄ?ki – ArnuĹĄ je bil 11. Pravico nastopa na DP, ki je bilo v soboto v Kranju, sta si priborila prvo- in drugouvrĹĄÄ?eni par.

V Kranju je potekalo DP, na katero se je po predhodnih kvalifikacijah uvrstilo 24 tandemov. Tekmovalno skupnost Celje sta zastopala dva para iz KK Ĺ oĹĄtanj.

Po predhodnih izloÄ?ilnih bojih sta se oba para uvrstila v osmino finala. V naslednji krog tekmovanja pa se je uvrstil le en par, ki je izpadel v Ä?etrtfinalu. Na koncu tekmovanja je par SeÄ?ki – ArnuĹĄ osvojil 7. mesto, paru HasiÄ?iÄ? – PetroviÄ? je pripadalo 9. mesto. S tem doseĹžkom so v KK Ĺ oĹĄtanj zelo zadovoljni, saj so fantje dokazali, da se znajo boriti za klubske barve. Z uvrstitvijo med prvih 10 parov se bo dvignila tudi kvota za naslednje prvenstvo.

Seveda pa si Ĺ oĹĄtanjÄ?ani Ĺželijo, da bi uspeĹĄne nastope prenesli tudi v nadaljevanje prvenstva in tako popravili svojo dosedanjo uvrstitev. đ&#x;”˛

G. F.

pa je zakljuÄ?il v osmini finala na 5. mestu, saj je utrujenost pripomogla k tesnemu porazu 15 : 11. Leo se je z eno zmago sicer uvrstil v eliminacijski del tekmovanja, vendar pa je Ĺže v prvem krogu izgubil in svoj nastop zakljuÄ?il na 18. mestu.

V kategoriji floret kadetinje so nastopile Pia, Iza in Ana. V kvalifikacijskem delu sta se Iza in Pia s ĹĄtirimi zmagami in samo enim porazom kot tretja in Ä?etrta rangirani obe uvrstili v eliminacijski del, v katerem se jima je pridruĹžila tudi Ana z dvema zmagama in tremi porazi. V prvem krogu eliminacij je dvoboj za med osem najboljĹĄih Ana Ĺžal izgubila. Srbkinja je bila boljĹĄa z rezultatom 15 : 6, Ana pa je nastop zakljuÄ?ila na 11. mestu.

Pia je svoj dvoboj dobila z rezultatom 15 : 3,

Iza pa si je nadaljevanje prav tako zagotovila z istim rezultatom. Obe sta bili od svojih nasprotnic boljĹĄi tudi v osmini finala. Pia je s tesno zmago 15 : 13 slavila proti rojakinji, Iza pa je z rezultatom 15 : 6 ugnala Srbkinjo, ki je pred tem izloÄ?ila Ano. Polfinale je bil tako poloviÄ?no obarvan klubsko. Pia je z rezultatom 15 : 9 izgubila z Italijanko. KonÄ?ala je na 3. mestu in prejela bronasto medaljo.

Iza pa se je z rezultatom 15 : 12 uvrstila v finale. V finalu je z rezultatom 15 : 11 morala priznati premoÄ? rivalki, ki je pred tem ugnala Ĺže Pio. Nastop je zakljuÄ?ila na 2. mestu in si prisabljala srebro.

SabljaÄ?i SK Rudolf Cvetko so tako s tremi medaljami oznaÄ?ili 38. Cvetkov Memorial kot enega najuspeĹĄnejĹĄih turnirjev sezone. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 9. 1. 2020, barve: CMYK, stran 18

18

MODROBELA KRONIKA

9. januarja 2020

Rotnik za tatvino iz davÄ?nega spisa pogojno obsojen na 10 mesecev zapora

VseobsegajoÄ?a varnost

ToĹžilec je zahteval 18 mesecev zaporne kazni in se bo na sodbo pritoĹžil Celje, 23. decembra – Celjsko okroĹžno sodiĹĄÄ?e je nekdanjega direktorja Termoelektrarne Ĺ oĹĄtanj UroĹĄa Rotnika zaradi tatvine dokumenta o prijavi premoĹženja s finanÄ?ne uprave novembra 2013 pogojno obsodilo na 10 mesecev zapora s preizkusno dobo dveh let, je poroÄ?ala STA. ToĹžilec Matej OĹĄtir je za Rotnika sicer zahteval 18 mesecev zaporne kazni in se bo na sodbo pritoĹžil.

Rotnik je bil obsojen kaznivega dejanja velike tatvine in prepreÄ?itve dokazovanja, izreÄ?ena pa mu je bila enotna kazen. ToĹžilec ocenjuje, da je bilo Rotniku oÄ?itano kaznivo dejanje dokazano. Na sestanku 7. novembra leta 2013 v Ljubljani pri davÄ?nem inĹĄpektorju Andreju PalovĹĄniku je Rotnik po toĹžilÄ?evih besedah odtujil osmo stran izvirne prijave svojega premoĹženja. To je sto-

ril, ko je inĹĄpektor za kratek Ä?as zapustil pisarno. Rotnik je premoĹženje prijavil 9. maja 2013, z osme strani prijave pa naj bi izhajalo, da je prijavil 3,3 milijona evrov premoĹženja v obliki gotovine, kar je Rotnik zanikal.

Po navedbah toĹžilca je Rotnik v listino o prijavi premoĹženja najprej zapisal znesek v viĹĄini 3,3 milijona evrov, pozneje pa je na kopiji te listine znesek popravil na 300.000 evrov. OĹĄtir je ĹĄe dejal, da je Rotnik veliko tatvino izvedel zelo predrzno, z oÄ?itanim kaznivim dejanjem pa je izrazil tudi nespoĹĄtovanje do drĹžavnih organov.

Rotnikov zagovornik Mitja JeleniÄ? Novak je medtem zahteval oprostilno sodbo. Ocenil je namreÄ?, da tatvine toĹžilstvo ni dokazalo. Poudaril je, da se je listina najverjetneje izgubila na

Plaz odrezal domaÄ?ijo od sveta Sanacija Ĺže poteka, konÄ?ana bo v najkrajĹĄem moĹžnem roku

finanÄ?ni upravi, saj je do Rotnikovega davÄ?nega spisa dostopalo veÄ?je ĹĄtevilo ljudi, poleg tega je spis veÄ?krat potoval s finanÄ?ne uprave na policijo in obratno.

Na celjskem sodiĹĄÄ?u Rotniku sodijo tudi zaradi obtoĹžb o prepreÄ?itvi dokazovanja v davÄ?nem postopku in zaradi krive ovadbe. V tej zadevi je krive ovadbe obtoĹžena tudi njegova nekdanja odvetnica Varja Holec, krive izpovedbe pa hrvaĹĄki poslovneĹž Alexander HrkaÄ?. Vsi obtoĹženi oÄ?itana kazniva dejanja zanikajo.

Ni pa ĹĄe vloĹžena obtoĹžnica v najbolj odmevnem primeru ne-

pravilnosti pri gradnji ĹĄestega bloka Termoelektrarne Ĺ oĹĄtanj.

Celjsko okroĹžno sodiĹĄÄ?e je po izteku dodatnih treh mesecev za pripravo obtoĹžnice specializiranemu drĹžavnemu toĹžilstvu dalo ĹĄe mesec dni Ä?asa.

Postopek poteka Ĺže veÄ? let, zaradi Ä?esar je na sodiĹĄÄ?e letelo precej kritik. Nekdanji pravosodni minister Goran KlemenÄ?iÄ? je zahteval tudi poroÄ?ilo celjskega viĹĄjega sodiĹĄÄ?a, ki je ugotovilo, da je za zamude pri preiskavi odgovorno sodiĹĄÄ?e in ne policija ali toĹžilstvo. đ&#x;”˛

Osnutek toĹžilske odloÄ?itve v zadevi TEĹ 6 Ĺže presegel 1000 strani Ĺ oĹĄtanj – Specializirano drĹžavno toĹžilstvo tudi po preteku dodatnega Ä?asa za pripravo obtoĹžnice, ki ga je odobrilo celjsko sodiĹĄÄ?e, te ĹĄe ni pripravilo. Rok, ki je sicer instrukcijski, je potekel sredi prejĹĄnjega meseca, na toĹžilstvu pa so za STA pojasnili, da bo toĹžilska odloÄ?itev sprejeta v Ä?im krajĹĄem Ä?asu, osnutek đ&#x;”˛ mkp odloÄ?itve Ĺže presega 1000 strani.

POLICIJSKA kronika

Ĺ oĹĄtanj, 6. januarja – DeĹževje v noÄ?i iz 21. na 22. december je ĹĄkodo povzroÄ?alo tudi v obÄ?ini Ĺ oĹĄtanj. Plaz je odnesel del ceste v Gaberkah, ĹĄe en plaz, a manjĹĄi, se je sproĹžil na cesti v Lokovici, dva pa tudi na kmetijskih povrĹĄinah. Plaz na cesti proti domaÄ?iji ÄŒas v Gaberkah, ki je bila med prazniki popolnoma odrezana od sveta, so zaÄ?eli odrpavljati v ponedeljek, med prazniki to Ĺžal ni bilo mogoÄ?e.

ObÄ?ina je sanacijo – oporni zid s kamnito oblogo in pilotiranjem – naroÄ?ila skladno z interventnim zakonom, dela pa bodo izvedli v najkrajĹĄem moĹžnem Ä?asu. Stala bodo 30.000 evrov. đ&#x;”˛

mkp

Pomagali so ji gorski reĹĄevalci Ĺ oĹĄtanj, 2. januarja – V Ä?etrtek si je pri sestopu s poboÄ?ja Smrekovca pohodnica poĹĄkodovala nogo. Oskrbeli so jo gorski reĹĄevalci, potem pa so jo s helikopterjem prepeljali v bolniĹĄnico.

VeÄ? vlomov na obmoÄ?ju Kunta-Kinte Velenje, 2. januarja – Med prazniki je bilo na obmoÄ?ju vrtiÄ?karskega naselja Kunta-Kinte v Velenju vlomljeno v veÄ? hiĹĄk. Neznani storilec je v njih iskal predvsem vrednejĹĄe predmete, policisti pa so iskali sledi za storilcem.

PoĹĄkodoval se je pri podiranju drevesa Velenje, 3. januarja – V petek se je v Podkraju pri Velenju pri podiranju veÄ?jega drevesa poĹĄkodoval 77-letni moĹĄki.

Je med zaseĹženimi kolesi tudi vaĹĄe?

Zaradi plazu je bila domaÄ?ija ÄŒas v Gaberkah dobesedno odrezana od sveta. VoĹžnja po njej je bila strogo prepovedana. (foto: arhiv ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj)

Velenje, 3. januarja – V zadnjem Ä?asu je bilo na obmoÄ?ju v pristojnsti Policijske postaje Velenje v mestu in okolici ukradenih veÄ? koles.

V petek so jih nekaj, za katere obstaja utemeljen sum, da izvirajo iz kaznivih dejanj, zasegli VelenjÄ?anu, staremu znancu policije. Ob tem pozivajo obÄ?ane, da preverijo, ali imajo v kolesarnicah in kleteh ĹĄe svoja kolesa. ÄŒe ugotovijo, da ne, naj se z ustrezno dokumentacijo oziroma dokazilom o lastniĹĄtvu kolesa, oglasijo na Policijski postaji Velenje. Morda je med zaseĹženimi kolesi tudi vaĹĄe.

Vlom v stanovanje

Policisti so imeli na silvestrovo kar nekaj dela

Velenje, 4. januarja – V soboto je bilo vlomljeno v garsonjero na Efenkovi. Vlomilec je odnesel 150 evrov.

Velenje, 1. januarja – NoÄ? iz starega v novo leto je bilo pestro tudi za policiste. Na KidriÄ?evi cesti v Velenju je neznanec 31. decembra poĹĄkodoval stole, na parkiriĹĄÄ?u APS pa je neznanec iz rezervoarjev dveh avtobusov ukradel gorivo. Na Ĺ˝arovi v Velenju se obisk svojcev ni konÄ?al s silvestrskim poljubom, ampak pretepom.

Neznanec je po telefonu nadlegoval VelenjÄ?anko. VelenjÄ?an je izgubil ovojnico z gotovino. Zagorela sta koĹĄ za smeti in veÄ?ji smetnjak, nekdo pa je skuĹĄal vlomiti v RdeÄ?o dvorano, a mu ni uspelo.

Na prvi novoletni dan okoli 2. ure je v Lokovici na obmoÄ?ju Ĺ oĹĄtanja voznik osebnega avtomobila zapeljal s cestiĹĄÄ?a. Vozilo se je prevrnilo na streho. Gasilci so zavarovali in razsvetlili kraj, odklopili akumulator na vozilu in nudili pomoÄ? vleÄ?ni sluĹžbi pri izvleki in nalaganju vozila. ReĹĄevalci so eno poĹĄkodovano osebo prepeljali v bolniĹĄnico. Dobri dve uri za tem, okoli pol pete ure zjutraj, je zagorelo v ReÄ?ici ob Paki na obmoÄ?ju obÄ?ine Ĺ martno ob Paki. Pod nadstreĹĄkom stanovanjske hiĹĄe je zgorel kavÄ?, poĹžar je poĹĄkodoval del fasade objekta. V Velenju so obravnavali poĹĄkodbo s pirotehniÄ?nim sredstvom. Mladoletniku je petarda eksplodirala med priĹžiganjem in mu laĹžje poĹĄkodovala roko. đ&#x;”˛

mkp

Ĺ e vedno smo pod vtisom prehoda v novo leto in novo desetletje 21. stoletja. VoĹĄÄ?ila in Ĺželje po zadovoljnem, radostnem, optimistiÄ?nem, uspeĹĄnem in sreÄ?nem novem letu ĹĄe vedno odmevajo. Ĺ˝elje po varnem letu sicer niso bile tako pogosto izreÄ?ene in zapisane, toda varnost je zagotovo bila del vsake pozitivne misli, Ĺželje in voĹĄÄ?ila. Kajti Ä?e nimamo obÄ?utka varnosti ali pa je ta ogroĹžena, potem ne moremo v celoti Ä?utiti zadovoljstva, radosti in sreÄ?e. Varnost je kljuÄ?na prvina in je prisotna prav na vseh podroÄ?jih Ĺživljenja Ä?loveka in druĹžbe. Pomembna je za posameznika in njegovo bliĹžnjo okolico, ki zajema druĹžinsko okolje, okolje, v katerem Ĺživi, in okolje, v katerem je zaposlen. ÄŒe pogledamo ĹĄirĹĄe, na varnost posameznika vpliva tudi varnost v regiji in drĹžavi. Ne nazadnje dogodek povsem na drugem koncu planeta lahko vpliva na naĹĄo varnost, kar je posledica procesa globalizacije in informacijskotehnoloĹĄkega razvoja, pa tudi medsebojne soodvisnosti in povezanosti vseh nas, ki Ĺživimo na tem malem koĹĄÄ?ku ĹĄirnega vesolja.

Kako varno bo leto 2020? Odgovor je odvisen od tega, komu je namenjeno vpraĹĄanje. ÄŒe se osredotoÄ?imo le na posameznika, je to odvisno od ĹĄtevilnih dejavnikov v njegovih okoljih, kjer Ĺživi, dela in preĹživlja prosti Ä?as. Sicer pa je v prvi vrsti pomembno njegovo zavedanje in upoĹĄtevanje pravil ter varnostnih okvirjev, ki dajejo usmeritev za varno Ĺživljenje in varno izvajanje posamiÄ?nih dejavnosti.

