Ansambel Javor – Zdaj je vse drugače

»Tudi to sem jaz!«

Maja Oderlap izhaja iz Plešivca, vsa Slovenija pa jo je v zadnjih mesecih spoznala kot tekmovalko šova Znan obraz ima svoj glas – Pevka ter radijska in televizijska voditeljica je hvaležna za izkušnjo – Kljub zahtevnim izzivom šova ni v zadnjih mesecih opustila nobene redne obveznosti

Mojca Štruc

Za Majo Oderlap ste gotovo že slišali. Vrsto let je bila voditeljica oddaje Minute z domačimi ansambli na Radiu Velenje, kot pevka in napovedovalka nastopa od svojega 15. leta starosti, danes pa pravi, da je vesela in hvaležna, da si je v skoraj dvajsetletni karieri nabrala toliko znanja in izkušenj, da je bila kos tudi izzivom šova Znan obraz ima svoj glas. K sodelovanju so jo povabili. »Pristala sem po pogovoru s partnerjem, z domačimi in predvsem po osebni odločitvi, da sem pripravljena na nekaj takega. Pred leti ne bi bila, zdaj pa sem dovolj dozorela, da sem zmogla iti iz cone udobja in v številnih izzivih premagati samo sebe. Zares si štejem v čast, da sem lahko sodelovala v šovu, in sem za to priložnost iskreno hvaležna,« pravi Maja.

Redno delo zaradi šova ni trpelo

Kot pravi Oderlapova, se po izkušnji sodelovanja v vseslovenskem šovu ne počuti nič bolj zvezdniško kot prej. »Res je zdaj težje iti v trgovino, ne da bi kdo pogledal, kaj zlagaš v košaro, a to je pač del življenja v medijih,« pravi z nasmeškom na obrazu in pove, da je imela podobne izkušnje že prej. Čeprav so bili njeni dnevi v zadnjih mesecih izjemno naporni, je bila tudi v času šova aktivna na vseh področjih, na katerih je delala prej. »Moj delovnik se začne ob 5.20 in se konča okrog polnoči, kadar imam srečo, oziroma krepko čez polnoč. Vedela sem, da se podajam v takšno obdobje, in sem se za to zavestno odločila ter tudi skušala prej pripraviti, kolikor se je pač dalo,« pripoveduje Maja in priznava, da se je ob 14-–16-urnem delovniku najbolj bala za svoj glas. »Glas je moje orodje in je moj denar, nanj moram paziti. Ko dobiš težke like, je to včasih zelo težko, ampak sem uspela,« je še dodala glasbenica.

Lordi, Tanja Žagar, Neca Falk, Tatjana Gros … to je še vedno Maja!

Maja Oderlap pravi, da je ob ruleti, ki v šovu določa, koga bo sodelujoči imitiral teden kasneje, skoraj redno pomislila: »To pa ne bo šlo!« Posebej izrazito je to do

življala ob zavedanju, da bo postala član skupine Lordi. »Razmišljala sem, kako ni kakšnega drugega moškega, ki bi ga lahko uporabili – a mora biti res pošast? Potem pa sem se zavedla, da sem pred izbiro, ali se pritožujem in izgubljam energijo za to ali pa se izziva preprosto lotim.« Izbrala je slednje.

Samo krila, ki jih je nosila, so bila težka 20 kilogramov. »Razmišljala sem, kako vstopiti skozi vrata, da se ne bom zataknila. Razmišljala sem, kako obračati sekiro, ki sem jo imela v rokah in je bila obenem mikrofon in ognjemet. Razmišljala sem, kako mi je vroče pod masko. Razmišljala pa sem seveda tudi o besedilu in petju. Res je bilo naporno,« priznava mlada oranžnolaska. Pravi, da tega izziva ne bo nikoli pozabila, v spomin nanj pa ima doma tudi obrazno masko z nastopa. »V tednu po tistem nastopu en dan res nisem smela čisto nič govoriti. To je bil dan počitka za moje glasilke,« se spominja Maja.

Če se na prvi pogled zdi, da so bile ostale imitacije bistveno manj zahtevne, Oderlapova poudarja, da je bilo veliko truda vloženega v prav vsak nastop. »Za dve minuti na odru v nedeljo je potreben ves teden garanja. Začenjali smo ob ponedeljkih zjutraj in se dogovorili tako o plesu, koreografiji, scenskih pripravah, poziciji luči, kustomografiji kot o vokalu. Morali smo se držati točnega scenarija, ker pa je oddaja tekla v živo, prostora za napake ni bilo. Naporno je premila beseda,« pravi. Priznava, da so ji izzivi včasih prišli do živega. »Ko sem dobila besedilo pesmi Banane, npr., sem se zjokala, saj gre za šest kitic težke artikulacije,« pripoveduje Maja. In tudi dokazuje: igrivo, skoraj mimogrede zdrdra besedilo in zares vzame sapo. Tega ne zna vsak.

»Nisem pa npr. pričakovala zmage pri imitaciji Tatjane Gros. Tam ni bilo nič plesa, frizura je bila klasična, vse se je zdelo preprosto. Kot bi zmagal minimalizem,« je vesela Oderlapova, ki s ponosom pripoveduje, da sta se ji za imitacijo po nastopu zahvalila dva sorodnika preminule Tatjane Gros. »To je največje priznanje za izvajalca in res sem ponosna na to.«

Pravi, da je hvaležna in srečna Po številnih nastopih Majo danes pozna skoraj vsak Slovenec. »Vsak pričakuje perfekcionizem, ampak življenje ni perfekcija – prej ko to osvojiš, lepše ti bo na Zemlji. Pred nekaj leti bi morda nekatere komentarje jemala osebno in bi me prizadeli, tokrat pa sem v glavnem zmogla prek tega. Če je kdo rekel, da sem pela na plejbek, je to pravzaprav posebna pohvala, saj je bilo očitno dobro kot original,« se smeje Maja. Pravi, da si vzame čas za vsakega, ki jo ogovori, in nikomur ne pokaže hrbta. »Jaz sem še vedno Maja,« poudarja. Tako kot nekdaj ima Oderlapova tudi po izkušnji nastopanja v šovu še vedno rada slovensko glasbo in slovensko besedo. »Slovenci smo čisto premalo ponosni. Jaz pa menim, da je prav, da negujemo vse, kar je naše,« poudarja.

Zase pravi, da je srečna. »Hvaležna sem za vse, kar sem doživela, in če znaš biti hvaležen, znaš biti tudi srečen.« Zaveda se, da vsak ne bo dobil priložnosti, kot jo je imela ona, vendar opogumlja: »Če si česa želite, vztrajajte! Tudi če pridejo ovire – vztrajajte! Vztrajnost je ključ do uspeha, če nočeš biti muha enodnevnica.« Maja to vsekakor ni in ne bo. Prihajajoči prazniki med nas prinašajo njeno novo ploščo.

��

Fišerjeva kapela

Marsikateri Velenjčan se sprašuje, od kod gotska kapela, ki stoji na severni strani Tomšičeve ceste pod zgradbo CVIU. Nepričakovana atrakcija za obiskovalce mesta, obkrožena od blokov iz šestdesetih let prejšnjega stoletja, je na tem mestu, se zdi, nekako po pomoti. Postavljena je bila leta 1927 sredi polja, na pol poti iz Starega Velenja proti Šmartnemu, ko razen njiv in travnikov tu ni bilo ničesar. Gradilo jo je podjetje Tönnies iz Ljubljane, ki je zgradilo tudi Kozlerjevo pivovarno, današnji Union, in ljubljansko Deželno gledališče, poznejšo Opero. Vitraži so delo podjetja Zettler iz Muenchna. Zgraditi sta jo dala Branislav in Vladimir Fišer za svojo mater Ano, rojeno Skaza, ki je umrla l. 1926. V njej sta ob materi pokopana tudi sama.

Kapela združuje veji dveh svoj čas znanih in vplivnih družin. Brat v kapeli pokopane Ane Josip Skaza, p. d. Špenk, je bil dalj časa župan, drugi brat Franc pa učitelj, ravnatelj šole in občinski tajnik. Skazovi so bili zavedni Slovenci, kar so dokazali mdr. z odločitvami med I. svetovno vojno, ko je šlo za to, ali se bodo Slovenci izkopali iz avstro-ogrskega skrbništva.

Oče obeh fantov, notar Ivan Fišer, se je zapisal v spomin sodobnikov z dobrimi deli, podpiral je dijaško kuhinjo v Celju in sodeloval v skupnih načrtih za slovensko samostojnost. (Njegov bolj znani bratranec Franc Fišer, hotelir in župan, je v Kamniku zgradil prvi mestni vodovod.) Žal je umrl mlad, star še ne 37 let, v Gornjem Gradu, ko sta bila otroka stara šele 11 oz. 9 let. Mati Ana se je čez nekaj let

poročila z Josipom Prosencem, tako da se je družina preselila v Ljubljano na takratno Sodno ulico, današnjo Tavčarjevo. Prvi očimov poklic je mlajšega sina Vladimirja verjetno usmeril v zavarovalništvo, postal je direktor zavarovalnice Feniks, poznejše Jugoslavije, kar je bilo podobno kot danes zelo dobro plačano delo. Vladimir je bil praktik, v vsakdanjem življenju se je bolje znašel od brata. Branislav je kljub zasanjani naravi in šahovski strasti postal pravnik. Znal žinske kapele je bil sestavni del teh obiskov.