Pri tem gre za spoĹĄtovanje predpisov, pravil, uporabo zaĹĄÄ?itnih in varnostnih ukrepov in opreme, s katerimi lahko bistveno poveÄ?amo varnost in zmanjĹĄamo ĹĄkodljive posledice v primeru nesreÄ?.

Varnost v naĹĄem oziroma vaĹĄem mestu je odvisna od ĹĄtevilnih dejavnikov. Praviloma velja, da veÄ?ji kot je kraj, slabĹĄa stopnja varnosti je oziroma je prisotnih veÄ? dejavnikov tveganja. ÄŒe primerjamo stopnjo varnosti v Vinski Gori, Velenju, Ljubljani, Parizu, Atenah, Istanbulu ali Kabulu, lahko ugotovimo, da gre za povsem razliÄ?na varnostna tveganja in s tem tudi stopnjo varnosti. Protesti v Parizu so zaznamovali ne samo zadnji mesec, ampak celo lansko leto, tako da trenutno najdaljĹĄa stavka po letu 1986 ustvarja vrsto varnostnih tveganj, ki vpliva na varnost prebivalcev in obiskovalcev Pariza.

Varnost na posameznem kontinentu je ravno tako hitro spreminjajoÄ?a se okoliĹĄÄ?ina, ki se lahko v trenutku spremeni. Nimam v mislih le obseĹžnih poĹžarov v Avstraliji in tragiÄ?nih posledic naravne ujme, ki je oÄ?itna posledica nespametnega Ä?lovekovega ravnanja z naravo in naravnim okoljem. ObseĹžnost in tragiÄ?nost poĹžarov nam potrjuje, da je narava veliko bolj moÄ?na in silovita, kot je Ä?lovek, ter da je edini naÄ?in, da naravo premagamo, ta, da jo spoĹĄtujemo, ji prisluhnemo in jo ubogamo. Tu so ĹĄe posamiÄ?ni dogodki, ki lahko hitro vzplamtijo in sproĹžijo ĹĄe veÄ?ji ogenj, kot trenutno gori na avstralskih tleh.

Tretji dan letoĹĄnjega leta so AmeriÄ?ani izvedli atentat na Kasima Sulejmanija v Bagdadu v nasprotju z mednarodnim pravom in naÄ?eli, kar lahko poleg dodatne destabilizacije BliĹžnjega vzhoda in obmoÄ?ja, kjer ni miru Ĺže od prve zalivske vojne, destabilizira ĹĄe druga obmoÄ?ja ali ustvari nove vojne. TakĹĄna dejanja, ki sicer nimajo direktne povezave z nami in naĹĄo drĹžavo (razen Ä?lanstva v zvezi NATO), bodo zagotovo imela vpliv tudi na naĹĄo varnost znotraj naĹĄe drĹžave in na tistih koncih sveta, kamor se bomo odpravljali na sluĹžbene poti ali poÄ?itnice. ÄŒe Ĺže ne z oboroĹženimi konflikti, pa bomo to (zagotovo) Ä?utili s poveÄ?anim ĹĄtevilom beguncev na naĹĄi juĹžni meji.

Poleg vseh Ĺželja, ki ste jih v preteklih dneh prejeli, vam letos Ĺželim ĹĄe obilo varnosti, ne glede, kje boste in karkoli boste poÄ?eli. ÄŒe boste varni, ne boste ogroĹženi in poĹĄkodovani, vaĹĄe poÄ?utje pa bo dobro. V takĹĄnem stanju boste veliko laĹžje dosegli zastavljene cilje in uresniÄ?ili svoje Ĺželje, s tem pa obÄ?utili obÄ?utke zadovoljstva, radosti in sreÄ?e! SreÄ?no in predvsem varno v letu 2020!

Adil Huselja varnostno ogledalo

đ&#x;”˛

Iz POLICISTOVE beleĹžke Zloraba plaÄ?ilne kartice Velenje, 3. januarja – V petek so policisti obravnavali zlorabo plaÄ?ilne kartice. Neznanec si je s kreditno kartico, ki ni bila njegova, privoĹĄÄ?il novoletne nakupe.

Pogovorili se bodo s starĹĄi Velenje, 3. januarja – Stanovalka enega od blokov na Cankarjevi je zasaÄ?ila mladoletnike, ki so hoteli ukrasti skiroje.

Policisti se bodo o tem pogovorili z njihovimi starĹĄi.

MoĹžu se ni skrila brez razloga Velenje, 3. januarja – V petek so policisti prisluhnili VelenjÄ?anu, ki je

pogreĹĄal svojo Ĺženo. To so kasneje naĹĄli in ugotovili, da je imela precej tehten razlog, da se je skrila moĹžu. Ker policisti sumijo na kaznivo dejanje, se bodo z obema ĹĄe pogovarjali.

PoÄ?ila je cev

Razbijala po vratih Ĺ oĹĄtanj, 4. januarja – V soboto zveÄ?er je vinjeno dekle v Ĺ oĹĄtanju razbijalo po vratih. Policisti so jo na neprimerno ravnanje opozorili.

PoĹĄiljala Ĺžaljiva SMS sporoÄ?ila Velenje, 4. januarja – V soboto je hÄ?i oÄ?etu poĹĄiljala neprimerna SMS sporoÄ?ila.

Policisti so jo opozorili, da se tako ne ravna.

Velenje, 5. januarja – V nedeljo so gasilci in policisti hiteli na Selo, kjer se je iz trgovine moÄ?no kadilo. Ugotovili pa so, da ni ĹĄlo za poĹžar, ampak za poÄ?eno cev.

NaĹĄ Ä?as, 9. 1. 2020, barve: CMYK, stran 19

UTRIP

9. januarja 2020

PRAVNI KOTIÄŒEK

SOCIALNI podlistek DRUĹ TVO HIĹ A | EMCE plac | HOSPIC | Ĺ ENT

Življenje s stigmo

"Naj sosedu krava crkne, Ä?e je Ĺže sami nimamo."

Stigma pomeni zaznamovanost, zaradi katere se Ä?lovek poÄ?uti nezaĹželen, zavrĹžen.

Posameznik postane stigmatiziran, ko ne izpolnjuje priÄ?akovanj, ki jih do njega imamo. Je oznaka, ki Ä?loveka razvrednoti in ga potisne na rob druĹžbe. Uporabniki drog doĹživljajo stigmo kot nekaj, kar je zelo kriviÄ?no do njih, saj sebe ne doĹživljajo tako ogroĹžujoÄ?e, kot jih doĹživlja okolica, po drugi strani pa menijo, da je izkljuÄ?ujoÄ? odnos okolice do njih nekaj samoumevnega, normalnega. Uporabniki, ki prihajajo v naĹĄ program zmanjĹĄevanja ĹĄkode zaradi drog, veÄ?krat povedo, da je stigma kot nalezljiva bolezen. ÄŒe se druĹžiĹĄ z nekom, ki je stigmatiziran, pomeni, da se bo del stigme prenesel nate. Tu lahko reÄ?emo, da drĹži rek, ki pravi: Povej mi, s kom se druĹžiĹĄ, in povem ti, kdo si. Torej, Ä?e se druĹžiĹĄ z ÂťdĹžankijiÂŤ, si tudi sam ÂťdĹžankiÂŤ. OpaĹžamo, da se nekateri uporabniki drog izogibajo druĹženju z drugimi uporabniki drog, predvsem zunaj, na odprtem, v skupini. Nekateri imajo zaradi stigmatiziranosti teĹžave tudi z vkljuÄ?evanjem v programe zmanjĹĄevanja ĹĄkode. Bojijo se namreÄ?, da bodo zaradi tega deleĹžni zaniÄ?evalnega donosa tako v javnosti kot tudi v stiku s sluĹžbami, ki so jim namenjene. Stigma Ĺžal vedno vpliva najprej na odnose v druĹžini in je vÄ?asih tako moÄ?na, da lahko pripelje do izogibanja in pretrganja stikov. Stigmatizirana je lahko cela druĹžina. Pretrgajo se lahko stiki z vrstniki, prijatelji, partnerji, ki droge ne uĹživajo. Pride lahko do izgube osnovne varnosti, stanovanja, nedokonÄ?anje ĹĄole in s tem do nizke izobrazbe ter poslediÄ?no do teĹžje zaposljivosti oz. do brezposelnosti.

Ker se osebe, ki uĹživajo drogo, zaradi stigme sooÄ?ajo z razliÄ?nimi prikrajĹĄanostmi, je zelo pomembna njihova ponovna vkljuÄ?itev v druĹžbo, nujni so ukrepi in programi, ki bi omogoÄ?ali njihovo druĹžbeno reintegracijo. Pri tem je pomembno, da je na voljo Ä?im veÄ? razliÄ?nih programov in moĹžnost, da si posameznik sam izbere program, ki mu bo najbolj ustrezal in v katerem bo najbolj motiviran, kot tudi to, da bi imele strokovne sluĹžbe moĹžnost zagotavljati takĹĄno vrsto pomoÄ?i, ki jo uĹživalec drog Ĺželi, in da bi jo lahko ponudile v tistem Ä?asu, ko jo je oseba v stiski pripravljena sprejeti.

Pomembno je tudi, da bi programi pomoÄ?i odvisnikom omogoÄ?ali prehajanje med njimi, da bi se med seboj dopolnjevali in enakopravno sodelovali. UÄ?inkovita je namreÄ? lahko le celostna, interdisciplinarna obravnava, ki vkljuÄ?uje sodelovanje tako ĹĄirĹĄe strokovne, politiÄ?ne javnosti kot tudi civilne druĹžbe.

Hrup, smrad, drevesa s prevelikimi kroĹĄnjami, ciprese na meji, grdo parkiranje itn. Toda vsak poseg v sosedovo nepremiÄ?nino ĹĄe ne pomeni protipravnosti. Poleg tega je pomembno, kje se nepremiÄ?nina nahaja, saj se pravice izvrĹĄujejo v skladu s krajevnimi navadami. Ne glede na krajevne navade velja nekaj sploĹĄnih oziroma osnovnih pravil: • Ä?e drevo stoji na meji, se plodovi delijo po enakih delih; • do plodov, ki padejo na sosednjo nepremiÄ?nino, pridobi lastnik te nepremiÄ?nine lastninsko pravico; • Ä?e veje sosedovega drevesa segajo v vaĹĄ zraÄ?ni prostor in Ä?e korenine rastejo v vaĹĄo nepremiÄ?nino, jih lahko odstranite, Ä?e tega po pozivu ne stori sosed; • Ä?e vam domaÄ?a ali udomaÄ?ena Ĺžival uide, jo lahko zasledujete na tuji nepremiÄ?nini; • kot lastnik nepremiÄ?nine ne smete na ĹĄkodo sosednje nepremiÄ?nine spreminjati toka vode in morate hkrati narediti vse potrebno, da meteorne vode ne odtekajo na sosednjo nepremiÄ?nino; • sodiĹĄÄ?e bo dovolilo "nujno pot" za nepremiÄ?nino, ki nima za redno rabo povezave z javno cesto ali pa bi s tako povezavo nastali nesorazmerni stroĹĄki; • kot lastnik nepremiÄ?nine smete do polovice ĹĄirine s svoje strani uporabljati mejno ograjo, jarek, pregrado, Ĺživo mejo itn., ker se domneva, da so stvari za oznaÄ?itev meje skupna lastnina lastnikov sosednjih nepremiÄ?nin; • mejna znamenja morate vzdrĹževati na krajevno obiÄ?ajen naÄ?in, stroĹĄke vzdrĹževanja pa krijeta s sosedom po enakih delih.

đ&#x;”˛

đ&#x;”˛

Planinska pohajkovanja Decem v latinĹĄÄ?ini pomeni deset in je deseti mesec po starem rimskem koledarju. NaĹĄ kmet je v zadnjem mesecu leta opazoval zemljo in ugotovil, da je pozimi zemlja zaledenela v grude, ki leĹžijo po polju, in od tod ime gruden.

Marsikdo bi si mislil, da se je v tem Ä?asu najbolje drĹžati doma in se greti ob topli peÄ?i, a planinci UNI 3 se poĹžviĹžgamo na vreme, na potepanja se odpravimo v vseh razmerah. V preteklem letu smo tako izvedli vse zastavljene cilje in smo na to ponosni.

'Hodil po zemlji sem naĹĄi in pil nje prelesti' je napisal naĹĄ pesnik Oton Ĺ˝upanÄ?iÄ?.

Res je tako. StarejĹĄi, ko postajamo, bolj ljubimo to naĹĄo lepo zemljo in z veseljem in ponosom spoznavamo do sedaj ĹĄe neodkrite kotiÄ?ke naĹĄe lepe domovine.

Decembra smo se podali po Poti spomina in prijateljstva od Svetega Urha do Ljubljane in na pohod po Kozjanskem.

Pot ob Ĺžici

Sveti Urh je 342 m visok griÄ? v Ljubljani, nad Dobrunjami, v bliĹžini Bizovika. Na vrhu je cerkev sv. Urha. Kraj je znan predvsem po tem, da je sluĹžil kot domobranska postojanka med drugo svetovno vojno. Na ploĹĄÄ?adi za cerkvijo je grobnica in mogoÄ?en spomenik z reliefi ranjencev, beguncev, talcev in muÄ?encev. Tu smo zaÄ?eli naĹĄ pohod. Pot nas je vodila po gozdu, se tu in tam rahlo vzpela, ves Ä?as pa je bilo Ä?utiti utrip mesta, ki leĹži v neposredni bliĹžini.

V zaselku Orle smo bili deleĹžni Ä?udovitega razgleda na Karavanke, KamniĹĄko-Savinjske Alpe in Julijce. Ljubljana pod nami pa je bila zavita v gosto meglo.

Sledila je hoja po gozdu, po tako imenovani Poti miru in prijateljstva. Prijetno urejene sprehajalne poti, posejane s klopcami in raznimi igrali, so zvabile ĹĄtevilne pohodnike, da so preĹživeli nekaj uric v naravi. Samo ĹĄe

19

mimo Zvezdarne in Ĺže smo se spustili v prazniÄ?no okraĹĄeno Ljubljano.

Ĺ tefanov pohod

Na prazniÄ?ni dan, 26. decembra, smo obiskali kraj Sveti Ĺ tefan na Kozjanskem. Kar dva praznika obeleĹžujemo na ta datum:

Oven od 21. 3. do 20. 4.

Po hribih vesno pustolovĹĄÄ?ino. Pot po kozjanskih griÄ?ih je bila polna Ä?udovitih razgledov, videlo se je neverjetno daleÄ?. Ustavili smo se na Babni Gori, si ogledali cerkvico sv. Ane iz 16. stoletja, nato pa smo se spustili v sam kraj, ki so ga po vojno preimenovali v Vinski Vrh, a so domaÄ?ini ka-

Cerkev nam je odprla in razkazala prijetna gospa, ki je tudi skrbnica cerkve in katehistinja.

Zahvalili smo se naĹĄima gostiteljema in se polni lepih vtisov odpeljali v Ĺ marje pri JelĹĄah, kjer smo zakljuÄ?ili naĹĄo pot in se poslovili od planinsko uspeĹĄnega leta 2019.

V novo leto ste vstopili polni nove energije. Z njo bodo priĹĄle tudi nove ideje, ki bodo svojo moÄ? dobivale tudi zato, ker bo vaĹĄe poÄ?utje odliÄ?no. ÄŒeprav skoraj vedno ugodite vsem proĹĄnjam vaĹĄih najbliĹžjih, tokrat ne boste tako zlahka popustili. Od vas bodo tokrat zahtevali preveÄ?. Ker niste prodana duĹĄa, boste vztrajali pri svojih naÄ?elih. Zbrali boste pogum in to tudi glasno povedali. Brez zamere ne bo ĹĄlo, a vam bo tokrat vseeno.

Od ponedeljka dalje boste spet v starem delovnem ritmu, prazniki bodo pozabljeni. Pazite, da ne boste prehitro porabili zalog energije, ki ste si jo nabrali med poÄ?itkom.

Bik od 21. 4. do 21. 5.

Nekdo, ki ga ne poznate dolgo, se bo vse pogosteje pojavljal v vaĹĄih sanjah. Tako lepe bodo, da se sploh ne boste Ĺželeli prebuditi iz sna. V resniÄ?nosti pa ne boste najbolj zadovoljni sami s seboj in s svojim Ĺživljenjem. Imate dve moĹžnosti; ali se sprijaznite s tem, kar imate ali pa naredite veÄ?, da se bo vaĹĄe Ĺživljenje korenito spremenilo. Jeza, ki vas bo razjedala, ko boste opazovali ljudi okoli sebe, s katerimi ste prisiljeni preĹživeti lep kos vsakdana, bo seveda vplivala tudi na vaĹĄe poÄ?utje. To Ĺžal ne bo najboljĹĄe, tudi imunski sistem bo pokazal svoje zobe. SreÄ?ni boste lahko, Ä?e jo boste odnesli le s prehladom.

DvojÄ?ka od 22. 5. do 21. 6.

Ste eden tistih, ki skoraj nikoli ni verjel v novoletne zaobljube, a leto 2020 ste tokrat zaÄ?eli z njo. Z razlogom. OdloÄ?ili se boste, da boste v druĹžinskem Ĺživljenju sedaj vi imeli glavno besedo, saj si ne Ĺželite veÄ? neprijetnih preseneÄ?enj. Lanska izkuĹĄnja, ki je bila draga tudi za druĹžinski proraÄ?un, je bila prehuda. Med prazniki ste se grizli v jezik, sedaj se ne boste veÄ?. Vsem okoli sebe boste povedali, kaj si mislite. Ĺ˝al pa ste iz mehkega testa, zato vam bo Ĺžal za marsikatero izreÄ?eno besedo. Ob tem boste veliko razmiĹĄljali o spremembah, ki si jih Ĺželite v Ĺživljenju. Ne hitite, Ä?as temu ni naklonjen. ZaÄ?nite po korakih, tam, kjer veste, da vam bo uspelo.

Rak od 22. 6. do 22. 7.

PoÄ?utje, ki Ĺže nekaj dni kljub obilnemu poÄ?itku med novoletnimi prazniki ni najboljĹĄe, vas ne bo veÄ? pustilo pri miru. Jasno vam bo, da z vaĹĄim telesom nekaj ni v redu, bali pa se boste, kaj vam lahko povedo zdravniki. A tokrat ne bo ĹĄlo brez njih. ÄŒe ne opravite nujnega, vas bo vsak dan bolj skrbelo. Tisti, ki vam bo vlil pogum za prvi korak, bo z vami ostal tudi v vseh naslednjih. Izjemno hvaleĹžni mu boste za podporo, po drugi strani pa si ga ne boste Ĺželeli imeti ob sebi. Vse do trenutka, ko boste izvedeli, da z vami ni niÄ? zelo narobe. A spremembe v vaĹĄem naÄ?inu Ĺživljenja so nujne. Sedaj veste, kje se jih boste lotili.

Motivacijo imate, zato pogumno!

Lev od 23. 7. do 22. 8.

Ĺ ok, ki ste ga doĹživeli, ko so se prazniki iztekli, je mimo. Sedaj ste Ĺže ujeli star delovni ritem, pred sabo pa imate jasno zarisano pot. Dnevi brezdelja so vas bolj utrudili kot delo, zato boste ĹĄe nekaj dni izjemno uÄ?inkoviti. Od jutri dalje se boste zaÄ?eli ĹĄe bolj ozirati v prihodnost. Imate namreÄ? obÄ?utek, da je Ä?as, da sami naredite veÄ? za svojo prihodnost. Usodo boste tokrat res vzeli v svoje roke. Obljuba, da ne boste obtiÄ?ali na sedanji toÄ?ki Ĺživljenja, bo vaĹĄa osebna. Lotili pa se je boste z vsem elanom. Zvezde vam bodo stale ob strani.

Prvi uÄ?inki vaĹĄih dejanj bodo obÄ?utni ĹĄe pred iztekom prve polovice januarja.

Devica od 23. 8. do 22. 9.

V teh dneh boste zaÄ?eli delati tudi tisto, kar ste kar nekaj mesecev zavedno potiskali na stranski tir. Zato ne boste prav niÄ? zaÄ?udeni, ko bodo Ĺživljenjski dogodki obrnili svoj tok. Tokrat bodo ĹĄli na vaĹĄ mlin. Lansko leto ni bilo dobro na vaĹĄem zdravstvenem podroÄ?ju, letoĹĄnje pa bo. In to boste spoznali Ĺže v teh dneh. Spremenili boste kar nekaj nezdravih navad in Ĺže kmalu ugotovili, da vam je telo hvaleĹžno.

Partner bo sreÄ?en, ko bo opazoval spremembe, ki jih boste najprej doĹživljali sami, Ĺže kmalu pa se vam bodo risale tudi na obrazu. Dogodek, ki vas bo ta teden najbolj razveselil, bo izjemno oseben.

Poskrbeli boste, da bo ostal skrivnost.

Tehtnica od 23. 9. do 22. 10.

V zadnjih dneh lanskega in prvih dneh letoĹĄnjega leta ste se spoÄ?ili, predvsem pa ste se pomirili. S sabo in drugimi. Sklenili ste tudi nekaj novoletnih zaobljub in si zabiÄ?ali, da se jih morate tokrat res drĹžati. Za zdaj vam to ĹĄe lepo uspeva. Dobro opravljeno delo je bilo vedno vaĹĄe najveÄ?je zadovoljstvo. Sedaj se bo to spremenilo.

VeÄ? vam bo pomenilo dobro poÄ?utje in mir, ki ga boste obÄ?utili v duĹĄi, ko boste zveÄ?er legli k poÄ?itku. S partnerjem bosta v naslednjih dneh uskladila razliÄ?na mnenja, ki so vaju zadnje Ä?ase precej razdvajala.

Pri tem bosta tokrat zelo diplomatska. Obema bo jasno, da kmalu niÄ? veÄ? ne bo, kot je bilo.

Ĺ korpijon od 23. 10. do 22. 11.

PoÄ?utje bo v teh dneh odliÄ?no, kar razganjalo vas bo od energije in dobre volje.

Vsi cilji, ki ste si jih zastavili do konca lanskega leta, sicer niso bili izpolnjeni, a usoda je poskrbela, da je bil splet dogodkov ĹĄe boljĹĄi, kot ste si upali sanjati. Zato boste v teh dneh delali naÄ?rte za posel, ki ste ga lansko leto Ĺželeli Ĺže opustiti.

Ideje bodo kar vrele iz vas, ker boste spoÄ?iti, pa boste znali loÄ?iti tudi zrno od plevela. Ĺ e naprej posluĹĄajte svoj notranji glas, ki vas je v preteklih letih sicer nekajkrat razoÄ?aral. Tokrat vas ne bo.

Vse se bo izteklo tako, kot je prav, a tokrat tudi zato, ker ne boste veÄ? nestrpni. Trenutno si namreÄ? ne Ĺželite veÄ? nobenih sprememb.

Strelec od 23. 11. do 21. 12.

dan enotnosti in samostojnosti ter ĹĄtefanovo.

Mi smo s svojim pohodom poÄ?astili drĹžavni praznik, saj smo spoznali del Slovenije, ki ostaja zaradi svoje odmaknjenosti marsikomu neznan, in sv. Ĺ tefana, ker je bil cilj pohoda obisk istoimenske vasice. Pot smo zaÄ?eli v dolini, blizu Loke pri Ĺ˝usmu.

Nad nami se je nad obseĹžnim kamnolomom dvigal stolp ljubezni, mi pa smo krenili v drugo smer, proti Babni Gori. Ogledali smo si Rafov rov, ki ga je v podzemlje Babne Gore izklesal domaÄ?in Rafko ArtiÄ?ek. Pravo mojstrsko delo. V zemljanki smo dobili tudi malico, poskuĹĄali domaÄ?o kozjansko kapljico, predvsem pa prisluhnili pripovedi ponosnega lastnika, ki je s svojim delom ustvaril res zanimivo podzemno kraljestvo.

Tu nas je priÄ?akal predsednik KS Sveti Ĺ tefan Ivan Ĺ˝aberl in nas popeljal po prelepi poti do centra kraja. Med potjo smo naleteli na hiĹĄko na drevesu. Nismo se mogli naÄ?uditi domiselnosti domaÄ?inov, ki so ustvarili to dre-

sneje dosegli, da nosi prvotno ime Sveti Ĺ tefan. Gre za razloĹženo vasico, hiĹĄe so raztresene po ĹĄtevilnih griÄ?kih, obdajajo jo gozdovi, travniki, vinogradi. V srediĹĄÄ?u naselja je farna cerkev iz 15. stoletja, prezidana v 17. stoletju, posveÄ?ena svetemu Ĺ tefanu, pa ĹĄe podruĹžniÄ?na ĹĄola, gasilski dom in nekaj hiĹĄ.

Res je lepa naĹĄa domovina, ni potrebno, da greĹĄ daleÄ?, da zlezeĹĄ visoko, Ä?im viĹĄje, lepote so povsod okoli nas. In dobri ter prijazni ljudje. ZaĹželimo si torej, da bi nam zdravje sluĹžilo in bi lahko v naslednjem letu spoznali ĹĄe veliko neodkritih kotiÄ?kov naĹĄe lepe deĹžele. đ&#x;”˛

Anka Pugelj

Kot kaĹže, je vse, kar vas je doletelo v lanskem decembru, s prihodom novega leta konÄ?no minilo. VraÄ?ate se v nekdanjo Ĺživljenjsko formo, predvsem pa imate veÄ? volje do dela in Ĺživljenja nasploh. K temu je veliko pripomogel partner. Dnevi, ki sta jih preĹživela skupaj, so bili le ĹĄe dodatna potrditev, koliko si pomenita. Tudi v trenutkih, ko bosta oba molÄ?ala, to ne bo neprijetno. Bo le znak tega, da oba vesta, kaj si mislita, in da vam zato vÄ?asih sploh ni treba govoriti. Vreme bo v prihodnjih dneh moÄ?no vplivalo na vas. Sonce bo vaĹĄ pogon, zato si ne boste Ĺželeli, da zima res pride v deĹželo.

Kozorog od 22. 12. do 20. 1.

ÄŒaka vas ĹĄe nekaj dni, ko bodo misli zmedene, dejanja pa precej neuÄ?inkovita. Ĺ˝e vse od novega leta ste na veliko sanjarili, s tem pa tolaĹžili dejstvo, da se morate vrniti v resniÄ?nost. Sedaj se boste vanjo prisiljeni vrniti, za kar bodo poskrbeli drugi.

Ker brez njih ne morete, se boste prisiljeni prilagoditi temu, kar bodo zahtevali od vas. Ĺ e nekaj dni boste trpeli, prihodnji teden pa bo prinesel kar nekaj sprememb. Tako poÄ?utje kot upanje, da prihodnost ne bo tako slaba, kot vam jo Ĺželijo nekateri, bosta dobila nov zagon. Tudi finance vam bo uspelo spraviti v stanje, ki vam bo zagotavljalo mirno spanje. Z vestjo pa se tako k sreÄ?i ne obremenjujete veÄ?.

Vodnar od 21. 1. do 19. 2.

DEĹ˝URNA Ĺ TEVILKA 080 80 34 BREZPLAÄŒNA Ĺ TEVILKA

PE Energetika mauris. Vivamus cursus enim nisl, quis auctor libero lacinia pretium. Praesent at pretium nisl.

PE Komunala Fusce lobortis, felis eget egestas tincidunt, risus elit egestas sem, a euismod ligula eros et quam. Pellentesque id Pogrebna sluĹžba elementum metus. Morbi ullamcorper ultrices magna, sit amet ultricies tortor eleifend ut. Curabitur cursus turpis porta, Reklamacije Modre cone Lorem ipsum dolor sit amet, consectetur adipiscing elit. Nam vehicula leo in enim cursus pharetra. Sed nec risus

V leto ste vstopili mirno, morda celo premirno za vaĹĄ okus. Sedaj pa ste se spet znaĹĄli v vrtincu dogodkov vsakdana, ki vam je vse manj pogodu. Tudi na Ä?ustvenem podroÄ?ju bo zmeda ĹĄe nekaj dni popolna. Partner ne bo veÄ? dolgo tiho, saj vidi, kaj se dogaja z vami. Njegove besede vas bodo bolele, a bodo ĹĄe kako resniÄ?ne. Zato si boste obljubili, da boste odslej bolj iskreni. Do sebe in do njega. Ker partnerja skrbi za vas, bo marsikaj vzel v svoje roke. Tokrat mu boste pustili, saj ne boste imeli volje, da bi se mu upirali. Vendar tudi brez vaĹĄega truda in poguma ne bo ĹĄlo. Zdravje? Ne boste ĹĄe zadovoljni z njim.

Ribi od 20. 2. do 20. 3.

ÄŒeprav brez stresa skorajda ne znate Ĺživeti, bo kakĹĄen brezdelen dan v teh januarskih dneh prav blagodejen. To ste ugotovili med prazniki, ko ste se uspeli umiriti, brezdelni dnevi pa so vam veÄ? kot godili. Zato boste v teh dneh hiteli, da naredite vse nujno, potem pa si boste privoĹĄÄ?ili ĹĄe nekaj dni brezdelja. Najbolje bo, Ä?e jih ne boste preĹživljali doma, kjer vse preveÄ?krat vidite delo, ki bi ga bilo treba opraviti. Brez skrbi, obveznosti bodo poÄ?akale, tudi tiste, ki vam ne diĹĄijo. A se jih boste laĹžje lotili, ko boste pomirjeni s seboj in ljudmi okoli sebe. ÄŒe se ĹĄe niste, se naroÄ?ite pri zobozdravniku.

Naš čas, 9. 1. 2020, barve: CMYK, stran 20

20

TV SPORED Četrtek,

Petek,

9. januarja

06.20 07.00 10.05 11.00 11.15 12.00 13.00 13.35 14.25 14.40 15.10 15.40 16.00 16.05 16.10 16.20 17.00 17.25 17.55 18.05 18.20 18.55 19.00 20.00 21.55 22.00 22.50 23.25 00.15 00.45 01.10 02.00

04.00 06.00 09.30 10.15 11.00 13.40 14.25 15.40 16.50 19.40 20.20 22.10 22.35 23.30 00.00 02.55

Kultura, Odmevi Dobro jutro, Poročila Dober dan TV-izložba Začnimo znova: Keksolog, slov. nan., 4/20 Naravna čudesa Zemlje (II), britanska dok. ser., 2/3 Prvi dnevnik, Šport, Vreme Moje mnenje TV-izložba Slovenci v Italiji Moj gost/Moja gostja, portretna odd.