Brata sta se poročila šele v zrelih letih, po materini smrti. Za zgodbo o kapeli je pomembna Vladimirjeva žena Danica Pirc, hči znanega ljubljanskega geodeta Cirila Pirca. Po pripovedovanju sodobnikov je bila »velika gospa« z jasno voljo; svoji sošolki arhitekture v Perugii, medtem ko so Italijani Vladimirja, ravnatelja zavarovalnice, odstavili in upokojili. Spomladi leta 1944 so Perugio kakšen mesec po padcu Monte Cassina zavzele zavezniške enote, med katerimi so bili tudi vojaki poljske Armije kraiove. Pri Monte Cassinu je bila klavnica, padlo je 55.000 strira podatek, da ji je ob isti priložnosti Vladimir v ZDA poslal nekaj manjših kosov lastnoročno zapakiranega pohištva, ki »je bilo kupljeno z njenim denarjem«, kot je zapisal v oporoki.

Danica je svojega prvega moža preživela skoraj na dan natančno za 23 let, kolikor je bila mlajša od njega: na svoj rojstni dan 13.

se je zatopiti v knjigo, medtem ko ga je iskal ves trg, ali pa izgubiti dežnik z roke, ne da bi to opazil.

Fišerjeva fanta sta bila posebneža, vendar so ju v Velenju, kamor sta rada prihajala in kjer sta imela kup znancev in sorodnikov, dobro poznali. Obisk dru

Branislav Fišer Vladimir Fišer

je v Tivoliju, kjer sta videli Vladimirja, menda rekla: »Poglej, s tistim tam se bom poročila«. Sošolki ni šlo v glavo, zakaj ravno s sicer lepim in dobro situiranim, vendar 23 let starejšim moškim, a Danica je ostala pri svojem, poročila se je poleti 1928. Fišerja sta bila – zdaj tudi z Danico -- redna gosta v Velenju, imela sta stalno najeto sobo v Kolodvorski restavraciji (ta je stala tam, kjer je danes TUŠ-ev nakupovalni center). Nekega jutra je prišla lastnica Kolodvorske, žena gostilničarja Raka, na železniško postajo prosit, da »danes ne bi 'feršibali', ker gospa še spijo«; o učinku prošnje zgodovina molči. Po izbruhu II. svetovne vojne in okupaciji Ljubljane se je Danica odločila za študij notranje zavezniških vojakov, od tega polovica Poljakov. Ni si težko predstavljati, kakšen vtis je na preživelega poročnika, v civilu elektroinženirja Maca Cheltona, pustila 37-letna Danica, ki je tam živela sama. Po vojni je sicer trajalo šest let, a sta se vendarle našla v Seattlu v ZDA in tam živela do smrti.

Vladimir svoji ženi pri ločitvi ni delal težav, tako da sta ostala v stikih ves čas do njegove smrti 1976. V oporoki leta 1968, ko se je od sestrične, slikarke Vere Pristovšek, preselil v upokojenski dom v Celju, je kapelo zapustil nekdanji ženi s prošnjo, da skrbi zanjo. Za ta namen ji je zapustil tudi nekaj denarja, a je kmalu morala vzdrževanje plačevati tudi iz svojega. Njun odnos ilu

Ana Fišer, rojena Skaza

marca se je leta 1951 izkrcala na Ellis Islandu, 48 let pozneje pa umrla dva dni pred obletnico, 11. marca 1999. Za kapelo je skrbela do svoje smrti, potem pa je objekt začel propadati. Dedičev ni bilo, k sreči pa je bila kapela z občinskim odlokom iz leta 1983 zavarovana kot arhitekturni spomenik. Da bi jo ohranili, so ji 2014 obnovili streho in fasado, tri leta pozneje notranjost, letos pa vitraže in ograjo. Eden od arhitekturnih biserov Velenja bo tako dostopen tudi zanamcem. ��

10 KULTURA Živel je vse svoje vloge

Po 56 letih aktivnega soustvarjanja velenjske gledališke produkcije smo obujali spomine s Karlijem Čretnikom, ki trenutno uprizarja svojo zadnjo glavno vlogo

Tina Felicijan

Gledališka igra je ena prvih kulturno-umetniških aktivnosti, ki je Velenjčanke in Velenjčane pritegnila k druženju in ustvarjanju. Skupini, ki je že več let aktivno delovala, se je leta 1963 pridružil tudi Karl Čretnik, danes starosta Kulturnega društva Gledališče Velenje, ki tradicijo gledališkega ustvarjanja v Velenju vztrajno nadaljuje in nadgrajuje že skoraj šest desetletij. Na odrske deske ga je pripeljalo naključje, pravi, čeprav ima gledališče v genih. Namreč njegova mama je bila igralka pri šentjurskem gledališču, oče, ki je sicer rojen Šalečan, a se je selil na šolanje v Šentjur in si tam ustvaril družino, pa je bil blagajnik. Karl je najmlajši in edini od sedmih otrok, ki je šel po njunih stopinjah. Bil je jezikav in hiter otrok, pove mimogrede, kar ga je reševalo pred starejšimi, kadar jih je izzival. Ko je končal srednjo šolo v Ljubljani, je prišel v službo na velenjsko občino. »Hodil sem mimo kulturnega doma, ko me je znanka iz internata, ki je s skupino mladih sedela na stopnicah, ogovorila, naj se pridružim gledališču, ki je pravkar objavilo razpis za nove člane. Gledališko ustvarjanje me je prevzelo predvsem zato, ker nas je združevalo. Takrat mladi nismo imeli velike izbire aktivnosti. Mene je pač potegnilo in ostal sem mu zvest tudi, ko sem si s svojo pokojno ženo Miro, ki sem jo spoznal prav v gledališču, ustvaril družino. Mira je bila odlična recitatorka, rada je igrala, se je pa žrtvovala za družino. Ves čas me je podpirala, mi pomagala pri ustvarjanju, sama pa je bila za to prikrajšana. Sam sem lahko, razen v času študija v Ljubljani in služenja vojaškega roka, vse do danes redno sodeloval z gledališčem,« je v uvodu povedal in poudaril, da mu družina že od otroštva veliko pomeni, zato je hvaležen, da so sestra in vsi bratje živi še danes, da si je sam ustvaril srečno družino in lahko danes uživa v družbi vnukov. »Ne glede na to, kako močno je bilo moje življenje prepleteno z gledališčem, je bila družina na prvem mestu, čeprav je bila velikokrat prikrajšana, saj gledališče zahteva ogromno časa in predanosti. Seveda sem bil predan tudi službi na premogovniku, do katere hvala bogu nikoli nisem imel tem užival. Predvsem pa v igri. Skoraj vsako sezono so postavili novo predstavo. Uprizoril je 41 likov. Prvi je bil Lovro Kvas iz Cankarjevega Desetega brata. Že naslednji je bil Romeo. Še danes mu nekaj verzov gladko steče z jezika. Karakterno so mu bile zelo blizu vloga župnika v Kra

Karl Čretnik: »V sebi sem užival, ko sem se lahko postavljal v neke druge osebe in jih živel. Vsako vlogo sem zelo podoživljal. «

❱»Kakorkoli me je življenje prizadelo, sem vesel, da sem šel po tej poti, in ne bi ničesar spremenil.«

odpora,« je povedal in dodal, da je imel gledališče za dušo, tenis za telo, njegova strast pa je tudi kuhanje.

Gledališko ustvarjanje je sprva bilo sprostitev, središče družabnega življenja. Ko je postal predsednik, je postalo tudi obveznost. Ves čas je Karli v vsem lju na Betajnovi, Hamleta, Miša v predstavi Mišo frajer, Janko hajer, pri kateri je sodeloval z avtorjem Ferijem Lainščkom, pa tudi zadnja vloga v drami Zadnje lune. Kako so ga te vloge spreminjale? Ga karakterji likov še spremljajo? »V sebi sem vse svoje vloge živel. Mogoče sem jih pokazal tudi navzven. Zagotovo so se me dotaknile tudi v zasebnem življenju,« odgovarja amaterski igralec, ki se je vse od prvih korakov po odrskih deskah izobraževal in učil od profesionalcev, kot so Mile Korun, Polde Bibič, Tone Partljič in drugi. Ukvarjal se je tudi z režijo in se kot režiser podpisal pod 20 predstav. Ponosen je, da so vedno igrali

»Bili smo več kot gledališka skupina. Ne samo na vajah, ves čas smo tičali skupaj in se v dušo poznali. Mi smo gledališče za razliko od današnjega podmladka živeli. Ker tudi nismo imeli toliko drugih obveznosti in interesov, kot jih imajo mladi danes. Nemalokrat smo znali na pamet vse vloge v predstavi. Sodelovati pri gledališkem ustvarjanju pomeni imeti odgovornost do soustvarjalcev in občinstva.« kakovostne tekste zahtevnih avtorjev. Bili so med redkimi amaterskimi gledališči, ki so se jih lotevali, pravi. Tako je bilo do 90. let velenjsko gledališče v vrhu slovenskega ljubiteljskega gledališča. Na Linhartovih srečanjih (prvo je bilo prav v Velenju) se je večkrat zelo izkazalo. »Zavedali smo se, da gledališče po svoje vzgaja vse generacije in je družbeno kritično. V večini tekstov, ki smo jih uprizarjali, smo iskali prav to,« je povedal in dodal, da gledališče nikoli ni imelo posebno velike podpore, ni pa bilo niti prehudih nasprotovanj. ❱ »Poleg tega, da gledališče zabava, mora biti – vsaj po mojem okusu – tudi družbeno kritično. Dobro gledališče mora zasaditi zrno, ki obrodi razmislek.«

Karli se je po 56 letih aktivnega gledališkega udejstvovanja tako v igralskih kot v režiserskih in organizacijskih vlogah odločil, da se ne bo več spopadal z velikimi nalogami. S predstavo Zadnje lune, v kateri nastopa v vlogi vdovca, ki se preseli v dom za ostarele, ustavlja konje in stopa na stran, a se od gledališča ne poslavlja. Vsebina predstave kar sama kliče k vzporejanju s to odločitvijo. Kakšen je torej občutek na pragu novega obdobja, ko se staro zaključuje? »Življenje gre naprej in hvala bogu, da gre vedno malo drugače, da ni ves čas vse, kot je. Biti moraš pripravljen na spremembe, na zaključke in znati najti pozitivne plati spominov in novih začetkov,« je sklenil Karl Čretnik, dobitnik zlate Linhartove plakete in zlatega grba Mestne občine Velenje za svoj izjemen prispevek k razvoju gledališke dejavnosti v Velenju, s čimer je zaznamoval tudi nove generacije ustvarjalcev.