TV-izložba Penelopa, risanka Jurij in Pavel, risanka Timi gre, risanka Studio Kriškraš, lutkovna odd. za otroke Poročila ob petih, Šport, Vreme Ugriznimo znanost, odd. o znanosti Na kratko: Lažne novice Sovice, risanka Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Tarča, Globus, Točka preloma Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Osmi dan Bauhaus - nova doba, nemška nad., 3/6 Ugriznimo znanost, odd. o znanosti Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slov. kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

Info kanal Napovedujemo Videotrak Družbeni fenomeni, izob. odd.

Dobro jutro Dober dan Biatlon - SP: sprint (Ž), prenos iz Oberhofa Naravna čudesa Zemlje (II), britanska dok. ser., 2/3 Odbojka - kvalifikacije za OI: polfinale, prenos iz Berlina Videotrak Rokomet - EP: Hrvaška : Črna gora, prenos iz Gradca Ambienti Zgodba Florence Foster Jenkins, nemški igrano-dokumentarni glasbeni film, 2016 Videotrak Odbojka - kvalifikacije za OI: polfinale, posnetek iz Berlina Info kanal

06.00 24UR, ponovitev 07.00 OTO čira čara 07.01 Moj mali poni: Čarobno prijateljstvo, ris.

07.25 Tri mucke, ris.

07.40 Male opice Mončiči, ris.

07.50 Tačke na patrulji, ris.

08.15 Pikica in Pepermint, ris.

08.25 Grizzy in glodavčki, ris.

08.35 Reka ljubezni, 2. sez., 21. del 09.30 Sreča najde pot, 1. sez., 118. del 10.20 Gorski zdravnik, 11. sez., 8. del 12.00 Pohlepna gospa Fazilet, 1. sez., 30. del 12.50 Pohlepna gospa Fazilet, 1. sez., 31. del 13.45 Reka ljubezni, 2. sez., 22. del 14.45 Sreča najde pot, 1. sez., 119. del 15.35 Moja boš, 1. sez., 98. del 16.30 24UR popoldne 17.00 Gorski zdravnik, 12. sez., 1. del 18.50 24UR vreme 18.55 24UR 20.00 Sanjski moški Hrvaške, 2. sez.

21.10 Dobri zdravnik, 1. sez., 3. del 22.00 24UR zvečer 22.35 Prevara, 1. sez., 12. del 23.25 Klub srečnih ločenk, 4. sez., 4. del 00.15 Vikingi, 6. sez., 1. del 01.05 Dobri zdravnik, 1. sez., 3. del 01.55 24UR zvečer, ponovitev 02.30 Zvoki noči

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 DOBRO JUTRO, informativnorazvedrilna oddaja 10:30 Aktualno: Varnost v prometu 11:30 Kuhinjica, Izobraževalna oddaja 11:55 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 12:20 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 16:00 Ledena babica, komedija 17:40 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Krava na Mesecu, gledališka predstava Vrtca Velenje 18:25 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Tim Cergol, Matej Ferlež, klavir (171) 18:30 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 18:55 Videospot dneva 19:00 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 NAJ VIŽA: ansambel Javor; Špadni fantje 21:15 Regionalne novice 21:20 JESEN ŽIVLJENJA 21:50 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Tim Cergol, Matej Ferlež, klavir (171) 21:55 Videospot dneva 22:00 Iz oddaje Dobro jutro 22:45 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:15 Nočni program

9. januarja 2020

Sobota,

10. januarja

06.20 07.00 10.05 11.00 11.15 12.00 13.00 13.30 15.25 15.55 16.10 16.25 17.00 17.25 18.00 18.10 18.20 18.55 19.00 20.00 21.25 21.55 22.00 22.55 00.45 01.10 02.05

04.00 06.00 09.45 10.30 11.00 13.30 14.25 15.45 16.10 16.50 17.55 20.05 22.40 23.30 00.05 00.40 03.20

Kultura, Odmevi Dobro jutro, Poročila Dober dan TV-izložba Začnimo znova: Rep Evrope, slov. nan., 5/20 Naravna čudesa Zemlje (II), britanska dok. ser., 3/3 Prvi dnevnik, Šport, Vreme Tarča, Globus, Točka preloma Mostovi - Hidak, inf. odd.

TV-izložba Okus po novem začetku, kratki dokumentarni film Plesna akademija: Vrnitev, avstralska nad. za mlade, 1/4 Poročila ob petih, Šport, Vreme Zadnja beseda! - izbor Infodrom Bacek Jon, risanka Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Zaljubljeni Prifarci, 1. del, koncert Glasbeni pozdrav Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Kinoteka: Dvoriščno okno, am. film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

Info kanal Napovedujemo Videotrak Alpe-Donava-Jadran Dobro jutro Dober dan Biatlon - SP: sprint (M), prenos iz Oberhofa O živalih in ljudeh, izob. odd.

Na vrtu, izob. odd.

Naravna čudesa Zemlje (II), brit. dok. ser., 3/3 Rokomet - EP: Slovenija : Poljska, prenos iz Göteborga Odbojka - kvalifikacije za OI: finale, prenos iz Berlina Televizijski klub: Ljubim te brezpogojno Zadnja beseda! - izbor Videotrak Odbojka - kvalifikacije za OI: finale, posnetek iz Berlina Info kanal

11. januarja

06.15 07.00 07.10 07.15 07.20 07.25 07.40 08.00 08.25 08.50 09.00 09.25 10.10 10.20 10.50 11.20 11.40 12.40 13.00 13.25 13.50 14.05 15.10 16.00 16.30 17.00 17.20 17.35 18.00 18.10 18.40 18.50 18.55 19.00 20.00 21.35 22.00 00.40 01.05 01.55

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 DOBRO JUTRO, informativnorazvedrilna oddaja 10:15 Kmetijski razgledi 10:45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11:10 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 11:40 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 16:00 Dobro jutro, ponovitev 17:15 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Miš maš: Kemija je v zraku 18:40 Regionalne novice 18:45 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Veronika Gams, harfa (172) 18:50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:15 Videospot dneva 19:20 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 Popotniške razglednice: Polarne dežele 21:00 Regionalne novice 21:05 POP CORN 22:05 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Veronika Gams, harfa (172) 22:10 Videospot dneva 22:15 Iz oddaje Dobro jutro 23:00 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:25 Nočni program

Kultura, Odmevi Čebelice: Čarovničin dvorec Lojzek, risanka Rija in Krokodil, risanka Mišo in Robi, risanka Ernest in Celestinca, risanka Marcelino Kruh in vino, ris.

Studio Kriškraš, lutkovna odd. za otroke Ribič Pepe, odd. za otroke Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Firbcologi, odd. za otroke Male sive celice: OŠ Miklavž na Dravskem polju in OŠ Vojnik Infodrom Plesna akademija, avstralska nad. za mlade, 2/4 Ugriznimo znanost, odd. o znanosti TV-izložba Tednik Kaj govoriš? = So vakeres?

Prvi dnevnik, Šport, Vreme O živalih in ljudeh, izob. odd.

TV-izložba Zadnja beseda! - izbor Bolnišnica New Amsterdam (I.), am. nad., 15/22 Nova dvajseta (II.): Bomo zrihtali, slov. nad., 17/18 Na vrtu, izob. odd.

Poročila ob petih, Šport, Vreme Duhovni utrip: Pregled leta 2019 Slovenski magazin Ozare Ambienti Hej, hej, Šapice!, risanka Mandi, risanka Vreme Dnevnik, Sobotni dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme Slovenski avto leta 2020 Poročila, Šport, Vreme Sedmi pečat: Molk, kopr. film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Sobotni dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme Napovedujemo

12. januarja

07.00 07.00 07.05 07.10 07.20 07.30 07.40 07.45 07.55 08.10 08.15 08.25 08.40 08.50 09.00 09.05 09.15 09.30 10.00 10.55 11.20 11.25 12.00 13.00 13.25 14.45 15.15 15.30 17.00 17.20 18.40 18.55 19.00 20.00 20.50 21.35 22.05 23.20 23.25 23.50 00.45

04.00 06.00 06.25 07.00 07.50 08.25 10.25 11.35 13.25 14.25 15.10 15.55 18.05

06.00 24UR, ponovitev 07.00 OTO čira čara 07.01 Moj mali poni: Čarobno prijateljstvo, ris.

07.25 Tri mucke, ris.

07.40 Male opice Mončiči, ris.

07.50 Tačke na patrulji, ris.

08.15 Pikica in Pepermint, ris.

08.25 Grizzy in glodavčki, ris.

08.35 Reka ljubezni, 2. sez., 22. del 09.30 Sreča najde pot, 1. sez., 119. del 10.20 Gorski zdravnik, 12. sez., 1. del 12.00 Pohlepna gospa Fazilet, 1. sez., 32. del 12.50 Pohlepna gospa Fazilet, 1. sez., 33. del 13.45 Reka ljubezni, 2. sez., 23. del 14.45 Sreča najde pot, 1. sez., 120. del 15.35 Moja boš, 1. sez., 99. del 16.30 24UR popoldne 17.00 Gorski zdravnik, 12. sez., 2. del 18.50 24UR vreme 18.55 24UR 20.00 Sanjski moški Hrvaške, 2. sez.

21.10 Dobri zdravnik, 1. sez., 4. del 22.00 24UR zvečer 22.35 Eurojackpot 22.40 Ljubezen na prvo tačko, ameriški film 00.15 V Hongkongu je že nov dan, ameriški film 01.40 Dobri zdravnik, 1. sez., 4. del 02.30 24UR zvečer, ponovitev 03.05 Zvoki noči

Nedelja,

19.55 21.05 23.40 01.55 03.30

Info kanal Napovedujemo Videotrak Najboljše jutro Alpski magazin Nordijsko smučanje - SP: smučarski skoki (Ž), prenos iz Sapora Alpsko smučanje - SP: veleslalom (M), 1. vožnja, prenos iz Adelbodna Alpsko smučanje - SP: smuk (Ž), prenos iz AltenmarktZauchenseeja Alpsko smučanje - SP: veleslalom (M), 2. vožnja, prenos iz Adelbodna Nordijsko smučanje - SP: smučarski tek, sprint, vključitev v prenos iz Dresdna Deskanje na snegu - SP: paralelni veleslalom, posnetek iz Scuola Nordijsko smučanje - SP: smučarski skoki (M), prenos iz Val di Fiemmeja Rokomet - EP: Španija: Nemčija, prenos iz Trondheima Biatlon - SP: štafeta (M), posnetek iz Oberhofa Novoletni koncert z Dunaja, dirigent Andris Nelsons, posnetek iz Zlate dvorane Musikvereina Jutri, francoski dok. film Nordijsko smučanje - SP: smučarski skoki (Ž), prenos iz Sapora Videotrak

04.00 05.50 06.45 07.00 07.45 08.20 09.05 10.25 11.35 12.45 13.25 14.25 15.10 15.35 16.50 17.55 20.05

06.00 07.00 07.01 07.15 07.25 07.40 07.50 08.15 08.25 08.35 08.45 09.10 09.35 09.40 10.05 10.35 11.05 11.55 12.20 13.15 14.05 15.45 17.55 18.50 18.55 20.00 22.40 01.20

24UR, ponovitev OTO čira čara Robojajčki, ris.

Super krila, ris.

PJ Masks – Pižamarji, ris.

Tri mucke, ris.

Ruby Mavrica, ris.

Maša in medved, ris.

Mašine pripovedke, ris.

Tri mucke, ris.

Male opice Mončiči, ris.

Viking Viki, ris.

Pikica in Pepermint, ris.

Moj mali poni: Čarobno prijateljstvo, ris.

Maggie & Bianca: Modni frendici, 3. sez., 5. del Maggie & Bianca: Modni frendici, 3. sez., 6. del Kuharski mojster, 8. sez.

Vrtičkanje Naša mala klinika, 7. sez., 12. del Naša mala klinika, 7. sez., 13. del Beethoven 5, ameriški film Šanghaj, slovenski film Preverjeno, ponovitev 24UR vreme 24UR Dvojna igra, ameriški film Mandela: Dolga pot do svobode, angleški film Zvoki noči

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozbavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 Miš maš: Kemija je v zraku 09:40 Jutranji pogovori 1 11:10 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11:35 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 14:15 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 16:00 Jutranji pogovori 2 17:30 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Andreja Šadl, harfa (168) 17:35 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Krava na Mesecu, gledališka predstava Vrtca Velenje 18:25 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Filip Ocvirk, Neža Kikec (169) 18:30 Dotiki gora: Govško brdo 18:50 Vrtnarski kotiček 19:00 Videospot dneva 19:05 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 2721. VTV magazin, regionalna informativna oddaja 20:30 25 let z ansamblom Štrk, 1.del 21:30 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Polona Lavrišnek, harfa (170) 21:40 Popotniške razglednice: Polarne dežele 22:40 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:10 Nočni program

20.45 20.55 22.30 00.05 01.05 02.40

06.00 07.00 07.01 07.15 07.25 07.40 07.50 08.15 08.25 08.35 08.45 09.10 09.20 09.30 9.50 10.00 10.30 11.00 11.50 12.40 13.15 13.50 15.15 16.50 18.50 18.55 20.00 21.50 23.45 02.10 03.10

8:30 8:55 9:00 9:40 10:10 10:20 10:50 11:50 12:15 13:35 14:00 17:30 17:55 18:00 18:40 18:45 19:55 20:00 21:15 21:20 22:50 23:15

Ponedeljek, 13. januarja

Živ žav Kravica Katka, risanka Milan, risanka Profesor Baltazar, risanka Lojzek, risanka Timi gre, risanka Malčki, risanka Sovice, risanka Knjiga o džungli, risanka Hej, hej, Šapice!, risanka A veš, koliko te imam rad, ris.

Vse o Rozi, risanka Zmedi gre v Zakajzato, risanka Muk, risanka Objemi me, risanka Bacek Jon, risanka Govoreči Tom in prijatelji, ris. Žogomet: Nemogoča naloga, avstralska otroška nad., 4/13 Nedeljsko bogoslužje, prenos iz župnije Dekani Prisluhnimo tišini Ozare Obzorja duha: Vizija prihodnosti redovnikov Ljudje in zemlja, izob. odd.

Prvi dnevnik, Šport, Vreme Zaljubljeni Prifarci, 1. del, koncert Glasbeni pozdrav TV-izložba Mali Bangladeš, ital. film Poročila ob petih, Šport, Vreme Čez planke: s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija v Južni Ameriki, 2. del Muk, risanka Vreme Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme Jezero, slov. nad., 4/6 Intervju: dr. Ivan Čuk Poročila, Šport, Vreme Pismo iz Masandžije, kanadski dokumentarni film Za lahko noč: Bela Ljubljana Frane Milčinski Ježek, Jelena Ždrale in Hamlet Express Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme Napovedujemo

06.30 07.00 10.05 11.00 11.15

Info kanal Videotrak Duhovni utrip: Pregled leta 2019 Človekov najboljši prijatelj, dok. film, 2. del Koda: V domovih za starejše z novim letom višje cene Glasbena matineja: Slovenski ljudski plesi: Med Muto in Pernicami Alpsko smučanje - SP: alpska kombinacija (Ž) superveleslalom, prenos iz Altenmarkt-Zauchenseeja Alpsko smučanje - SP: slalom (M), 1. vožnja, prenos iz Adelbodna Alpsko smučanje - SP: alpska kombinacija (Ž) - slalom, prenos iz Altenmarkt-Zauchenseeja Biatlon - SP: skupinski start (Ž), prenos iz Oberhofa Alpsko smučanje - SP: slalom (M), 2. vožnja, prenos iz Adelbodna Biatlon - SP: skupinski start (M), prenos iz Oberhofa Alpski magazin Nordijsko smučanje - SP: smučarski skoki (Ž), posnetek iz Sapora Nordijsko smučanje - SP: smučarski tek, ekipni sprint, posnetek iz Dresdna Rokomet - evropsko prvenstvo: Švedska : Slovenija, prenos iz Göteborga Nordijsko smučanje - SP: smučarski skoki (M), prenos iz Val di Fiemmeja Žrebanje Lota George Michael - Freedom, britanski dok. film Križišče 48, kopr. film Videotrak Rokomet - evropsko prvenstvo: Švedska : Slovenija, posnetek iz Göteborga Info kanal

11.00

24UR, ponovitev OTO čira čara Robojajčki, ris.

Super krila, ris.

PJ Masks – Pižamarji, ris.

Tri mucke, ris.

Ruby Mavrica, ris.

Maša in medved, ris.

Mašine pripovedke, ris.

Tri mucke, ris.

Male opice Mončiči, ris.

Viking Viki, ris.

Pikica in Pepermint, ris.

Moj mali poni: Čarobno prijateljstvo, ris.

Grizzy in glodavčki, ris.

Maggie & Bianca: Modni frendici, 3. sez., 7. del Maggie & Bianca: Modni frendici, 3. sez., 8. del Kuharski mojster, 8. sez.

Naša mala klinika, 7. sez., 14. del Lepo je biti sosed, 1. sez., 1. del Lepo je biti sosed, 1. sez., 2. del Dan najlepših sanj Ljubezen na prvo tačko, ameriški film Na žaru 24UR vreme 24UR Sreča pa taka, ameriški film Naša blagovna znamka je kriza, ameriški film Šanghaj, slovenski film Preverjeno, ponovitev Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Miš maš: Kemija je v zraku 2720. VTV magazin Vrtnarski kotiček 2721. VTV magazin O LETU 2020 Z ANDREJO NOVAK Lestvica zabavnih in narodnozab.

Jutranji pogovori 1 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Napovedujemo Miš Maš: Bonton po škratje Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Tim Cergol, Matej Ferlež, klavir (171) Videostrani, obvestila Napovedujemo NAJ VIŽA: ansambel Javor; Špadni fantje Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Veronika Gams, harfa (172) Jutranji pogovori 2 Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

Torek,

11.55 13.00 13.35 14.25 14.40 15.10 15.20 15.50 16.05 16.15 16.25 17.00 17.25 18.10 18.20 18.55 19.00 20.00 21.00 21.55 22.00 22.50 23.25 00.15 00.40 01.35

04.00 06.00 09.30 10.30 10.40 11.35 14.10 15.10 16.25 17.10 18.05 18.55 19.25 20.20 22.10 22.55 23.50 00.40 02.20

14. januarja

Utrip, Zrcalo tedna Dobro jutro, Poročila Dober dan TV-izložba Začnimo znova: Iz vrste sesalcev, slov. nan., 6/20 Sinji planet II, brit. dok. ser., 1/7 Prvi dnevnik, Šport, Vreme Panoptikum: Filmske adaptacije literature TV-izložba S-prehodi: Manjšina Rojaki Dober dan, Koroška TV-izložba Oblakov kruhek, risanka Zmajči zmaj, risanka Ribič Pepe, odd. za otroke Poročila ob petih, Šport, Vreme Zadnja beseda! - izbor Malčki, risanka Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Tednik Studio City Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Umetnost igre Glasbeni večer: Simfonični orkester RTV Slovenija, Stefan Milenković in Mihail Agafita Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

06.20 07.00 10.05 11.00 11.15

Info kanal Napovedujemo Videotrak Čebelice: Čarovničin dvorec Zlatko Zakladko: Socerb in njegovi razgledi Obzorja duha: Vizija prihodnosti redovnikov Dobro jutro Dober dan Nočemo belega kruha, dok. film Ljudje in zemlja, izob. odd.

Boj za slovensko severno mejo, dok. film Neandertalci - spoznajmo svoje prednike, britanska dok. ser., 1/2 Studio Kriškraš, odd. za otroke Videotrak Rokomet - EP: Srbija : Hrvaška, prenos iz Gradca Bauhaus - nova doba, nemška nad., 4/6 V imenu genov, am. dok. odd.

Videotrak Rokomet - EP: Srbija : Hrvaška, posnetek iz Gradca Info kanal

04.00 06.00 10.00 10.45 11.15 14.10 14.55 15.20 16.50

06.00 24UR, ponovitev 07.00 OTO čira čara 07.01 Moj mali poni: Čarobno prijateljstvo, ris.

07.25 Tri mucke, ris.

07.40 Male opice Mončiči, ris.

07.50 Tačke na patrulji, ris.

08.15 Pikica in Pepermint, ris.

08.25 Grizzy in glodavčki, ris.

08.35 Reka ljubezni, 2. sez., 23. del 09.30 Sreča najde pot, 1. sez., 120. del 10.20 Gorski zdravnik, 12. sez., 2. del 12.00 Pohlepna gospa Fazilet, 1. sez., 34. del 12.50 Pohlepna gospa Fazilet, 1. sez., 35. del 13.45 Reka ljubezni, 2. sez., 24. del 14.45 Sreča najde pot, 1. sez., 121. del 15.35 Moja boš, 1. sez., 100. del 16.30 24UR popoldne 17.00 Gorski zdravnik, 12. sez., 3. del 18.50 24UR vreme 18.55 24UR 20.00 Sanjski moški Hrvaške, 2. sez.

21.15 Dobri zdravnik, 1. sez., 5. del 22.05 24UR zvečer 22.40 Prevara, 1. sez., 13. del 23.30 Klub srečnih ločenk, 4. sez., 5. del 00.20 Vikingi, 6. sez., 2. del 01.10 Dobri zdravnik, 1. sez., 5. del 02.00 24UR zvečer, ponovitev 02.35 Zvoki noči

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 Regionalne novice 09:05 DOBRO JUTRO, informativnorazvedrilna oddaja 10:15 2721. VTV magazin, regionalna informativna oddaja 10:45 Videospot dneva 10:50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11:40 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 12:10 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 16:00 Regionalne novice 16:05 Dobro jutro, ponovitev 17:15 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 JESEN ŽIVLJENJA 18:30 Regionalne novice 18:35 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Pia Landeker, Lenart Šonc, klavir (173) 18:40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:05 Videospot dneva 19:10 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 AKTUALNO 21:00 Regionalne novice 21:05 NAJ VIŽA: ansambel Javor; Špadni fantje 22:20 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Pia Landeker, Lenart Šonc, klavir (173) 22:25 Videospot dneva 22:30 Iz oddaje Dobro jutro 23:15 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:45 Nočni program

Sreda,

11.50 13.00 13.35 14.30 14.45 15.00 15.15 15.45 15.55 16.00 16.10 16.20 17.00 17.30 18.05 18.20 18.55 19.00 20.00 20.45 21.55 22.00 22.55 00.50 01.20 02.10

17.55 20.35 21.45 22.30 00.00 00.15 01.00 01.30 03.00

15. januarja

Kultura, Odmevi Dobro jutro, Poročila Dober dan TV-izložba Začnimo znova: Veliki osvajalec, slov. nan., 7/20 Sinji planet II: Globine, britanska dok. ser., 2/7 Prvi dnevnik, Šport, Vreme Studio City TV-izložba Duhovni utrip: Pregled leta 2019 TV-izložba Lučka - Pitypang, otroška odd. Žvenkci, risanka Svet živali, risanka Profesor Baltazar, risanka Govoreči Tom in prijatelji, risanka Firbcologi, odd. za otroke Poročila ob petih, Šport, Vreme Koda A veš, koliko te imam rad, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Bolnišnica New Amsterdam (I.), ameriška nad., 16/22 Nevidni otroci – izziv za Afriko, francoska dok. odd.

Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Pričevalci: Gašper Rudolf, 2. del Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

06.20 07.00 10.05 11.00 11.15

Info kanal Napovedujemo Videotrak Umetnost igre Dobro jutro Dober dan Slovenski magazin Slovenski avto leta 2020 Neandertalci - spoznajmo svoje prednike, brit. dok. ser., 2/2 Rokomet - EP: Švica : Slovenija, prenos iz Göteborga Alpsko smučanje - SP: slalom (Ž), 2. vožnja, prenos iz Flachaua Deskanje na snegu - SP: paralelni slalom, posnetek iz Bad Gasteina Rokomet - evropsko prvenstvo, posnetek iz Göteborga Kaj govoriš? = So vakeres?

Zadnja beseda! - izbor Videotrak Rokomet - evropsko prvenstvo: Švica : Slovenija, posnetek iz Göteborga Info kanal

04.00 06.00 09.45 10.30 11.00 11.35 12.55

06.00 24UR, ponovitev 07.00 OTO čira čara 07.01 Moj mali poni: Čarobno prijateljstvo, ris.

07.25 Tri mucke, ris.

07.40 Male opice Mončiči, ris.

07.50 Tačke na patrulji, ris.

08.15 Pikica in Pepermint, ris.

08.25 Grizzy in glodavčki, ris.

08.35 Reka ljubezni, 2. sez., 24. del 09.30 Sreča najde pot, 1. sez., 121. del 10.20 Gorski zdravnik, 12. sez., 3. del 12.00 Pohlepna gospa Fazilet, 1. sez., 36. del 12.50 Pohlepna gospa Fazilet, 1. sez., 37. del 13.45 Reka ljubezni, 2. sez., 25. del 14.45 Sreča najde pot, 1. sez., 122. del 15.35 Moja boš, 1. sez., 101. del 16.30 24UR popoldne 17.00 Gorski zdravnik, 12. sez., 4. del 18.50 24UR vreme 18.55 24UR 20.00 Sanjski moški Hrvaške, 2. sez.

21.15 Dobri zdravnik, 1. sez., 6. del 22.05 Preverjeno 23.05 24UR zvečer 23.40 Klub srečnih ločenk, 4. sez., 6. del 00.30 Vikingi, 6. sez., 3. del 01.20 Dobri zdravnik, 1. sez., 6. del 02.10 24UR zvečer, ponovitev 02.45 Zvoki noči

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 Regionalne novice 09:05 DOBRO JUTRO, informativnorazvedrilna oddaja 10:15 AKTUALNO 11:15 Videospot dneva 11:20 Kuhinjica, Izobraževalna oddaja 11:45 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 12:10 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 16:00 Regionalne novice 16:05 Dobro jutro, ponovitev 17:15 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Kmetijski razgledi 18:30 Regionalne novice 18:35 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Andreja Šadl, harfa (174) 18:40 Kuhinjica, Izobraževalna oddaja 19:05 Videospot dneva 19:10 Videostrani, obvestila 19:55 Vabimo k ogledu 20:00 2722. VTV magazin, regionalna informativna oddaja 20:30 Dotiki gora: Govško brdo, 2.del 21:00 25 let z ansamblom Štrk, 1.del 22:00 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Andreja Šadl, harfa (174) 22:05 Videospot dneva 22:10 Iz oddaje Dobro jutro 22:55 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:20 Nočni program

11.50 13.00 13.35 14.20 14.35 15.10 15.40 15.50 16.05 17.00 17.25 17.50 18.00 18.20 18.55 19.00 20.05 21.55 22.00 22.50 23.35 00.00 00.30 01.25

14.25 15.45 16.30 17.55 18.50 19.15 19.50 20.00 21.00 22.00 22.50 23.50 00.20 01.55

Kultura, Odmevi Dobro jutro, Poročila Dober dan TV-izložba Začnimo znova: Morala je zakon!, slov. nan., 8/20 Sinji planet II: Koralni grebeni, brit. dok. ser., 3/7 Prvi dnevnik, Šport, Vreme Intervju: dr. Ivan Čuk TV-izložba Osmi dan Mostovi, magazinska inf. odd.

Rojaki TV-izložba Male sive celice: OŠ Miklavž na Dravskem polju in OŠ Vojnik Poročila ob petih, Šport, Vreme Družbeni fenomeni: (Pre)velike hiše, izob. odd.

50 knjig, ki so nas napisale: Dane Zajc: Požgana trava Zmedi gre v Zakajzato, risanka Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Film tedna: Zaposlena ženska, izraelski film Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Profil: Vojko Vidmar Družbeni fenomeni: (Pre)velike hiše, izob. odd.

Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

Info kanal Napovedujemo Videotrak Lučka - Pitypang, otroška odd.

Koda Dobro jutro Deskanje na snegu - SP: paralelni veleslalom, mešane dvojice, prenos iz Bad Gasteina Biatlon - SP: sprint (Ž), prenos iz Ruhpoldinga Ambienti Čez planke: s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija v Južni Ameriki, 2. del Dokumentarna odd.

Ribič Pepe, odd. za otroke Videotrak Žrebanje Lota Na utrip srca: Zveneči gozd, estonski glasbeni dok. film Moje mnenje Deklina zgodba (I.), am. nad., 2/10 Feri, dokumentarni film Videotrak Deskanje na snegu - SP: paralelni veleslalom, mešane dvojice, posnetek iz Bad Gasteina Info kanal

06.00 24UR, ponovitev 07.00 OTO čira čara 07.01 Moj mali poni: Čarobno prijateljstvo, ris.

07.25 Tri mucke, ris.

07.40 Male opice Mončiči, ris.

07.50 Tačke na patrulji, ris.

08.15 Pikica in Pepermint, ris.

08.25 Grizzy in glodavčki, ris.

08.35 Reka ljubezni, 2. sez., 25. del 09.30 Sreča najde pot, 1. sez., 122. del 10.20 Gorski zdravnik, 12. sez., 4. del 12.00 Pohlepna gospa Fazilet, 1. sez., 38. del 12.50 Pohlepna gospa Fazilet, 1. sez., 39. del 13.45 Reka ljubezni, 2. sez., 26. del 14.45 Sreča najde pot, 1. sez., 123. del 15.35 Moja boš, 1. sez., 102. del 16.30 24UR popoldne 17.00 Gorski zdravnik, 12. sez., 5. del 18.50 24UR vreme 18.55 24UR 20.00 Sanjski moški Hrvaške, 2. sez.

21.20 Dobri zdravnik, 1. sez., 7. del 22.10 24UR zvečer 22.45 Ugrabljeni, 1. sez., 1. del 23.35 Lucifer, 2. sez., 1. del 00.25 Vikingi, 6. sez., 4. del 01.15 Dobri zdravnik, 1. sez., 7. del 02.05 24UR zvečer, ponovitev 02.40 Zvoki noči

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 Regionalne novice 09:05 DOBRO JUTRO, informativnorazvedrilna oddaja 10:15 2722. VTV magazin, regionalna informativna oddaja 10:45 Videospot dneva 10:50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11:15 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 11:45 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 16:00 Regionalne novice 16:05 Dobro jutro, ponovitev 17:15 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Ustvarjalne iskrice 18:30 Regionalne novice 18:35 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Anja Vodošek, Rok Tadej Brunšek, klavir (175) 18:40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:05 Videospot dneva 19:10 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 Na obisku … pri Karlu Dragu Semetu 21:00 Regionalne novice 21:05 POP CORN, Ditka 22:05 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Anja Vodošek, Rok Tadej Brunšek, klavir (175) 22:10 Videospot dneva 22:15 Iz oddaje Dobro jutro 23:00 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:25 Nočni program

NaĹĄ Ä?as, 9. 1. 2020, barve: CMYK, stran 21

ROBIN, ADMIRA: Moja pot

ONDAATJE, MICHAEL: LuÄ? vojne

Od – Odrasli / 821-94 - Spomini

Od – Odrasli / 821-311.2 – DruŞbeni romani

Moja pot je Ĺživljenjska zgodba VelenjÄ?anke Admire Robin. Zgodba, ki se dotika vsakega posameznika, vsake organizacije, vsakogar, ki mu je mar za druĹžbo, za druĹžbeno odgovornost.