��

Zarja navdušila z božično-novoletnim koncertom

Šoštanj, 22. decembra –Pihalni orkester Zarja Šoštanj se je v nedeljo od starega leta poslovil z božično-novoletnim koncertom in z njim tradicionalno nagradil svojo zvesto publiko in občudovalce. Tokrat so se odločili, da se jim na odru ne bodo pridružili posebni gostje, saj imajo sami v svojih vrstah veliko nadarjenih članov. Obiskovalce so poleg orkestra navdušili Oktet

V svojih vrstah imajo veliko nadarjenih članov. (Foto: arhiv PO Zarja)

Zarja, prvič tudi Kvintet Zarja, solist na trobenti Adrijan Drago Poprijan in solist na tubi Gašper Poprijan. Za poseben čar koncerta so poskrbele partnerice godbenikov. Natalija Potočnik je zapela, kot solistka na klavirju se je predstavila Darya Volkova, program pa je povezovala Nina Lambizer. Klarinetist Gregor Dermol je program popestril z zabavnimi pevskimi in instrumentalnimi vložki. Posebne pozornosti so bili deležni mladi člani orkestra, ki so nastopili prvič, in Rudi Rožič, ki je že 60 let aktivni član orkestra. Dirigent Miran Šumečnik je pripravil času primeren program, sam pa se je predstavil tudi kot pevec in harmonikar. Prisotne je nagovoril župan Občine Šoštanj Darko Menih.

��

Pok, pok …

Nataša Tajnik Stupar

Ob novoletnih nakupih se zaradi nezainteresiranosti pogosto zalotim, da namesto da bi se ukvarjala s svojim 'pildekom' s seznamom, prisluškujem mimoidočim in tudi letos sem se parkrat. S tem mlajšim gospodom sva se srečala kar v treh trgovinah in ni slučajnost, da se mi je vtisnil v spomin. Najprej je kupoval pulover za sina in potem sem ga srečala na štantu pirotehnike (naredila sem se, kot da tudi jaz kupujem petarde). S pirotehničnim svetovalcem sta kljub njegovim opozorilom o nevarnosti izbrala največjo raketo, ki je po moji oceni z lesenim kolom skupaj merila okoli meter in pol. Menda jo izstreli zelo visoko, pokne, kot se šika, in na koncu postreže s prelepo podobo. Najcenejša je stala 120 evrov. Vau. Nisem mogla verjeti in tudi zelo težko sem si predstavljala tega gospoda manjše rasti, kako izstreli omenjeno raketo. Da ga le ni odneslo z njo na Luno. Našega mačka spet ni bilo. Prejšnji večer je imel sosed žurko in spet je bila vojna. Kakšno uro je zelo pokalo. Potem povežem z mačkom. Zjutraj ga najdemo na sosedovi strehi, zmedenega, sploh nas ne pozna, beži pred nami. Uspe nam ga uloviti in ga pomirimo s hrano in tišino. Odločim se, da bo maček za silvestra z nami na toplem. Ob silvestrskih detonacijah je ubogi revež prestrašen skrit pod sinovo posteljo. Vsaj rešili smo ga pred očitno pirotehnično amnezijo. Vse živali trpijo zaradi uporabe pirotehnike. Od hišnih ljubljenčkov so mačke zaradi svoje nepredvidljivosti še bolj na udaru. Kaj se točno dogaja z divjimi živalmi, pa je tako ali tako najbrž skoraj nepomembno v zanimanju širše javnosti. Glede na to, da smo končno opredelili živali za čuteča bitja, mi je zelo zanimiv in hkrati paradoksalen podatek, da iste politične sile niso podprle predloga zakona o prepovedi pirotehnike na Slovenskem. Vpliv uporabe pirotehničnih sredstev na ptice je po besedah Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije odvisen od več dejavnikov. Pozimi se mnoge ptice pomaknejo bližje človeku in v mestna središča, številne tudi prenočujejo na ogromnih skupinskih prenočiščih. V tem času lahko ognjemet povzroči preplah in privede do pogina večjega števila ptic. Znani so primeri, ko so ptice “padale z neba”. Takšni primeri se v naravi redko primerijo, npr. ko ptice zatavajo v oblak toče. Vsekakor pa ni naključje, da je večina takšnih primerov zabeleženih v času praznovanja novega leta. Uporaba pirotehničnih sredstev splaši ogromne jate spečih ptic, ki v zmedi zadevajo ob predmete, ki jih v temi ne vidijo, na primer okna, žice, veje, stebre. Zadnji večji primer se je zgodil leta 2010 v ameriški zvezni državi Arkansas, kjer je ob praznovanju novega leta z neba padlo 5.000 rdečeperutih škorčevcev. Sprašujem se, kako uspešno je ozaveščanje o nevarnostih in škodljivih posledicah uporabe pirotehnike za posameznike in okolje, saj je bilo letos ob novoletnem praznovanju, kot da smo v Siriji ali na kakšnem drugem vojnem žarišču. Mesto se je vsake toliko streslo ob detonacij. Ali ozaveščanje spodbuja, ali zmanjšuje uporabo pirotehnike? Zelo simpatični so se mi zdeli nagovori kampanje Tamtam –mestni plakati, Pokvarjeni prazniki (ljubljansko območje), a vendar se mi zdi, da tudi še tako empatično zastavljene kampanje ne padejo na plodna tla, zato menim, da bi bila najbolj enostavna prepoved pirotehnike. Sploh ni problema, ponovno bomo zbrali podpise, a tokrat pričakujemo politično podporo. “Pohvalil pa bi Velenjčane, ki so se angažirali in prinesli rakete na trg in okolico. Toliko, kot jih je blo včeraj, jih še ni bilo! 15 minut osvetljenega neba na trgu na levi na desni, spredi, zadi in tudi pobom, ki so spuščali velike rakete z vrha igrišča! Bravo vsem in velik poklon! Župan je probal vzeti še zadnjo zabavo meščanom, ampak dokazali ste, da se ne boste pustili. Letos nisem prižgal raketic, drugo leto obljubim, da reskiram 500 eur in jih prinesem na trg, da pokažemo tem smrdljivcem, kaj si mislimo. Pa še to – nobenemu ni odtrgalo roke in glave, čeprav so vas strašili kako grozno je to!” To je zapis, ki odmeva po lokalnih, spletnih koluarjih. (https://www.velenje.com/DISKUSIJEsporocila. php?stev=1184290). Letošnja bera poškodb je bila menda za malenkost manjša od lanske, kar bi mogoče lahko pripisali boljši kvaliteti pirotehnike na trgu. Količinsko se hrup le povečuje, očitno pa je tudi to, da se uporaba pirotehnike počasi, a vztrajno vsiljuje med kulturne značilnosti družinske praznovalske tradicije na Šaleškem. Dragi bralci Alternatorja: želim vam zdravo, mirno in stabilno leto!

��

Radijski in časopisni MOZAIK

Hvala za vaše številne lepe želje

Sodoben čas vnaša v življenje številne nove navade, ko se na eni strani s pomočjo družbenih omrežij sicer bolj odpiramo, na drugi strani pa bolj zapiramo in ravno zaradi njih tudi nimamo časa za pristna, tako zelo prijazna medsebojna druženja.

Tudi pisanje čestitk smo zamenjali za elektronsko pošiljanje največkrat brezosebnih voščilnic ali pa še enostavnejših »SMS« sporočil. Pa je prav, da se na tem mestu spomnimo enega zelo priročnega mnenja o tem. Tiste najbližje ob praznikih obiščemo in jim voščimo iz oči v oči. Tistim, ki so nam malo manj bližje, a so nam zelo dragi, napišemo voščilnice, ostale pač na kratko odpravimo z elektronskim ali SMS sporočilom …

Zato bi bilo lepo, če bi napisali več voščilnic, tistih klasičnih, ki jih pošiljamo po pošti. Delujejo čisto posebno, osrečujejo prav globoko. V našem uredništvu smo se zadnje dni leta razveseljevali številnih in bili ob njihovem prebiranju resnično srečni. Srečni zato, da nam z njimi izražate, da nas imate radi, da nas radi poslušate in berete, da sta Radio Velenje in Naš čas vaša redna spremljevalca. In naša želja: Naj tako ostane tudi v letu 2020.

�� Mz

GLASBENE novice

Trije člani Nirvane na dobrodelnem koncertu v Los Angelesu

Trije člani nekdaj kultne skupine Nirvane – Dave Grohl, Krist Novoselic in Pat Smear – so nastopili na dobrodelnem koncertu organizacije The Art of Elysium z naslovom Heaven Is Rock and

Roll. Organizacija je bila ustanovljena leta 1997 z namenom nudenja pomoči posameznikom, ki se znajdejo v težkih življenjskih preizkušnjah. Ob članih skupine, ki so nekdaj s Kurtom Cobainom sestavljali grunge skupino Nirvana, so na koncertu nastopili še glasbeniki Beck, St. Vincent in Marilyn Manson ter skupini L7 in Cheap Trick. Nirvana, ki je nastala leta 1987 in razpadla leta 1994 s Cobainovo smrtjo, je svoj prvi album Bleach izdala leta 1989. Svetovno slavo jim je prinesel drugi album Nevermind iz leta 1991, ki so ga prodali v več kot 15-milijonski nakladi. Pozneje so izdali še tretji studijski album z naslovom In Utero.

Ponovno združeni Rage Against the Machine na Coachelli

Več kot dve desetletji po tistem, ko so Rage Against the Machine nastopili na prvem festivalu Coachella, se kalifornijski rock uporniki spomladi vračajo na glavni oder tega festivala. Dva nastopa na aprilskem festivalu bosta del njihove turneje, ki jo pripravljajo ob ponovni združitvi po osemletnem premoru. Rage Against the Machine bodo na festivalu nastopili 10. in 17. aprila, med vrhunci pa organizatorji napovedujejo še pevca Franka Oceana in raperja Travisa Scotta. Nastopili bodo tudi frontman zasedbe Radiohead Thom Yorke, hip-hop duo Run the Jewels, pop zvezdnica Lana Del Rey in številni obetavni raperji. Prvi koncertni vikend je že razprodan.

Justin Bieber napoveduje album in turnejo

Kanadski zvezdnik Justin Bieber je 3. januarja izdal nov singel z naslovom Yummy, ki napoveduje nov, peti album, v božičnem videu pa je objavil tudi podrobnosti nove severnoameriške turneje, v sklopu katere se bo ustavil vsaj v 45 mestih. Prvi koncert bo na sporedu 14. maja v Seattlu, zadnji pa 26. septembra v New Jerseyju. Petindvajsetletni glasbenik se z napovedanimi projekti na glasbeno sceno vrača po nekaj

letih zatišja. Zadnji album Purpose je namreč izdal leta 2015, nazadnje pa je na koncertnem odru stal dve leti pozneje, ko je nepričakovano predčasno zaključil istoimensko turnejo.

Alya med nominiranci za prestižno regionalno nagrado MAC

27. januarja bo v Stark Areni v Beogradu potekala prireditev MAC (Music Awards Ceremony), na kateri bodo podelili prestižne regionalne glasbene nagrade. Na podelitvi se bodo zbrala največja glasbena imena iz Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Črne gore, Slovenije in Srbije. Med nominiranci je tudi Alya, ki je

letos prvič nominirana v kategoriji najboljše pop skladbe s hitom Sedam dana na moru. Znašla se je v družbi Doris Dragović, Danijele Martinović, Antonije Šola in drugih. Organizator za 27. januarja obljublja nepozaben spektakel – priprave so se začele že pred 6 meseci, glasbeno predstavo pa bo v živo prenašala srbska televizija. Alya je sicer v zadnjem letu postala prepoznavna na Hrvaškem, prestižne nagrade in priznanja pa žanje tudi v Sloveniji.

Znani so nastopajoči na izboru Ema 2020

Tričlanska komisija, ki so jo sestavljali glasbenica in pevka Raiven, vodja založniške dejavnosti ZKP RTV SLO Mojca Menart in glasbeni urednik z Vala 202 Jernej Vene, je izbrala deset skladb in izvajalcev, ki se bodo predstavili na izboru EMA 2020. Na vabilo k sodelovanju je RTV Slovenija prejela 74 prijav, izbrani pa so bili: Ana Soklič, Božidar Wolfand - Wolf, Gaja Prestor, Imset, Inmate, Klara Jazbec, Lina Kuduzović, Manca Berlec, Simon Vadnjal in Tinkara Kovač. Izbor Ema 2020 bo 22. februarja v studiu 1 Televizije

Slovenija. Na izboru bomo slišali dvanajst pesmi. Desetim izbranim izvajalcem se bosta namreč pridružila še zmagovalca izbora Ema FREŠ, ki bosta znana 18. januarja. Spletno tekmovanje novincev Ema FREŠ se s finalom s spleta seli na televizijske zaslone. V posebni oddaji bodo enega zmagovalca izbrali gledalci s telefonskim glasovanjem, drugega pa tričlanska žirija.

Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30.

1. TINKARA KOVAČ – A se tukaj svet konča 2. MONAMI – Dvigam roke 3. SKUPINA ŠPICA – Najina pesem

Priznana primorska glasbenica Tinkara Kovač s pesmijo A se tukaj svet konča napoveduje svoj novi album z naslovom Škatlica vžigalic, ki bo izšel v začetku leta. Na njem je združila pesmi iz svoje preteklosti ter dodala nekaj novih.

Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas 1. Ansambel Veseli Savinjčani – Lešniki 2. Ansambel Dar – Najlepši cvet življenja 3. Ansambel Saša Avsenika – Štajerka frajerka 4. Ansambel Svetlin – Pozabi na vse 5. Ansambel Roka Kastelca – Lepa si Slovenija 6. Ansambel Jarica – Hvala ti 7. Ansambel Zvita feltna – Tvoje oči 8. Ansambel Brloga – Poredna miška 9. Ansambel Javor – Zdaj je vse drugače 10. Ansambel Primorski fantje – Polnoč www.radiovelenje.com

zelo NA KRATKO

SERGEJ ČAS Belokranjski pesnik in kantavtor Sergej Čas, ki je pred štirimi leti izdal uspešen album Kozmonavt, je na prvi dan leta 2020 javnosti premierno predstavil svojo novo skladbo z naslovom Volk. DOMEN KUMER IN STIL Domen Kumer v novo leto vstopa z novim glasbenim izdelkom. Tokrat se je odločil za sodelovanje s priljubljenim ansamblom Stil in nastala je pesem Levo desno, za katero so glasbeniki posneli tudi videospot. Glasbo je napisal Domen Kumer, besedilo pa Gašper Jazbec. CLEMENS Klemen Mramor - Clemens, ki je navduševal tudi v šovu Znan obraz ima svoj glas, je na silvestrovo dopolnil 27 let. Za njim je pestro leto: izdal je dve pesmi, Poletel bi in Sledi mi, za kateri je posnel tudi videospota. Od leta 2019 se je poslovil še z eno novo skladbo – Za vedno, in dodal, da je tik pred izdajo svojega prvega albuma. ŠUKAR Skupina Šukar, eden osrednjih izvajalcev romske glasbe v Sloveniji, obstaja že okrogla tri desetletja. Njen prvenec je izšel leta 1993, 10. januarja pa bo izšel njihov novi album z naslovom Baro ilo. Na njem bo enajst avtorskih skladb, pretežno v romskem jeziku. PARNI VALJAK Priljubljena legendarna hrvaška skupina Parni valjak bo letos za valentinovo s svojimi številnimi uspešnicami razveseljevala velenjsko občinstvo. Prav na valentinovo, v petek, 14. februarja, bo namreč nastopila v velenjski Rdeči dvorani.

⏪Je oni dan Čvek fante zalotil pri resni diskusiji. Naš nekdanji sodelavec Sašo Konečnik (levo), vodji tehnike Mitju Čretniku in oblikovalcu Tomažu Geršaku. »Veš kaj, Mitja, saj ni čudno, da se slabo počutiš. Ne moreš samo vodo pit, si moraš malo okus popravit. Tole vino je odlično. Že po kozarčku se bolje počutiš. Pomisli, kako je šele po steklenici.«

⏬»Priznaš, Čvek, a ne«, se je v objektiv zasmejal Ljubenčan Roman Podlesnik. »Moja draga ministrica je sicer Abrahamovih let, a še vedno tako dobro zgleda, da ji še kakšen pobec požvižga.« Je Čvek samo pokimal in pritisnil na sprožilec. Žvižgal bi že, pa si ni upal.

⏫Naši nekdanji sodelavki Nina Jug in Jožica Vrečar sta se srečali na novoletni zabavi, obe lepo urejeni in okiteni z ogrlicama. A je bila Nina kar malo slabe volje, ko se je zazrla v Jožicino ogrlico: »Koliko več kamenčkov imaš!« je dejala, a zamolčala, da njej še veliko več pomenijo tisti ob puljskem morju. Zato tudi odhiti tja, kadar je le priložnost za to. Seveda ji Čvek želi, da bi bilo to v letošnjem letu čim pogosteje. Enako tudi Jožici, ki pa občuduje kamečke ob lošinjskem morju ali ob gorskih poteh.

ZANIMIVOSTI ZANIMIVOSTI

Moskva zaradi tople zime uvaža umetni sneg

V nedavnem decembru so v Moskvi namerili temperature, višje od vseh podatkov za zadnjih 140 let, odkar sistematično merijo temperaturo. V ruski prestolnici se je tako temperatura povzpela na 5,4 stopnje Celzija, s tem pa podrla prejšnji decembrski rekord iz leta 1886. Milo decembrsko vreme je prekinilo zimsko spanje živali v tamkajšnjem živalskem vrtu, zaradi česar so morali pet skakačev premakniti v posebne ohlajene ograde, po mestnih parkih pa so začeli predčasno brsteti krokusi, lilije in magnolije. Najopaznejša posledica višjih temperatur pa je bilo pomanjkanje snega, ki Rusijo običajno prekriva od oktobra ali novembra dalje. Da bi zagotovili izvedbo načrtovanih prazničnih dejavnosti v središču mesta, so se mestne oblasti zatekle k umetnemu snegu. Po družbenih omrežjih so zaokrožili posnetki tovornjakov, natovorjenih z umetnim snegom, med drugim tudi za hrib za deskanje sredi ruske prestolnice. Pristojni so ob tem poudarili, da je Rusija ena od podpisnic pariškega okoljskega sporazuma, s katerim so se države zavezale k boju proti nadaljnjemu segrevanju ozračja. Predsednik Vladimir Putin je opozoril, da podnebna kriza predstavlja neposredno grožnjo Rusiji, in pojasnil, da se država segreva 2,5-krat hitreje od povprečja.