Novi roman Michaela Ondaatjeja LuÄ? vojne je postavljen v Anglijo v Ä?as po drugi svetovni vojni, ki ĹĄe vedno odmeva in meÄ?e senco na njegove junake in njihova Ĺživljenja. LuÄ? vojne je roman o nasilju in ljubezni, spletkah in poĹželenju, predvsem pa o spominu, njegovi moÄ?i in nemoÄ?i. Ĺ tirinajstletnega

VELENJE ÄŒetrtek, 9. januar 8.00 9.00

13.30 18.00 19.19

19.30

ParkiriĹĄÄ?e pri bazenu Farbanca - ÄŒreta (UNI 3 - I) Center za druĹžine Harmonija DruĹĄtva NOVUS Brezposelnost in samopodoba, delavnica Doma za varstvo odraslih Velenje Bralne urice KnjiĹžnica Velenje, mladinska soba SreÄ?anje Ä?lanov Gobarskega druĹĄtva Marauh Velenje KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtudijska Ä?italnica Kitajska in vendarle modro nebo, potopisno predavanje Darka Sagmeistra Dom kulture Velenje, velika dvorana Predstava, ki gre narobe, komedija v izvedbi TMK, d. o. o.

Petek, 10. januar 7.00

Avtorica knjige, Admira Robin, je prostovoljka, vodja Organizacijske enote Velenje, invalidka, priĹĄlek, moÄ?na in energiÄ?na Ĺženska, ki ne dovoli, da bi invalidnost zapirala pot k uresniÄ?evanju ciljev, osebnostnemu razvoju in Ĺželji Ĺživeti polno Ĺživljenje. Avtorica poudarja na nujno kulturno in jezikovno integracijo ter sprejemanje kulture Slovenije in prav tako Ĺželi motivirati osebe iz ranljivih skupin, da je prostovoljstvo dodana vrednost posameznika.

Z izdajo knjige Ĺželi spodbujati solidarnost in predstaviti prostovoljstvo kot naÄ?in socialne, kulturne, jezikovne integracije najrazliÄ?nejĹĄih ranljivih druĹžbenih skupin in konkreten ukrep za socialno aktivacijo, predvsem brezposelnih.

Povzeto po zaloĹžniku, Zavod Krog.

Nathaniela in njegovo sestro Rachel sta oÄ?e in mama oÄ?itno zapustila in ju prepustila v varstvo skrivnostnega lika po imenu Molj.

Najstnika se znajdeta sredi nenavadne druĹĄÄ?ine njegovih prijateljev, moĹĄkih in Ĺžensk s skupno vojno preteklostjo in vpraĹĄljivo sedanjostjo; ti so odloÄ?eni, da ju obvarujejo in vzgojijo. Toda ali so res to, za kar se izdajajo? In ali so dogodki sedanjosti in preteklosti res taki, kot se zdijo? Dobro desetletje pozneje Nathaniel zaÄ?ne odkrivati, Ä?esar takrat ni vedel ali razumel, in naveĹže stik tudi s preteklostjo svojih starĹĄev. Sledi peljejo vse do fojb, Ä?isto blizu nas.

Povzeto po zaloĹžniku, Cankarjeva zaloĹžba.

CITY CENTER Celje - prireditve • • • •

Vsak Ä?etrtek – BIO TRĹ˝NICA Vsak petek - od 14.00 dalje KmeÄ?ka trĹžnica Nedelja, 12.1. od 11.00 do 12.00, PravljiÄ?ne urice – NEKEGA ZIMSKEGA DNE Vsako zadnjo nedeljo v mesecu ob 13. uri svet lutk in njihovih zgodb – 26.1. ob 13.00: SARA IN STRAHCI v izvedbi UmetniĹĄke skupine Cip Cap • Lego festival - Zgradite si svoj LEGO svet od 28.1. do 6.2. • Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokliÄ?ite 425 12 54 ali se oglasite na Info toÄ?ki Citycentra.

Avtobusna postaja Velenje Velenje - Cirkovce - GraĹĄka Gora (Gorenje) 16.00 VeÄ?generacijski center Planet generacij Kartanje in igranje ĹĄaha 19.30 Glasbena ĹĄola Velenje, Orgelska dvorana Off koncert, nastop oboistov, fagotistov in flavtistov ĹĄole 21.00 Klub eMCe plac MeĹĄalnica24: Alternative states

Sobota, 11. januar 6.00

Avtobusna postaja Velenje Osankarica (PD Velenje) 7.00 PloĹĄÄ?ad Centra Nova in Cankarjeva ulica Mestna trĹžnica 9.30 Dom kulture Velenje, mala dvorana ÄŒuk na palici, lutkovni kabaret Kulturnega zavoda Kult – razprodano!

11.00 Dom kulture Velenje, mala dvorana Čuk na palici, lutkovni kabaret Kulturnega zavoda Kult – dodatna predstava 16.00 Vagon - Mislinja

Ob polni luni na Pungart (PD Velenje - Pilates) 17.00 Prostori Eagle, Efenkova 3a KeramiÄ?na delavnica: Kavna skodelica

Nedelja, 12. januar 17.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana Ni lahko biti Şenska, komedija v izvedbi KUD Veseli oder – razprodano!

19.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana Ni lahko biti Şenska, komedija v izvedbi KUD Veseli oder – dodatna predstava

Ponedeljek, 13. januar 13.00 Center za druĹžine Harmonija DruĹĄtva NOVUS Strahovi naĹĄih otrok, pogovorna delavnica 17.00 Vila RoĹžle Ĺ ola za starĹĄe: Vzgoja za internet – kako skupaj varno in odgovorno soustvarjati Internet, predavanje Zale Bricelj 19.19 KnjiĹžnica Velenje, preddverje Kratka arhitekturna pripoved Velenja, predavanje Nandeta Korpnika 19.30 Glasbena ĹĄola Velenje, Orgelska dvorana V ivju srebrnem, veÄ?er orgelske in zborovske sakralne glasbe 20.00 Kino Velenje, velika dvorana Filmsko gledaliĹĄÄ?e: ObtoĹžujem, zgodovinski triler

Torek, 14. januar 9.00 17.00

17.00 17.00 19.30

Center za druĹžine Harmonija DruĹĄtva NOVUS IKT in otroci, delavnica KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtudijska Ä?italnica Nega koĹže po prazniÄ?nem decembru, delavnica KnjiĹžnica Velenje, pravljiÄ?na soba Ura pravljic v angleĹĄkem jeziku Vila RoĹžle Torkova peta: Koledar spominov Dom kulture Velenje, velika dvorana

MeĹĄalnica 24 v Mladinskem centru V MCV bodo pripravili v petek, 10. januarja, ob 21. uri MeĹĄalnico 24 - alternativno DJ glasbeno selekcijo z raznolikimi Ĺžanri, ki niso znaÄ?ilni za velenjske klubske scene.

Veselijo se obnove Ĺ aleĹĄkega gradu To soboto, 11. januarja, se bodo na obÄ?nem zboru zbrali ob 17. uri Ä?lani in simpatizerji TuristiÄ?nega druĹĄtva Ĺ alek, ki bo letos obeleĹžilo 20-letnico svojega delovanja. DruĹĄtvo se lahko pohvali z veÄ? prepoznavnimi prireditvami, med katere sodi StarotrĹĄki dan, vse bolj priljubljena in odliÄ?no obiskana pa je tudi NoÄ? Ä?arovnic. Predsednica druĹĄtva Mari-

LEDENO KRALJESTVO II

PRVA

V E T I V O N O P DOM KRAJANOV Ĺ ENTILJ NEDELJA, 19. 1. 2O2O OB 15. URI CENA VSTOPNICE 1O EUR PRODAJA VSTOPNIC

Robert Goter, O41 67O 885

21

PRIREDITVE

9. januarja 2020

Frozen 2, sinhronizirana animirana pustolovĹĄÄ?ina, 104 minute (ZDA) ReĹžija: Chris Buck, Jennifer Lee Slovenski glasovi: SrÄ‘an Milovanović, Andrej KuĹĄar,Gregor Vidmar, Jakob Lun Brajnik, Luka Rupert, MaĹĄa Tiselj Petek, 10. 1., ob 17.00, 3D

1917 Vojna drama, 118 minut (ZDA) ReĹžija: Sam Mendes Igrajo: Andrew Scott, Benedict Cumberbatch, Dean-Charles Chapman, Richard Madden, Mark Strong, Colin Firth Petek, 10. 1., ob 19.00 Sobota, 11. 1., ob 17.00 Nedelja, 12. 1., ob 20.30

ZAMERA The Grudge, grozljivka, 94 minut (ZDA) ReĹžija: Nicolas Pesce

Teror, drama v izvedbi PreĹĄernovega gledaliĹĄÄ?a Kranj 19.30 Glasbena ĹĄola Velenje, orgelska dvorana V ivju srebrnem, ponovitev veÄ?era orgelske in zborovske sakralne glasbe

Sreda, 15. januar 6.00 9.00

13.00 16.30

17.00

17.00 17.00 18.00

Avtobusna postaja Velenje Sisol (PD Velenje) VeÄ?generacijski center Planet generacij Vse za vas, a niÄ? namesto vas, pogovorna delavnica za osebno rast Center za druĹžine Harmonija DruĹĄtva NOVUS Tabu teme v druĹžini, delavnica VeÄ?generacijski center Planet generacij Postavljanje ciljev v novem letu, pogovorna delavnica Vila Bianca Anatomija drevesa, odprtje likovne razstave DruĹĄtva ĹĄaleĹĄkih likovnikov KnjiĹžnica Velenje, pravljiÄ?na soba Ura pravljic KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtudijska Ä?italnica SreÄ?anje Ä?lanov LIKUS-a Dom kulture Velenje, velika dvorana Skrivnostni primer ali kdo je umoril psa, gledaliĹĄka detektivka v izvedbi SNG Maribor

kolona/Alternator (tednik NaĹĄ Ä?as) in otvoritev razstave 100 grafik za STO kolumn

Sreda, 15. januar 9.00

Kavarna na trgu BrezplaÄ?no merjenje holesterola, krvnega sladkorja, pritiska

Ĺ MARTNO OB PAKI ÄŒetrtek, 9. januar 16:30 KnjiĹžnica Ĺ martno ob Paki Otvoritev razstave SreÄ?ko Puncer – borec za severno mejo

Nedelja, 12. januar 16:00 Kulturni dom Ĺ martno ob Paki GledaliĹĄki veÄ?eri z GPK: MoĹža je zatajila, ljudska burka (KUD Svoboda Prebold)

Ponedeljek, 13. januar 18:00 KnjiĹžnica Ĺ martno ob Paki Ta vesela urica – pravljiÄ?noustvarjalno-druĹžabna delavnica, namenjena otrokom od 4. leta dalje 19:00 HiĹĄa mladih – sejna soba SvetniĹĄka pisarna SD

Torek, 14. januar, 18:00 Hiťa mladih – sejna soba Svetniťka pisarna SDS

Lunine mene

Ĺ OĹ TANJ ÄŒetrtek, 9. januar 17.00 Mestna knjiĹžnica Ĺ oĹĄtanj PravljiÄ?na meditacija za otroke z Janjo in medvedkom Tapkom

Torek, 14. januar 18.30 Mestna knjiĹžnica Ĺ oĹĄtanj Predstavitev knjige 62.469 besed o Ĺ aleĹĄki dolini podolgem in poÄ?ez – 100 kolumn, nastalih v obdobju od 2009 do 2019 v rubriki Peta

10. januarja, ob 20:21, polna luna (ĹĄÄ?ip)

ja BrloĹžnik je zelo vesela, da bo obÄ?ina letos tudi delno sanirala ostanke ĹĄaleĹĄkega gradu, ki je seveda njihova najbolj prepoznavna turistiÄ?na toÄ?ka, ki bo po prenovi zagotovo privabila v kraj ĹĄe veÄ? turistov.

bi. Uprizorili bodo zbirko glasbenih pesmi ene najbolj priljubljenih slovenskih avtoric za otroke Svetlane MakaroviÄ?. Otroci bodo spoznavali Ĺživljenjske zagate in reĹĄitve, pa tudi razliÄ?ne instrumente.

Kavna skodelica

14. mednarodni festival tolkalnih skupin

V organizaciji KUD Koncentrat bo potekala v soboto, 11. januarja, ob 17. uri na Efenkovi 3 keramiÄ?na delavnica. UdeleĹženci bodo s tehniko pinÄ?anja izdelali svojo kavno skodelico in kroĹžnik.

ÄŒuk na palici Za mini in mega Pikin abonma bo pripravil Festival Velenje v soboto, 11. januarja, v mali dvorani Doma kulture glasbeno predstavi oĹživljanja protagoniste v lutkovni podo-

Igrajo: Betty Gilpin, Andrea Riseborough, William Sadler, Lin Shaye, John Cho, Jacki Weaver Petek, 10. 1., ob 21.15 Sobota, 11. 1., ob 19.15

KORPORACIJA Kriminalna drama, 90 minut (Slovenija, HrvaĹĄka) ReĹžija: Matej Nahtigal Scenarij: Zoran BenÄ?iÄ?

Producent: Tomo MatiÄ? – Lignit film Igrajo: PrimoĹž Vrhovec, UroĹĄ FĂźrst, Jana ZupanÄ?iÄ?, Pia ZemljiÄ?, Niko GorĹĄiÄ?, Borut Veselko, Matija Vastl Sobota, 11. 1., ob 21.00

KAKO IZURITI SVOJEGA ZMAJA 3 How to Train Your Dragon: The Hidden World, sinhronizirana animirana pustolovĹĄÄ?ina, 104 minute (ZDA)

V Ĺ˝alcu je vse pripravljeno na tradicionalni, Ĺže 14. mednarodni festival tolkalnih skupin. Le-ta bo potekal med 24. in 26. januarjem. Ambasadorke festivala bodo tokrat Ä?lanice skupine Bepop. NastopajoÄ?i pa prihajajo iz Avstrije, Belgije, Tajvana in seveda Slovenije.

ReŞija: Dean DeBlois Glasovi: MatevŞ Mueller, Lovro Berden, Katja Ajster, Tadej Piťek, Maruťa Bertoncelj Nedelja, 12. 1., ob 16.00 – otroťka matineja

PAT IN MAT: ZIMSKE RADOSTI Pat a Mat: ZimnĂ­ radovĂĄnky), animirani druĹžinski film brez teksta, 73 minut (ÄŒeĹĄka) ReĹžija: Marek BeneĹĄ Sobota, 11. 1., ob 18.00 – mala dvor.

Nedelja, 12. 1., ob 17.00 – mala dvor.