Šimpanzi se ritmično odzivajo na glasbo

Japonski znanstveniki so se lotili študije, v kateri so opicam igrali različne klavirske skladbe, da bi ugotovili, ali se te živali odzivajo na glasbo. Zanimalo jih je predvsem, kakšen zvok spodbudi kakšne gibe –že prej je bilo namreč znano, da se šimpanzi na hrup odzovejo z gibi (v divjini na primer samci izvedejo t.

i. deževni ples, ko začne močno deževati). Sedem šimpanzov je tako poslušalo različne klavirske skladbe, dolge po dve minuti s počasnim do zelo hitrim tempom. Vseh sedem primatov se je odzvalo z gibom, ki so ga ponovili več kot trikrat, pri čemer so bili samci na zvoke bolj odzivni. Znanstvenika sta tako potrdila, da se šimpanzi ritmično odzivajo na glasbo, sporočila pa še, da se na glasbo odzovejo tudi druge živali, med njimi kakaduji in morski levi. Mesto, v katerem je več mačk kot ljudi Potem ko so ruske in sirske sile več mesecev bombardirale mesto Kafr Nabl v Siriji, je v njem ostalo več živih mačk kot ljudi. Nekoč je v Kafr Nablu domovalo 40 tisoč ljudi, danes jih je manj kot

100, število mačk pa se giblje med 100 in 1000. V vsaki hiši naj bi živelo 15 ali več kosmatink. Prizor, ko se ob prebivalcih porušenega mesta sprehaja dvaj

set ali trideset mačk, je v Kafr Nablu postal nekaj vsakdanjega. Dvaintridesetletni Salah Jar, ki v Kafr Nablu dela kot novinar na lokalnem radiu, je povedal, da so mačke v teh hudih časih prebivalcem v uteho in da se vojne razmere v njihovi bližini zdijo manj strašne.

Kepanje morda kmalu ne bo več prepovedano

Sprehajalci v središču mesta Wausau v ameriški zvezni državi Wisconsin so konec decembra uživali v zimskih razmerah ob

mi kepami. Mestni odbor zdaj pripravlja vse potrebno za brisanje besede snežna kepa iz zloglasnega zakona, želijo pa si ohraniti prepoved, ki se navezuje na metanje ostalih trdih predmetov. Nova zakonodaja bi tako policistom še naprej dovoljevala preganjanje tistih, ki bi s težkimi snežnimi kepami ali kosi ledu želeli poškodovati mimo vozeče avtomobile, ne bi pa kaznovala nedolžnega kepanja.

Želva zanetila požar V Veliki Britaniji je 45-letna želva za božič ostala sama doma. Prevrnila je ogrevalno luč in zanetila požar. Sosedje, ki so zaslišali požarni alarm, so nemudo

temperaturah malo nad lediščem, ki so bile idealne za izdelavo snežnih kep. A ne v mestu Wausau. V tamkajšnji mestni hiši so se namreč predstavniki lokalne oblasti šele zdaj zbrali, da bi pripravili spremembe zakona iz leta 1962. Ta namreč strogo prepoveduje vsakršno metanje trdih predmetov, pri tem pa ne razlikuje med kamni in snežnima poklicali gasilce, ki so želvo z jeznim pogledom rešili iz goreče sobe in pogasili požar. »Ta 45-letna želva morda deluje jezna, a je to njen najsrečnejši dan,« je dejal poveljnik gasilcev Gary Wain, ki je ob dogodku opozoril na pomembnost požarnih alarmov v domovih. »Četudi niste doma, bo alarm vaše najbližje sosede takoj opozoril na nevarnost. Ta želva je imela zelo srečen božični dan. Stara je 45 let in upamo, da bo še naprej živela dolgo in lepo življenje«.

frkanje

» Levo & desno «

Čestitke Ob novem letu smo si zaželeli veliko sreče ter podelili veliko nasmehov in stiskov rok. Upam, da nam vsega tega ni zmanjkalo; da je kaj takih pozornosti ostalo še za čez vse leto.

Modrost Letošnje leto naj bi bilo v znamenju modrega. Vendar ne bo dovolj, če se bodo naši voditelji na raznih ravneh bolj oblačilo v modro. Tudi pri snovanju politike in odločanju bodo morali biti bolj modri. Minus pet Petka ni vedno odlična. To bodo letos občutili tudi zaposleni. To leto bo kar pet prostih dni manj. V veselje delodajalcev.

Otroci proti Tudi ob letošnjem »prazniku« treh mož so se pojavile zamisli, da bi bilo treba ukiniti Dedka Mraza, »socialističnega Božička«. Če bi kdo to res želel, bo imel opravka z otroki.

Jeza Ob koncu leta se je veliko ljudi razjezilo, ko so poslušali in brali podatke, kakšne denarne presežke ima država. Vse preveč državljanov ima namreč ob tem »izgubo«. Bližje smo Slovenija se je v tem letu še bolj približala Evropi. EU zdaj vodi Hrvaška. Nekatere zanima, če nas zdaj čakajo še kakšne nove težave. Slovo Poslovili smo se od leta; poslovili smo se od desetletja. Nikakor pa se ne moremo posloviti od številnih slabosti in težav.

Tudi dejanja Ob prelomu leta smo imeli od različnih odgovornih polna ušesa dobrih besed. Zdaj tudi od njih pričakujemo tudi več dobrih dejanj in odgovornosti. Zgodbe Ne le bralci knjig in druge literature – tudi delavci v tovarnah si želijo lepih in uspešnih zgodb. Ne kakšnih praznih pravljic vodilnih. Po zraku V teh prazničnih dneh je menda bilo tudi kar precej pojavov letečih predmetov. Ne le zaradi alkoholnih prividov, nekateri predmeti so res leteli. Stoli in mize po nekaterih lokalih, domovih in okoli njih.

Starost Pri nas je veliko težav, ker je za vse starejše, ki bi želeli v ustrezne domove, premalo prostora. Razen tega je tudi veliko domov za starejše že zelo ostarelih.

Novoletni potapljaški izlet v globinah Velenjskega jezera

Pred velenjski čolnarno so se na novega leta dan družili slovenski potapljači, ki so s penino že petindvajsetič nazdravili novemu letu pod jezersko gladino in tako odprli novo potapljaško sezono

Velenje – Potapljači Društva za podvodne dejavnosti Jezero Velenje so že petindvajsetič organizirali novoletni potop v Velenjsko jezero. Prijatelji, tudi člani potapljaških klubov iz različnih krajev Slovenije, so v jezeru pri petih stopinjah Celzija odprli penino in nazdravili novemu letu. Zgodba velenjskega novoletnega potopa se je začela na novoletni dan 1996, ko so trije potapljači sklenili, da gredo ohladit svoje glave na dno Velenjskega jezera. »Odločili smo se, da kadar nas bo več kot deset na potopu, ga bomo organizirali. Do zdaj se še ni zgodilo, da bi bilo manj kot deset prijavljenih,» odgovori idejni vodja Benjamin Strozak, ki dodaja, da jih je bilo na prvem potopu enajst, največ do sedaj pa dvainpetdeset. »Ponosni smo na to, da na potop prihajajo potapljači kolegi iz Kopra, Murske Sobote, Kranja, Ljubljane, Celja, Trbovelj, Novega mesta ...« Kar se vremenskih razmer tiče, Strozak pove, da so imeli že čisto prave poletne razmere, pa tudi povsem zimske in zamrznjene. "A ni ovir, tako začnemo novo sezono, poudarek dajemo varnemu potapljanju, kar je za nas zelo pomembna zadeva," še razmišlja sogovornik.

Letos se je v Velenjsko jezero na novoletno »knajpanje« podalo petnajst izkušenih potapljačev. Med tistimi, ki se redno udeležujejo novoletnega potopa, je bil tudi inštruktor Boštjan Vaš iz Arje vasi, ki je povedal, da je prvi potop vedno nepozaben. »Mrzlo je, dobro je treba biti oblečen,« nasmejano pove. Benjamin Strozak - idejni vodja novoletnih potopov

zelo zabavno, potopimo se nekaj metrov pod gladino, steklenice se odprejo in nazdravimo. Tudi sicer smo precej aktivni, saj tečaje izvajamo vse leto.« In kakšna je razlika med potopom v jezeru ali morju? »Zame, ne glede na to, kje se potapljam, ima vse svoje čare. Vsekakor, če se potopimo nekje v Rdečem morju, so čudoviti koralni grebeni in fantastičen podvodni svet. Jezera pa nudijo drugačno mističnost. Potapljač mora začutiti, kar jezero ponuja. Tudi tu se vidijo ribe, le da je ambient povsem drugačen,« še razmišlja Hribernik. In kakšno je bilo tokrat to nepozabno doživetje nazdravljanja pod gladino

Velenjskega jezera? Žiga Burger: »Bilo je mrzlo, v obraz precej zazebe. Pomembno je, da smo nazdravili, popili šampanjec in se poveselili s kolegi pod vodo, ko so pod velikim tlakom jezerske vode pokali šampanjci, skupaj z malce vode pa smo izpraznili tri steklenice,« še razmišlja Burger. Dogodek je bil vsekakor sončen, žlahten in vesel, tudi obiskovalcev je bilo precej. Po prihodu iz vode so potapljači preverili podvodne posnetke in se podružili še nad vodo. Za zdravje in za srečne potope v novi sezoni. Pa na zdravje in vsem skupaj srečno 2020, tudi od nas! �� Jasmina Škarja

Že petindvajset let ohranjajo tradicijo novoletnega potopa.

In kako je nazdravljanje pod vodo sploh izvedljivo? Domen Kunčič: »Postopek je zanimiv, steklenica je obrnjena navzdol, spustiš balonček zraka vanjo in priteče šampanjec.« Andrej Hribernik je vrsto let član Potapljaškega društva Velenje, tudi aktiven inštruktor v Celovcu, ki se je na novoletni potop podal že šestič. »Vse je Društvo za podvodne dejavnosti Jezero Velenje obstaja že vse od leta 1981 in združuje potapljače iz Šaleške doline in Koroške. Redno izvajajo dogodke v okviru vodnih aktivnosti, potapljaška izobraževanja, redna srečanja s člani, organizirajo izlete in druženja, kot je novoletni potop, potop na noč čarovnic itd.

V svojem slogu skočili v novo leto tudi balonarji

Balonarji so bili v zraku zadnji dan leta 2019 in prvi dan leta 2020, kar se zgodi zelo redko, samo takrat, ko to dopuščajo vremenske razmere

Velenje – Balonarstvo je zanimiv šport in način preživljanja prostega časa, ki navdušuje mnoge adrenalinske navdušence. Tudi Igorja Centriha iz Balonarskega kluba Opa iz Velenja, ki se je skupaj s kolegi, člani kluba, na stari in novi dan leta podal v zrak. »Vreme je bilo idealno, pogoji tudi,« je povedal predsednik kluba Igor Centrih in dodal, da si bodo 31. december balonarji zapomnili po prav posebnem podvigu. »Prvič v triindvajsetih letih smo lahko poleteli iz Velenja proti Savinjski dolini. Polet je bil fantastičen, zgodbo smo nadgradili tudi 1. januarja v sklopu potopa v jezero,« navdušeno pove Centrih. Vsako leto, če le vreme dopušča, spremljajo tudi potapljaške potope, letos so nameravali iz balona v vodo spustiti potapljača. Žal jim veter pri tem ni bil naklonjen. Jim pa gotovo uspe še kdaj letos in morda na novega leta dan 2021. Mi jim želimo čim več mehkih pristankov in užitkov v zraku, tudi v letu 2020. �� Jasmina Škarja

Slovo staremu letu

Šmartno ob Paki, 29. decembra – Martinova vas v središču Šmartnega ob Paki je bila pred iztekom leta 2019 prizorišče še enega dogodka – Slovesa staremu letu. Zanj je poskrbelo tamkajšnje turistično društvo.

Slovo staremu letu je pripravilo društvo drugič, ob tej priložnosti pa so članice obiskovalcem predstavile nekatere šege, navade in vraže, ki so izvirale še iz poganskih časov, do danes pa so se ohranile le redke. Poleg ome

njenega so se lahko udeleženci preizkusili tudi v nekaterih družabnih igrah, značilnih za ta čas. Za kulturno noto dogodku so poskrbeli pevci in pevke šmarškega mešanega pevskega zbora, za plesne korake pa zelo mlad ansambel, ki je – kot so povedali njegovi člani – trenutno še brez imena. »Šefica« ansambla šteje le 13 let, prihaja iz Velenja, ostali člani pa tudi iz Celja in Šentjurja. �� Tp

Adijo, Čuk!

In končno se je zgodilo: Čuk je po dobrih treh desetletjih zaprl vrata. Pravzaprav jih ni zaprl. Prišli so ljudje v delovnih oblekah, vrata sneli in potem so stroji zabrneli (ta rima je nalašč – zato, da bo usoda zvenela manj trda). Čuka ni več in ne bo ga več, vsaj takšnega ne. Nikoli.

Čuk. Bife. Za nekatere pajzlc, beznica, ki se ni trudila biti kavarna s petimi zvezdicami in za katero marsikateri Velenjčan še ve ne. V enaintridesetih leti je bil Čuk čez dan zaprt samo enkrat – pred skoraj dvanajstimi leti, takrat, ko so pokopali njegovega prvega lastnika. Jelenov Još je bil podjeten možak, ki je v stari zgradbi na vhodu v Starem Velenju najprej začel z videoteko in erotično trgovino. Slednja ni zaživela, bife pa se je obdržal. Skoraj ves čas takšen, kot je bil na začetku, isti šank, iste police, morda tudi stoli, še obledela fotografija ženske glave s telefonom je ista, le tu in tam nov oplesk, kakšna lučka, hladilnik pa kasneje elektronski džuboks in pikado, ki je s pokali prekril steno … In nekaj let poskus s hrano. Uh, kako je pozno zvečer po skrokanem dnevu prijal hot dog – dolga, sveže pečena krhka štručka s prav tako dolgo, opečeno in vročo hrenovko in obiljem gorčice. Pa pice in hamburgerji, še po mestu so jih razvažali. Potem bi bilo treba širiti kuhinjo. Kam le? Gostega cigaretnega zraka, prepojenega z alkoholnimi hlapi v šibki svetlobi prostora, že dolgo ni več. In ni več mladih natakaric, ki so prve korake delale prav tu in čim prej odletele v lepši svet. In namesto Joža je zagrabil Primož, mama Marija se ni dovolj nagarala za trakom, že od Čukovega rojstva je bila še za šankom, dvaintrideset prvojanuarskih juter je prva stopila skozi vrata bifeja. Vrsto let, od takrat, ko je odšla v penzijo, so bila jutra za šankom njena, od pete ure dalje. Do včeraj.

Počasi so iz Čuka pred rajski šank odhajali tisti najbolj stalni gostje. Skromni, potrebni morda le prvega jutranjega šilčka, dnevnega potrjevanja motne sreče, pogovora ali samo tihe družbe. Drobni črpalkar Tonči je ure in ure pred službo ali po njej molče ždel za šankom z enim, dvema piroma. Več ni potreboval. Odšel je mlad. Pravzaprav noben od tistih najbolj zvestih ni učakal ne vem kakšne starosti. Pred njim je odšel Jani, za njim Vlado, Lačni Franc, Pavel, Jaka, Joško, še en Joško, Tina … Milena, ki jo je izžela fabrika, je menda pristala v domu za starejše občane. Človek se vpraša, zakaj si niso kupili litra šnopsa ali zaboja pira v trgovini, pa ga požulili doma. Ja, nekoga moraš imeti rad, pa čeprav je to samo zguljeni šank in dva, trije sotrpini. Prideš zjutraj, med šesto in sedmo, pozdraviš Marijo in se pred točilni pult postaviš v prežo. Marija ve. Natoči. Spremljaš jo z očmi. Ne premakneš se. Postavi pred tebe. Počakaš, morda v glavi šteješ do pet. Počasi stegneš roko in v dlan trdno objameš kozarec, ga poneseš k ustom ter v pričakovanju pripreš oči. Prvi požirek je počasen in dolg. Ko kozarec počasi z izdihom olajšanja spet postaviš na pult, je v njem le še za požirek, na obrazu pa blažen nasmeh. Včasih se sproži pogovor o športu, politiki, o tistih, ki so spu

Na novega leta dan so iz zraka spremljali tudi potop v jezero.

stili dušico, pogosto je v prostoru tišina, redki gostje strmijo predse, molčijo, celo Mariji se ne govori. Marija ni samo natakarica, ona je uteha, posebna zdravilka z gosto besedo in z ognjeno vodo. Bog ji je že davno odpustil njene jutranje grehe, inšpekcija pa je zdaj prepozna.

Potrebuješ zidarja, pleskarja, krovca? Še do včeraj je veljalo, da prideš v Čuka ali pa pred njega, kjer stojijo tri, štiri skromne mizice, ki od nekdaj pohlevno čakajo, da jih v deževnem dnevu z gosti vred zalije nesramni voznik. Kam bo zdaj s šanka selil svojo jutranjo pisarno zelenjadar Marko, ki že leta ni popil kapljice alkohola, ampak vsako jutro srebal kavo z velikim kupom svetleče rastlinske smetane? Kje se bo ob jutrih pustil crkljati Žuki, pa Vili? Damijan bo verjetno dlje spal … Kam bo iz Šoštanja grede zavil Rupnik? Kam bodo šli tisti, ki se zbirajo ob pikadu? Si bodo novinarji z bližnjega Radia Velenje zdaj sami kuhali kavo? Čuk je imel odprte oči od ranega jutra do pozne noči ali često kar do ranega jutra. V vsakem delu dneva ali noči je kot dobri angel pod svoja krila vabil pijače ali družbe željne ljudi. Tudi kakšen v kravati se je kdaj znašel med njimi, ali gospa v svileni obleki, ampak bolj pomotoma. Večina gostov je bila čisto običajnih ljudi, ki jim je bilo bolj od nobel opreme in postrežbe pomembno vzdušje. In Čuk je imel nekaj posebnega za krog svojih stalnih gostov, ki smo se tam počutili prijetno. Zakaj, vemo samo mi. Pajzlc pač. V tistem žlahtnem pomenu besede.

�� vv

14 PREGLED LETA Starega ni več, tukaj je že novo

Tako se zmeraj na novo rojeva novo. Nov up. Nova misel. Nov dan. (Tone Pavček)

Milena Krstič - Planinc

Poslovilo pa se je leto 2019. Njegovo potovanje smo iz tedna v teden beležili v Našem času. V prvih dneh novega leta smo prelistali vseh 51 številk, ki so izšle, in podoživljali dogodke, ki so ga zaznamovali. Nekaj jih v prvi številki leta 2020 povzemamo za vas.

Januar: Hitra cesta spet začela počasno pot V Velenju in Šoštanju so se na prireditvah na prostem poslovili od starega leta in nazdravili novemu. V Šmartnem ob Paki se niso poslavljali. Samo pozdravili so novo. Že prvi dan novega leta so v Premogovniku Velenje nakopali 250-milijonto tono premoga, kakšnih 110 milijonov ton jih še bodo. Franjo Bobinac je v imenu Gorenja in Hisensa v Las Vegasu predstavil pametni dom, v Velenju se je z lutkovno predstavo Lisička Zvitorepka predstavilo lutkovno gledališče, v Šoštanju pa s predstavo Norci Koroški deželni teater. Mestna občina Velenje je objavila prednostno listo za stanovanja. Na njej je bilo skoraj 400 upravičencev. Hitra cesta pa je spet začela svojo počasno pot. Rok za dokončanje se je premaknil v leto 2026. Pa še začeli niso. Gorenje in Hisense v Las Vegasu predstavila pametni dom.