PARAZIT Gisaengchung, komiÄ?na drama, triler, 132 minut (JuĹžna Koreja) ReĹžija: Bong Joon-ho Igrajo: Song Kang-ho, Lee Sun-kyun, Cho Yeo-jeong, Choi Woo-shik, Park So-dam,

đ&#x;”˛

mz

Lee Jung-eun Nedelja, 12. 1., ob 18.00

RESNICA La vÊritÊ, drama, 106 minut (Francija, Japonska) ReŞija: Hirokazu Koreeda Igrajo: Catherine Deneuve, Juliette Binoche, Ethan Hawke, ClÊmentine Grenier, Manon Clavel Petek, 10. 1., ob 18.00 – mala dvor.

Sobota, 11. 1., ob 20.00 – mala dvor.

Nedelja, 12. 1., ob 19.00 – mala dvor.

OBTOŽUJEM! J'accuse Zgodovinski triler, 132 minut (Francija, Italija) ReŞija: Roman Polanski Igrajo: Jean Dujardin, Louis Garrel, Emmanuelle Seigner, GrÊgory Gadebois Ponedeljek, 13. 1., ob 20.00

NaĹĄ Ä?as, 9. 1. 2020, barve: CMYK, stran 22

22

OBVEĹ ÄŒEVALEC

od 10. 1. do 16. 1.

- 10. in 11. januarja 1987 je bil v RdeÄ?i dvorani v Velenju velik mednarodni novoletni turnir v malem nogometu, na katerem so nastopile tudi prvoligaĹĄke ekipe iz nekdanje Jugoslavije, MadĹžarske in Avstrije; - od novega leta 1990 so lahko drĹžavljani nekdanje Jugoslavije po dolgih letih v banki za dinarje zopet kupili devize; - 10. januarja 2001 je Muzej premogovniĹĄtva Slovenije iz Velenja prejel Fordovo nagrado za ohranjanje naravne in kulturne dediĹĄÄ?ine; - 20. decembra 1839 se je v Ĺ oĹĄtanju rodil poklicni vojak Ivan Samonigg; konÄ?al je vojno akademijo in bil leta 1893 na Dunaju imenovan za generalnega inĹĄpektorja

vseh vojnih ĹĄol; 1898 se je upokojil, Ĺživel v Gradcu, se ukvarjal z zgodovino in se nato 1909 preselil v Baden pri Dunaju, kjer je umrl 12. januarja leta 1915; - 13. januarja 1958 je bil rojen dolgoletni sodelavec Radia Velenje, sicer uspeĹĄen zdravnik, gledaliĹĄki igralec in humorist JoĹže Robida; skupaj z JoĹžetom Krajncem se je odloÄ?il, da ljudi ne bo zdravil le s pomoÄ?jo medicine, temveÄ? tudi s humorjem in smehom, ki ga Slovencem vÄ?asih tako zelo primanjkuje; - leta 1979, ko je bil VelenjÄ?an IvÄ? Kotnik izbran za Ä?lana jugoslovanske alpinistiÄ?ne odprave, ki je naskakovala najviĹĄjo goro sveta Mount Everest, se je 14. januarja zveÄ?er pretrgala nosilna vrv nihalke na Golteh in gondola s tremi potniki je treĹĄÄ?ila na tla; na sreÄ?o se je nesreÄ?a na Golteh konÄ?ala brez smrtnih Ĺžrtev; - 14. januarja 1994 je Radio Velenje zaÄ?el oddajati iz novih studijskih prostorov v

9. januarja 2020

JoĹže Robida (Foto Arhiv Muzeja Velenje)

Starem trgu v Velenju; - 14. januarja 1996 je takratni ravnatelj nekdanjega Kulturnega centra Ivana Napotnika Velenje Vlado VrbiÄ? v Stockholmu izroÄ?il ĹĄvedski pisateljici Astrid Lindgren plaketo Pikina ambasadorka, takratni slovenski veleposlanik na Ĺ vedskem Ivo Vajgl pa je avtorici knjige o Piki NogaviÄ?ki podelil tudi Ä?astni znak svobode Republike Slovenije; - 15. januarja leta 1842 se je v Mozirju rodil duhovnik in politik Ivan Lipold, ki je bil

RAZNO JABOLÄŒNIK, domaÄ?i kis, borovniÄ?evec, medenovec ter veÄ? vrst Ĺžganja, prodam.

Gsm: 041 687 371.

CISTERNO, kovinsko, za kurilno olje, 1000 l , kupim. Gsm: 041 814 416 (zveÄ?er)

CISTERNA za olje, letnik 1996, ampak nikoli nerabljena, 2000 litrov. Prodam. Cena po dogovoru.

Gsm: 031 554 121

NEPREMIÄŒNINE KUPIM zazidljivo parcelo ali stanovanjsko hiĹĄo v okolici Velenja, Mozirja, Dobrne ali DoliÄ?a. Gsm: 031 878 200.

ŽIVALI KUŽKE, pasme Tibetanski terier, z rodovnikom, pred oddajo veterinarsko pregledani, prodam.

Na voljo trije samÄ?ki in ena samica.

Gsm: 041 496 153.

NUDIM

STIKIPOZNANSTVA

DEĹ˝URSTVA ZDRAVSTVENI DOM VELENJE OBVESTILO - SpoĹĄtovane zavarovanke, spoĹĄtovani zavarovanci, obveĹĄÄ?amo vas, da je tel.: 112 rezervirana za sluĹžbo nujne medicinske pomoÄ?i. Na to telefonsko ĹĄtevilko pokliÄ?ite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poĹĄkodbe ogroĹženo Ĺživljenje in je potrebno takojĹĄnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoÄ?. Pogovore na tej ĹĄtevilki snemamo. Za informacije v zvezi z reĹĄevalno sluĹžbo kliÄ?ite na telefonsko ĹĄtevilko 8995-478, deĹžurno sluĹžbo pa na 8995-445.

LEKARNA VELENJE Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob

Prodaja, hiĹĄa, samostojna: FLORJAN, 122 m2, zgrajena l.

1965, 3.672 m2 zemljiĹĄÄ?a, ER: EI z izdelavi. Cena: 130.000 â‚Ź.

SAMI brezplaÄ?no odpeljemo staro Ĺželezo. Imamo vitel (vitlu). Golijan Miladin, s. p., Velenje.

Gsm: 040 465 214.

ŽENITNE ponudbe po vsej drŞavi, predvsem za ljudi zrelih, starejťih let, primanjkuje Şensk, deklet.

Mnogim uspe, bodite med njimi, Gsm: 031 836 378. http://www.zau.si

nedeljah in drĹžavnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.

ZOBOZDRAVNIKI

DeĹžurna zobna ambulanta - zasebna zobna ordinacija, Efenkova 61, Velenje, od 8. do 12. Ure ) 11. 1. in 12. 1. 2020; Ivan JaneĹžiÄ?, dr. dent. med.;

VETERINARSKA POSTAJA

Ĺ aleĹĄka Veterina, d.o.o.

Tel.: 03 8911 146, deĹžurni gsm 031/688-600.

Delovni Ä?as ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00

đ&#x;”˛

Damijan KljajiÄ?

GIBANJE prebivalstva

mali OGLASI DEĹ˝URNI telefon za pomoÄ? alkoholikom.

Gsm: 041 534 261 (AA)

Ĺžupnik v Ĺ martnem pri Velenju od leta 1872 do leta 1892; leta 1890 je bil v slovenjgraĹĄkem okraju izvoljen za deĹželnega poslanca; - 15. januarja 1915 se je v KoÄ?evju rodil vrtnar Alojz JakliÄ?, ki je v mnogoÄ?em zasluĹžen za razvoj zelenega Velenja po drugi svetovni vojni; umrl je v Velenju, 24. septembra 1972; - od 15. do 17. januarja leta 1988 je bilo v velenjski RdeÄ?i dvorani neuradno evropsko prvenstvo v malem nogometu; - 15. januarja 1999 so v okolici Velenjskega jezera opazili stopinje rjavega medveda, ki je sicer redek gost naĹĄih krajev, a se tu in tam le pojavi tudi v naĹĄi okolici; - 16. januarja 1949 se je v OrmoĹžu rodil glasbenik in dirigent Nikolaj Ĺ˝liÄ?ar, ki od leta 1992 pouÄ?uje klavir na glasbeni ĹĄoli v Velenju; - 16. januarja 1950 se je v Celju rodil novinar in fotograf JoĹže Miklavc Pepi iz Velenja.

Prodaja, vikend: KAVÄŒE, 49,5 m2, adaptiran l. 2003, 3.244 m2 zemljiĹĄÄ?a, ER: EI ni potrebna.

Cena: 50.000 â‚Ź.

Upravna enota Velenje

POROKE

Porok ni bilo za objavo.

SMRTI • Mravljak, Oto, roj. 1944, Velenje, Cesta pod parkom 29 • Lesjak, MatjaĹž, roj. 1969, Ĺ oĹĄtanj, Florjan 188 • Drev, Martin, roj. 1959, Velenje, ArnaÄ?e 30 • Bobek, Marta, roj. 1944, Ĺ oĹĄtanj, Cesta heroja Ĺ ercerja 1 • Zec, Pero, roj.. 1935, Velenje, KoĹželjskega ulica 5 • Hudournik, Anton, roj. 1958, Velenje, KavÄ?e 41 A • SkoÄ?aj, Vida, roj. 1941, Velenje, TomĹĄiÄ?eva c. 39 • Brdnik, Terezija, roj. 1933, Ĺ martno Ob Paki, Mali Vrh 17 • DoboviÄ?nik, Franc, roj. 1939, Velenje, Kersnikova C. 6 • Ĺ arner, Mirko, roj. 1946, Ĺ martno Ob Paki, ReÄ?ica Ob Paki 41 • FarbaĹĄ, Stjepan, roj. 1933, ReÄ?ica Ob Savinji 149 • Krajnc, JoĹžef, roj. 1933, Velenje, Prisojna Cesta 3 • Zupanc, Ivan, roj. 1954, Velenje, Ko Ĺ˝eljskega Ul. 3 • GaÄ?ić, Miroslav, roj. 1954, Velenje, Ĺ ercerjeva Cesta 20 • Jamar, Anica, roj. 1961, Velenje, Ĺ alek 91

RADIO VELENJE

ZdravniĹĄki nasveti na Radiu Velenje.

Gostja: Katarina Rednak ParadiĹž, dr. med., spec. pediatrije iz javnega zavoda Zdravstveni dom Velenje. Tema: oĹĄpice ÄŒETRTEK, 9. januarja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beleĹžnice; 8.30 PoroÄ?ila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 NaĹĄ gost; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 PoroÄ?ila; 17.00 ZdravniĹĄki nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje.

PETEK, 10. januarja

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.00 Ĺ port; 8.30 PoroÄ?ila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 PoroÄ?ila; Gospodarski utrip; 19.00 Na svidenje.

SOBOTA, 11. januarja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.00 PolepĹĄajmo si sobotno jutro; 8.30 PoroÄ?ila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 PoroÄ?ila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Minute za kulturo; 17.00 Zimzelene melodije; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje.

NEDELJA, 12. januarja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 PoroÄ?ila; 8.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; ÄŒestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 PoroÄ?ila; 17.30 Minute z domaÄ?imi ansambli; 18.30 PoroÄ?ila; Verska iskanja; 19.00 Na svidenje.

PONEDELJEK, 13. januarja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.30 PoroÄ?ila; 9.00 107,8 Avto moto herca; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 PoroÄ?ila; 17.00 Ponedeljkov ĹĄport; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje.

TOREK, 14. januarja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.30 PoroÄ?ila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 NaĹĄi kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje.

SREDA, 15. januarja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 PoroÄ?ila; TeĹžava je vaĹĄa, reĹĄitev je naĹĄa; 8.30 PoroÄ?ila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Cvetje v jeseni; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje.

KONCENTRACIJE PM10

ONESNAŽENOST ZRAKA

V tednu od 30. decembra do 5. januarja koncentracije PM10, izmerjene na merilnih lokacijah v Ĺ oĹĄtanju, Ĺ kalah, Pesju in na mobilni postaji Ĺ oĹĄtanj, niso presegle predpisane dnevne mejne vrednosti.

V tednu od 30. decembra do 5. januarja niso povpreÄ?ne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na obmoÄ?ju mestne obÄ?ine Velenje, obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj in obÄ?ine Ĺ martno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

MEDOBÄŒINSKA INĹ PEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

DNEVNE VREDNOSTI PM10 v dneh od 30. decembra do 5. januarja (v mikro-g/m3) op. mejna dnevna vrednost 50 mikro-g/m3 ne sme biti preseĹžena veÄ? kot 35-krat v koledarskem letu

MEDOBÄŒINSKA INĹ PEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 30. decembra do 5. januarja (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

NaĹĄ Ä?as, 9. 1. 2020, barve: CMYK, stran 23

03 898 17 50 | press@nascas.si

Postanite naroÄ?nik

Za naroÄ?nike do 8 ĹĄtevilk zastonj!

Lahko oddate po elektronski poĹĄti ali na sedeĹžu podjetja NaĹĄ Ä?as na KidriÄ?evi 2 a od ponedeljka do petka med 9.00 in 12.00.

03 898 17 50 in suzana@nascas.si, epp@nascas.si NaroÄ?niki jih objavite ceneje.

Profesionalno in s pieteto poskrbimo za vse potrebno ob boleÄ?i izgubi vaĹĄih najdraĹžjih:

POGREBNA SLUŽBA 03 896 44 90 03 896 44 91 24 ur na dan

prevoz pokojnika, ureditev dokumentacije, po vaĹĄih Ĺželjah uredimo vse potrebno za zadnje slovo.

Brez dodatnih stroĹĄkov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo. www.kp-velenje.si

pokopalisce.podkraj@kp-velenje.si

ZAHVALA Zapustil nas je ljubi oÄ?e, tast in dedi

IVAN HRIBERĹ EK 24. 10. 1939 – 27. 12. 2019 iz Ĺ kalskih Cirkovc ÄŒeprav tvoj glas se veÄ? ne sliĹĄi, beseda tvoja v nas Ĺživi, povsod te sliĹĄimo mi vsi, med nami si.

V spomin JoĹžetu DrobeĹžu 13. decembra je ugasnil plamen v oÄ?eh, zastal je trden korak in ustavilo se je plemenito srce naĹĄemu prijatelju gasilskemu tovariĹĄu, Ä?lanu PGD Velenje in predsedniku GZ Ĺ aleĹĄke doline JoĹžetu DrobeĹžu.

TeĹžko je dojeti, da ga ni in ga ne bo veÄ? med nami. Ĺ e teĹžje je to sprejeti. Bil je Ä?lovek z veliko zaÄ?etnico. Bil je gasilec s srcem in duĹĄo in tak bo za vedno ostal v spominu, ne samo vseh nas gasilcev Ĺ aleĹĄke doline, ampak tudi v spominu gasilcev po vsej Sloveniji, s katerimi je v svoji bogati gasilski karieri stkal mnogo tovariĹĄkih in prijateljskih vezi.

Leta 1958 se je vÄ?lanil v Prostovoljno gasilsko druĹĄtvo Velenje in vse od takrat se je udeleĹževal razliÄ?nih izobraĹževanj v gasilstvu ter napredoval vse do Ä?ina ViĹĄji gasilski Ä?astnik II. stopnje, ki ga je pridobil leta 2001.