Februar: Bolnišnice so gripi zaprle vrata Zaznamoval ga je poklon kulturi. V vseh treh občinah so poleg glasbenih, likovnih, literarnih in drugih prireditev pripravili občinske proslave. Toplotna energija v Šaleški dolini se je podražila za 8 odstotkov. Časnik Finance v Velenju pripravi Šaleški forum o 3. ra

Maj: Narašča nasilje v družini in uživanje marihuane

Sosvet za izboljšanje varnosti občanov Mestne občine Velenje z zaskrbljenostjo ugotavlja, da naraščata nasilje v družini in uživanje marihuane. Zmagovalci rokometnega pokala Slovenije so postali rokometaši Gorenja. Potekale so evropske volitve. Mestna občina Velenje je podpisala pogodbo o izgradnji prireditvenega prostora in odra ob Velenjskem jezeru. Ocenjena vrednost projekta znaša 8,8 milijona evrov.

Začela se je gradnja prireditvenega prostora.

Junij: Sezono je odprla Velenjska plaža

V Saša inkubatorju predstavijo Podjetniški trampolin, največji startup dogodek v regiji. Nova uprava Gorenja je na zborih delavcev napovedala, da so na seznamu presežnih delavcev 104 imena. Mesec za tem jih je delo izgubilo 71. V Šoštanju so podpisali pogodbo za

Oblast je prevzel Pust.

zvojni osi, energetiki in drugih aktualnih temah iz tega okolja. Bolnišnice so gripi zaprle vrata. Odpovedale so vse nenujne preglede in nenujne operativne posege. V Šoštanju je na zadnji dan meseca prevzel oblast Pust Šoštanjski.

Marec: Gastronomski presežek leta večerja 160 metrov pod zemljo

Po poskusnem obratovanju Šoštanjskega busa, za katerega se je izkazalo, da bi bil cenejši, če bi Šoštanjčanom, ki bi se želeli peljati do Podkraja, plačali taksi prevoz, je začela na osnovi pogodbe z Nomagom štirikrat dnevno obratovati brezplačna avtobusna linija Topolšica–Šoštanj–Podkraj–Velenje. Sedišč za vse je skoraj zmanjkalo. V Muzeju premogovništva Slovenije so pripravili kulinarično podzemno doživetje z glasbeno-gledališkim spektaklom Tesla Underground. Večerja 160 metrov pod zemljo se je ob koncu leta znašla na seznamu gastronomskih presežkov leta. Vrhunska postrežba 160 metrov pod zemljo.

April: HSE dobil novega direktorja Novi direktor HSE postane Stojan Nikolić. Takoj po prevzemu funkcije je obiskal Šaleško dolino in obe energetski družbi. Moral pa se je v dolini izkazati še s čim drugim, sicer ga ne bi že nekaj mesecev kasneje knapi sprejeli v svoje vrste kot častnega člana. V Šmartno ob Paki se na moto zbor s 600 motorji pripelje 800 motoristov. Na Premogovniku podpišejo novo kolektivno pogodbo premogovništva Slovenije. Pogajanja in usklajevanja so trajala cela tri leta. Ni bilo rekordno, bilo pa jih je veliko. Pripravili so sklop dogodkov.

projekt prenove Trga bratov Mravljakov. S prenovo ga želijo vrniti ljudem, promet pa spraviti v zaledje. Sezono je odprla Velenjska plaža. Svetniki Občine Šoštanj so se seznanili z modelno študijo sosežiga nenevarnih odpadkov v TEŠ, s katerim bi izboljševali poslovni rezultat.

Julij: Neurje s točo je pobelilo Mozirje Neurje s točo je pobelilo občino Mozirje. Bilo je je toliko, da se je kljub visokim temperaturam ponekod ohranila cela dva dni. V vseh

Toča je padala celih 15 minut.

treh občinah Šaleške doline so mladi dobili možnost, da si z delom zaslužijo za kak priboljšek. Največ jih je poletje preživelo s prijatelji, obiskovali so festivale, zahajali v lokale in si želeli bolj pestrega nočnega življenja. V Cirkovcah je potekalo tekmovanje gozdarjev in lesarjev, pele so žage. Po temeljiti obnovi so za promet odprli Goriško cesto v Velenju.

Avgust: Zacvetelo je 40 tisoč sončnic

Prostovoljno gasilsko društvo Šoštanj – mesto je s spletom dogodkov, tremi dnevi zabave in novim vozilom obeležilo 140-letnico delovanja. Velenje se je začelo odevati v praznično podobo. Ob Šaleški cesti je zacvetelo 40 tisoč sončnic – v zeleni in rumeni barvi, kakršni sta barvi Velenja. Obiskovalce v središču Velenja pa je presenetil Kunigundin dogodek Akt na Titovem trgu. Nadzorni svet Premogovnika je za novega generalnega direktorja imenoval mag. Marka Mavca.

September: Župan na praznik občine pripravil rojstnodnevno zabavo

Mandat sta nastopila generalni direktor Teša dr. Viktor Vračar in direktor Mitja Tašler. Začelo se je novo šolsko leto. V osnovnošolske klopi je v Šaleški dolini sedlo 4.255 učencev, na Šolskem centru Velenje se je začel pouk za 1.620 srednješolcev. V Vinski Gori so odprli nov vrtec, ob Velenjskem jezeru pa zaključili sezono. Našteli so več kot 100.000 obiskovalcev. Potekale so številne prireditve ob

Z mestom jih ne povezuje le rojstni dan, ampak tudi prijetna čustva.

60-letnici Velenja. Župan Bojan Kontič je ob jubileju pripravil posebno slavje za Velenjčanke in Velenjčane, ki so se rodili 20. septembra, na dan, ko je bilo odprto novo mestno središče. Velenjski glasbeniki pa so mestu podarili nepozaben koncert.

Oktober: Podpisov za referendum je bilo premalo

Civilna iniciativa Ohranimo zeleno mesto je sporočila, da ni zbrala dovolj podpisov za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma, s katerim bi želela preprečiti gradnjo dveh stolpičev ob Kersnikovi ulici v Velenju. V Galeriji so odprli fotografsko razstavo Volbenka Pajka z naslovom Pričevalec modernističnega mesta. Po temeljiti sanaciji je ponovno začel obratovati Bazen Velenje. V Bolnišnici Topolšica pa so oktobra obeležili stoletnico. Razstava izbora fotografij pričevalca modernističnega mesta.

Številna mesta so si nadela praznično preobleko. November: Najlepše je Velenje

Velenje je v tekmovanju Moja dežela – lepa in gostoljubna osvojilo niz prestižnih naslovov, med drugim se ponaša z naslovom najlepšega med večjimi slovenskimi mesti. V Sončnem parku v Velenju so začeli novo drsalno sezono, na Titov trg v Velenju pa že postavili novoletno drevo, ki ga je darovala družina Marjana Lenarta iz Hrastovca. Konec novembra so prižgali praznično razsvetljavo.

December: Med Staro elektrarno in Hoferjem bo viadukt

Vkop bi bil tvegan. Kaj pa viadukt?

Na pot so se odpravili vsi trije dobri decembrski možje, Dars pa je sporočil, da zaradi podtalnice na območju bodoče hitre ceste med Staro elektrarno in Hoferjem v Velenju ne bo vkopa, ampak viadukt. Podžupan Peter Dermol je ocenil, da bo pogled z viadukta na območje Velenjskega jezera nekaj zelo zanimivega in turistično privlačnega. Občan Rajko Novak je njegovo izjavo komentiral: »Seveda. Z viadukta bo mogoče pasti neposredno v Restavracijo Jezero, kar bo nedvomno enkratno in turistično privlačno.« V Šoštanju so odprli novo glasbeno šolo. Redke so občine, ki znajo prepoznati pomembnost glasbenega izobraževanja, jih pohvali ravnatelj Glasbene šole Velenje Boris Štih.

Kruh in sol za popotnico v novo leto

Šmartno ob Paki, 26. decembra – Dan po božiču, na štefanovo, ko goduje zavetnik konj, so se po državi zvrstili številni blagoslovi teh plemenitih živali. Najmnožičnejši zbor prirejajo na Dolenjskem, 23. zapored pa so blagoslov pripravili tudi člani Konjerejskega društva Šmartno ob Paki. Kot vsako leto doslej so za kraj dogodka izbrali prostor pred brunarico društva v Martinovi vasi v središču kraja. Blagoslov je opravil šmarški župnik Ivan Napret, dogodek pa so tudi tokrat popestrili člani domačega moškega pevskega zbora Franca Klančnika.

Lepo vreme je privabilo precej obiskovalcev, pa tudi lastnikov konj. Plemenitih živali, ki so na kmetijah pred več leti služile kot »pomočniki« pri delu na polju, danes pa jih uporabljajo predvsem v turistične namene, je biSveti Štefan je bil jeruzalemski diakon, ki so ga zaradi oznanjanja krščanske vere obsodili na smrt s kamenjanjem. S konji pravzaprav nima veliko skupnega. Za zavetnika konj in živine na splošno so ga razglasili, da so z njim nadomestili neko pogansko božanstvo, ki je indoevropskim ljudstvom varovalo konje in živino. Blagoslov konj ob godu svetega Štefana 26. decembra prvič omenja neki rokopis iz Triera v Nemčiji iz 10. stoletja. Na Slovenskem je o tem obredu prvič poročal Janez Vajkard Valvasor.

lo 20, kar je nekaj več kot na lanskem blagoslovu. Poleg članov domačega društva so se dogodka udeležili tudi člani Društva za zaščito živali iz Orove vasi.

Zbrane sta nagovorila tajnica društva Barbara Mumelj ter šmarški podžupan Janko Avberšek. Ta je med drugim dejal, da je s ponosom sprejel povabilo na žegnanje konj, in ob tej priložnosti prebral nekaj lepih misli o plemenitih živalih. Menil je še, da opravljajo njihovi lastniki plemenito delo, s katerim nadaljujejo tradicijo. Konjerejsko društvo je v lokalni skupnosti pomemben člen društvenega dogajanja v kraju in pri prepoznavnosti občine v širšem okolju.