UdeleĹževal se je tudi veliko teÄ?ajev za pridobitev razliÄ?nih gasilskih specialnosti. Bil je Ä?lan ĹĄtevilnih organov v PGD Velenje, kjer je dolga leta opravljal funkcijo poveljnika druĹĄtva. V gasilski zvezi Ĺ aleĹĄke doline je od leta 1997–2008 opravljal funkcijo poveljnika, od leta 2008 naprej pa predsednika GZ Ĺ aleĹĄke doline. Vedno je bil preudaren, umirjen, svoje bogato znanje in izkuĹĄnje pa je vedno znova nadgrajeval. Tako je bil v naĹĄi gasilski organizaciji spoznan za izjemno zanesljivega in odgovornega, zaupane naloge na nivoju GZ Slovenije pa je opravljal z najveÄ?jo mero poĹĄte-

ZAHVALE • OSMRTNICE • V SLOVO • V SPOMIN

• • •

23

OBVEĹ ÄŒEVALEC

9. januarja 2020

Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste nam ob teĹžkih trenutkih stali ob strani, izrazili besede soĹžalja in tolaĹžbe, darovali cvetje, sveÄ?e in pomoÄ?.

Posebej se zahvaljujemo Premogovniku Velenje, KS Cirkovce, godbi, Ä?astni straĹži, izvajalcu TiĹĄine, pevcem skupine Oljka, govorniku Dragu Kolarju za Ä?utne besede slovesa in zahvala g. Ĺžupniku Janku Rezarju za opravljen cerkveni obred.

Hvala tudi pogrebni sluĹžbi Usar in vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Ĺ˝alujoÄ?i vsi njegovi

nja in preudarnosti, ĹĄe posebej ko je bil Ä?lan UO GZ Slovenije, predsednik Regijskega sveta, Ä?lan UO GZ in Ä?lan komisije GZ Slovenije za odlikovanja in priznanja.

Res redki so ljudje s tako voljo in srÄ?nostjo, kot je bil JoĹže. Za svoje poĹžrtvovalno delo je prejel veÄ? gasilskih odlikovanj in priznanj, med drugim tudi najviĹĄja: znaÄ?ko za 60 let dela v gasilstvu, Zlati znak Civilne zaĹĄÄ?ite, najviĹĄje gasilsko priznanje MatevĹža Haceta in priznanje Plaketo DrĹžavnega sveta Republike Slovenije za izjemne doseĹžke v prostovoljstvu.

Bil je avtoriteta in bil nam je vzor zaradi vsega svojega gasilskega znanja, izkuĹĄenj, predvsem pa zaradi svoje Ä?loveÄ?nosti, soÄ?utnosti, skromnosti, premiĹĄljenosti in razsodnosti, zaradi vseh premnogih dobrih lastnosti, ki jih je nosil v sebi in jih delil z nami.

NaĹĄa velika gasilska druĹžina gasilcev Ĺ aleĹĄke doline je z njegovim odhodom izgubila oÄ?eta. Bil je tisti, ki nas je povezal, ki je vedno za vsakega naĹĄel pravo besedo in dober nasvet. Znal je sprejeti naĹĄe pomanjkljivosti, pohvaliti prednosti, pomagati vsakomur. In zato smo ga vsi tako spoĹĄtovali in ga imeli tako radi.

Dragi JoĹže obljubljamo ti, da bomo nadaljevali tvoje delo. V vseh 14 druĹĄtvih naĹĄe zveze boĹĄ Ĺživel naprej.

Poslavljamo se s tvojimi besedami: ÂťEden sam v gasilstvu ne pomeni veliko, ko pa strnemo vrste, smo moÄ?ni in skoraj nepremagljivi. Z gasilskim pozdravom NA POMOÄŒ!ÂŤ đ&#x;”˛

ÄŒlani PGD Velenje in GZ Ĺ aleĹĄke doline

Z vami v najteĹžjih trenutkih Ĺže veÄ? kot 20 let

Nagrajenci prazniÄ?ne kriĹžanke Elektro Jezernik, objavljene 19. decembra so: JoĹžica Praznik, Ĺ landrova cesta 10, 3320 Velenje; Irena Vodeb, KavÄ?e 22, 3320 Velenje; Franjo PotoÄ?nik st., Podkraj 10, 3320 Velenje Nagrajenci bodo potrdila za prevzem nagrade prejeli po poĹĄti. Nagrade dvignejo na sedeĹžu podjetja Elektro Jezernik. ReĹĄitev kriĹžanke: OBILO SREÄŒNIH DNI V NOVEM LETU.

POGREBNE STORITVE

ÂťUSARÂŤ

Vinska Gora 8, 3320 Velenje

041 636 939

www.usar-pogrebne-storitve.com

- Ureditev dokumentacije - Organizacija pogrebnih sveÄ?anosti - Prevoz in ureditev pokojnih - NaroÄ?ilo in dostava cvetja - Uredimo vse potrebno za pogreb - MoĹžnost plaÄ?ila na veÄ? obrokov brez obresti

Na voljo smo vam

24ur/dan

ZAHVALA Mnogo prezgodaj nas je zapustil naĹĄ sodelavec in prijatelj

Z boleÄ?ino v srcu sporoÄ?amo, da se je za vedno od nas poslovila draga Ĺžena, mama, babica in prababica

DUĹ AN HUDARIN Ĺ˝ivljenje niso dnevi, ki so minili, temveÄ? dnevi, ki smo si jih zapomnili.

(Paulenko)

VIDA SKOÄŒAJ

Od njega smo se poslovili v torek, 31. 12. 2019, na pokopaliĹĄÄ?u v Podkraju.

DuĹĄan, s svojo zavzetostjo si pustil neizbrisen peÄ?at v naĹĄem podjetju.

Sodelavke, sodelavci druĹžbe Esotech, d. d., bomo pogreĹĄali tvoj veÄ?ni optimizem in predanost naĹĄim skupnim ciljem.

6. 5. 1941 – 20. 12. 2019

Je Ä?as, ki da in vzame, je Ä?as, ki celi rane, blaĹži boleÄ?ine in ohrani spomine.

Zahvaljujemo se vsem, ki sta nam pomagali in stali ob strani v Ä?asu njene bolezni. Hvala osebju ZD Velenje, Zimzelen TopolĹĄica in reĹĄevalni ekipi.

Hvala vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti.

Vedno boĹĄ ostala v naĹĄih srcih. Ĺ˝alujoÄ?i tvoji, moĹž Martin, sinova Martin in Valerij z druĹžinama

Esotech, d. d.

ZAHVALA

ZAHVALA

Zapustila nas je draga mama, babica, prababica, taĹĄÄ?a in sestra

JOŽE DROBEŽ 19. 6. 1948 – 13. 12. 2019

DANIJELA KEŠPRET 1937 – 2019

Zahvala sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste se v tako velikem ĹĄtevilu poslovili od nje.

Hvala govorniku in gospodu kaplanu za lepe besede slovesa ter vsem, ki so sodelovali na pogrebni slovesnosti.

Njeni ĹžalujoÄ?i

Prazen dom je in dvoriĹĄÄ?e, naĹĄe oko zaman te iĹĄÄ?e, ni veÄ? tvojega smehljaja, utihnil je tvoj glas, boleÄ?ina in samota sta pri nas.

Zato pot nas vodi tja, kjer sredi tiĹĄine spiĹĄ, a v naĹĄih srcih ti ĹživiĹĄ.

Ob boleÄ?i izgubi dragega moĹža, oÄ?eta, tasta in dedija se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam ob teĹžkih trenutkih stali ob strani.

Ĺ˝alujoÄ?i vsi njegovi

NaĹĄ Ä?as, 9. 1. 2020, barve: CMYK, stran 24

V Velenju tradicionalno silvestrovanje na prostem V Velenju Ĺže vse od leta 1990 potekajo silvestrovanja na prostem. LetoĹĄnjega je organiziral Festival Velenje. Ob 18.00 so se na otroĹĄkem silvestrovanju otroci poslovili od Dedka Mraza, ki je za leto dni odĹĄel v svojo pravljiÄ?no deĹželo. Za odliÄ?no zabavo je poskrbela Mojca RobiÄ? s plesalkami iz svojega plesnega studia SPIN. Ob 22. uri se je zaÄ?ela zabava z ansamblom Pop Design, zbra-

ne pa je tik pred polnoÄ?jo nagovoril podĹžupan Mestne obÄ?ine Velenje Peter Dermol, ki je vsem obÄ?anom zaĹželel zdravja, sreÄ?e, zadovoljstva, strpnosti in medsebojnega razumevanja. Prav tako je zaĹželel uspeĹĄen nadaljnji razvoj tukajĹĄnjega okolja. UspeĹĄno okrevanje pa je ob odobravanju zbrane mnoĹžice zaĹželel tudi Ĺžupanu Bojanu KontiÄ?u.

Silvestrovanja sicer niso popestrili z ognjemetom, so pa za to

poskrbeli ĹĄtevilni obÄ?ani, tako da je bilo nebo nad srediĹĄÄ?em Velenja vseeno pravljiÄ?no osvetljeno. Ĺ˝al tudi letos ni ĹĄlo brez petard, a jih je bilo, razen na silvestrski dan, sliĹĄati dokaj redko. đ&#x;”˛

Otroci so se na otroĹĄkem silvestrovanju poslovili od Dedka Mraza, polnoÄ? pa je ĹĄtevilne dobro razpoloĹžene obiskovalce ob zvokih Pop designa ponesla v novo leto.

Ĺ oĹĄtanjÄ?ani so tokrat na trgu silvestrovali Ĺže ĹĄestiÄ? Ĺ oĹĄtanj – Svet Krajevne skupnosti Ĺ oĹĄtanj je silvestrovanja na prostem zaÄ?el organizirati leta 2014. Od takrat se vsako leto na njih – taka silvestrovanja imajo paÄ? svoj Ä?ar – zbere veÄ? ljudi. Na tokratno silvestrovanje je Ĺ oĹĄtanjÄ?ane in okoliÄ?ane mnoĹžiÄ?no pritegnil ansambel Gadi, ki je Trg svobode tudi dodobra ogrel. Vse dobro v novem letu pa sta mnoĹžici zaĹželela predsednica sveta KS Ĺ oĹĄtanj UrĹĄka Kurnik in Ĺžupan ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj Darko Menih. đ&#x;”˛

Iz leta v leto se jih na silvestrovanju zbere veÄ? (foto: B. G.).

mkp

Ĺ martno ob Paki, 1. januarja – ObÄ?ina Ĺ martno ob Paki in tamkajĹĄnji javni zavod Mladinski center sta na novega leta dan, toÄ?no ob 12. uri, Ä?etrtiÄ? zapored organizirala prireditev z naslovom Pozdrav novemu letu. Lepo vreme, priloĹžnost za stisk roke s sosedom, znancem, prijateljem, obÄ?anom z lepimi Ĺželjami za leto 2020 in spomin na dogodek (kozarec za ĹĄampanjec, s katerim so nazdravili) so letos pritegnili ĹĄe nekoliko veÄ? obÄ?anov kot leto prej, kar potrjuje, da se je prireditev v tamkajĹĄnjem okolju dobro prijela. Tako kot lani je tudi tokrat zmanjkalo nekaj kozarcev.

Pa ne zato, ker bi jih organizatorji kupili premalo, ampak ker je bil nekaterim eden premalo.

UdeleĹženci so lahko prisluhnili kroniki dogajanja v letu 2019, ki jo je pripravil Franc KaÄ?iÄ?nik – Anti, ter pozdravnemu nagovoru ĹĄmarĹĄkega podĹžupana Janka AvberĹĄka. Ta je prav po pesniĹĄko nanizal nekatere prednostne letoĹĄnje projekte v lokalni skupnosti. V pogovoru z nami je AvberĹĄek menil, da je bilo leto 2019 za obÄ?ino dokaj Âťnormalno, minilo je brez naravnih ujm. Nekoliko ÂťzadrĹžano je bilo pri naloĹžbah,

PreseĹžkov verjetno ne bo Tudi letoĹĄnja prireditev Pozdrav novemu letu v Ĺ martnem ob Paki pritegnila precej obÄ?anov – Naj osebnost leta 2019 v lokalni skupnosti invalid AleĹĄ PovĹĄe

Pozdrav novemu letu vsako leto pritegne veÄ? obÄ?anov.

razlog za to pa neuresniÄ?itev obljub, zagotovil drĹžave, ki jih je ta dala pri snovanju projektov predvsem za ceste. ÂťPo zadnjih pogovorih ne kaĹže, da bo priĹĄla od besed k dejanjem. Ohranja maÄ?ehovski odnos do manjĹĄih obÄ?in tudi za projekte, ki so za

lokalno skupnost ter njene obÄ?ane Ĺživljenjsko pomembni. Seveda se ne bomo vdali, ampak bomo pristojne v drĹžavi ĹĄe naprej opozarjali in se zavzemali za to, da bo prisluhnila naĹĄim zahtevam ter potrebam. V obÄ?ini imamo jasno zaÄ?rtane cilje in morda bo-

Kozarcev s ĹĄampanjcem je tudi letos zmanjkalo.

mo pri kakĹĄni stvari ĹĄli po svoje in naredili tisto, kar lahko naredimo z lastnim denarjem.ÂŤ Za letos na obmoÄ?ju spodnjega toka reke Pake naÄ?rtujejo nadaljnja vlaganja v izgradnjo javnega kanalizacijskega omreĹžja, izgradnjo obvozne ceste proti Slatini, med

veÄ?jimi projekti je ĹĄe ureditev obÄ?inskih prostorov. ÂťDela ne bo zmanjkalo, kakĹĄnih preseĹžkov pa verjetno ne bo,ÂŤ nam je ĹĄe dejal Janko AvberĹĄek. ÄŒetrtiÄ? zapored so na prireditvi razglasili naj obÄ?ana. Kandidate so predlagali obÄ?ani, zanje pa so

glasovali po obiÄ?ajni in elektronski poĹĄti. Med veÄ? kot 150 prispelimi glasovi, med katerimi so bili ĹĄtirje neveljavni, je prepriÄ?ljivo zmagal invalid tetraplegik AleĹĄ PovĹĄe iz PaĹĄke vasi. Kandidata za osvojitev naslova Naj osebnost leta 2019 v obÄ?ini Ĺ martno ob Paki pa sta bila (poleg PovĹĄeta) ĹĄe samostojni podjetnik, obrtnik Aleksander Ocepek iz ReÄ?ice ob Paki ter uÄ?iteljica Marija Vodovnik iz Malega Vrha.

Za nekaj vedrih taktov so poskrbeli Ä?lani Godbe veteranov UNI III Velenje, za vezne besede pa Ä?lana GledaliĹĄÄ?a pod kozolcem Ĺ martno ob Paki TomaĹž in Mateja PotoÄ?nik.

Naj ob tem ĹĄe zapiĹĄemo, da leta 2020 v ĹĄmarĹĄki obÄ?ini Ĺžal niso zaÄ?eli s prireditvijo, ampak s poĹžarom na stanovanjski hiĹĄi tik ob meji obÄ?ine Ĺ martno ob Paki z obÄ?ino BraslovÄ?e. ÄŒlane operativne ekipe Prostovoljnega gasilskega druĹĄtva Ĺ martno ob Paki je ÂťdvignilaÂŤ sirena 1. januarja ob pribliĹžno peti uri zjutraj in njihovi hitri ter uspeĹĄni intervenciji se lahko zahvalijo, da posledice niso bile ĹĄe hujĹĄe. đ&#x;”˛

Tatjana PodgorĹĄek