Tako kot veleva navada, so konji za popotnico v novo leto prejeli kruh in sol, obiskovalci pa so se lahko okrepčali z zakuhancem in kranjskimi klobasami.

�� tp

Letošnjega blagoslova se je udeležilo več plemenitih živali in njihovih lastnikov kot leto prej.

Sveti trije kralji

Šaleška dolina, 5. januarja – Tudi po Šaleški dolini so katoličani in evangeličani zaznamovali praznik Gospodovega razglašenja, ki je imenovan tudi praznik Svetih treh kraljev. Z njim se spominjajo prihoda kraljevih odposlancev, ki so prišli v Betlehem preverit, ali se je na božič res rodil odrešenik.

V turističnih društvih se zave

Gašper, Miha, Boltežar in pastirci (Foto: Petra Lipičnik)

dajo, da je ohranjanje starih šeg in navad pomembno za lokalno skupnost in povezovanje ljudi v njej.

Sveti trije kralji – Gašper, Miha, Boltežar – so se sami ali v spremstvu pastircev na predvečer praznika napotili po domačijah ter prepevali koledniško pesem. Vsako hišo so blagoslovili s kadilom in napisom nad vrati. V Topolšici, od koder je slika, so obiskali tudi center starejših Zimzelen in razveselili stanovalce vseh oddelkov. Letos pa so krajane obdarili tudi s koledarjem in dežnikom.

V Krajevni skupnosti Šalek so recimo zbrani denar namenili za obnovo cerkve, ponekod pa ga bodo porabili za solidarnost ali druženja. ��

Topolški jamarji že v akciji

Topolšica, 3. januarja – Šaleški jamarski klub Podlasica iz Topolšice je prvi delovni dan novega leta začel s predavanjem z naslovom Čarobno podzemlje 2019, na katerem so obiskovalcem predstavili dosežke, raziskave in jamarske odprave iz lanskega leta, med drugim kar 30 na novo odkritih jam. Kot je povedal predsednik kluba Maks Petrič, so v lanskem letu izvedli več kot tristo aktivnosti in v čarobnem podzemlju doživeli veliko lepega. Pridružili so se jim novi člani, med katerimi so še posebej ponosni na najmlajšega tečajnika 8-letnega Kaja. Tudi prvi novoletni dan so preživeli, kot se za jamarje spodobi. Na Krvavici so raziskovali novo jamo, obiskali pa tudi eno staro.

�� mkp

V Šentilju blagoslovili 54 konjev

Šentilj, 26. december – Turistično društvo Šentilj je na štefanovo, ko goduje zavetnik konj, konjarjev, kočijažev in živine, priredilo že 24. srečanje konjerejcev z blagoslovom konj. Letos se ga je udeležilo 51 konjenikov, na blagoslov pa so prignali 54 konjev. Medtem ko je bilo srečanje v prereditvami in vsako leto pritegne tako krajane kot obiskovalce iz okolice.

Na blagoslov v Šentilj redno prihaja Marko Delakorda iz Žovneške konjenice, ki šteje 110 članov. S konjerejo se ukvarja že več kot dvajset let. Trenutno svojih konjev nima, jih je pa v pretekloMed konjerejci je tudi veliko žensk. »To nikakor ni moška domena,« pravi lastnica štirih konj Amalija Gojznik, ki v delu s konji uživa, ker jo sprošča, zato ne namerava podleči trendu opuščanja in bo konjerejo ohranjala. »Ne samo jezdenje, sprošča tudi nega. Moraš pa imeti veli

teklosti množično obiskano, že nekaj let poročamo o znatnem upadu števila konjerejcev in konj na širšem območju Šaleške doline, od koder tradicionalno prihajajo na blagoslov. Vzreja in nega konj je namreč lepa, a zahtevna dejavnost, ki se ji zaradi pomanjkanja časa odreče vse več ljubiteljev teh plemenitih živali. Vseeno pa si mnogi z veseljem ogledajo blagoslov konj, ki je v Šentilju med največjimi družabnimi pri

sti imel okrog štirideset. »Blagoslov je vsako leto boljši, a škoda, da je vsako leto manj konj. Ljudje nimajo več veliko konj, samih konjerejcev je vedno manj. Verjetno imajo premalo časa. S konjem imaš vsak dan vsaj dve uri dela. Te pa to sprosti in dobro razgiba.«

Skornjani prižgali lučke

Skorno – V Skornem pri Šoštanju so v nedeljo, 22. decembra, tradicionalno zdaj že drugič prižgali praznične lučke in tako simbolično naznanili praznovanje prihajajočih praznikov tudi v domačem kraju. Kljub slabemu vremenu jim to ni pokvarilo prazničnega vzdušja, saj se je na prižigu zbralo kar nekaj domačinov, ki so z veseljem pozdravili prižig prazničnih lučk in prihod praznikov. Niso pa samo lučke, saj pravega božičnega vzdušja ne bi bilo brez božičnih pesmi, ki jih je na prižigu prepeval domači

zbor – MEPZ Skorno, ki je večeru dodal še dodatno piko na i. V želji po povezovanju in medsebojnem sodelovanju med krajani in Turističnim društvom Skorno si Skornjani želijo, da bi prižig lučk postala tradicija in da bi

Zaključena obnovitvena dela na Lipi

Velenje – V okviru obnovitvenih del na Lipi je izvajalec del, Nizke gradnje Viljem Rošer, s. p., konec decembra za mestno občino Velenje obnovil toplovod, vodovod, kanalizacijo in cesto. Skupna vrednost investicije je znašala blizu 130.000 evrov. Izvajalec je obnovil 191 metrov toplovoda, 192 metrov vodovoda, 250 metrov kanalizacije in 170 metrov ceste. Ker je večina komunalnih vodov potekala v cestišču, je obnovil tudi cestišče.

�� mkp Podpis

ko veselja do tega, saj vsak dan, ne glede na razpoloženje ali vreme, porabiš ogromno časa. Je pa fajn,« je povedala in potrkala na les, da blagoslov zaleže in so konji zdravi. �� tf

z njim vsako leto naznanili čar čarobnosti in si vzeli čas drug za drugega, kar je tudi bistvo in lepota božiča. Skornjani pa vsem želijo blagoslovljene božične praznike in srečno 2020.

�� D. T.

Pred rudarji zelo zahtevne priprave

Zaostanek je velik, a se ne predajajo – Upajo na obstanek

Gorenje začelo v okrnjeni zasedbi

Trener Zoran Jovičić upa na priprave brez poškodb in v uspešen start v drugi del

Velenje – Priprave na nadaljevanje prvenstva so začeli tudi rokometaši velenjskega Gorenja. V prvem delu so z desetimi zmagami in štirimi porazi zbrali dvajset točk, kar je bilo dovolj za jesensko tretje mesto. Za drugo Ribnico zaostajajo za pet točk, vendar morata ti dve moštvi odigrati še zaostalo tekmo jesenskega 15. se pričakuje od moštva, ki ima vselej velike ambicije, ter nanizali osem zmag zaporedoma. Na tako slab start v novo sezono je gotovo vplivala neuigranost, saj jo je trener Zoran Jovičić začel s precej spremenjenim moštvom, vseskozi pa so jih spremljale še poškodbe. Tudi tokratne priprave so začeli z nepopolno zasedbo, posebej poudaril: »Dobro se moramo pripraviti, saj nas čaka hud ritem tekem že februarja in marca. Že 29. začenjamo drugi del sezone z derbijem proti Ribnici, nato bo gostovanje v Kopru in derbi s Celjani. Zatem bodo skoraj do konca marca sledile tekme v ritmu sreda-sobota. Skratka, pred nami sta res izjemno težka

Velenje – Nogometaši Rudarja so se po enomesečnem zimskem premoru v ponedeljek začeli pripravljati na drugi del prvenstva. Prvi del so končali kot edini še brez zmage, na zadnjem, desetem mestu, z devetimi točkami zaostanka za predzadnjim Bravom, enajstimi za predpredzadnjim Taborom in dvanajstimi za sedmim Triglavom. Prav Gorenjci bodo njihov prvi nasprotnik v nadaljevanju prvenstva, ki se bo začelo 22. februarja.

Igralci v nadaljevanje prvenstva seveda ne bodo krenili z belo zastavo. Kljub velikemu zaostanku upajo na obstanek v družbi najboljših. Menijo, da je njihova kakovost precej boljša, kot kaže jesenska uvrstitev. Tako trdi tudi kapetan Damjan Trifković: »Menim, da imamo boljše moštvo, kot bi sodili po rezultatu. Nikakor ne sodimo na zadnje mesto. Zaostanek za predzadnjim, ki pa tudi še ne zagotavlja obstanka, je resda velik. Pred nami so zahtevne priprave, a verjamem, da se bomo izkopali iz težav in obstali v ligi. Med pripravama in nato na tekmah pa bo moral vsak iz sebe stisniti maksimum. Skratka, nadaljevanja ne bomo začeli sklonjenih glav, ampak dvignjenih, upajoč na najboljše. Torej da bodo tukajšnji ljubitelji tudi v naslednji sezoni spremljali prvoligaški nogomet.« Čeprav jim gori pod nogami, po besedah trenerja Andreja Panadića priprave ne bodo nič bolj zahtevne ali drugačne, kot bi bile, če ne bi trepetali za prvoligaško življenje. »Vsake priprave so enake. Imamo dovolj časa. Začenjamo dovolj zgodaj, da se čim bolje pripravimo za nadaljevanje. V zadnjih nekaj tekmah smo vendarle pokazali, da lahko veliko naredimo. Verjamem, da se lahko kosamo z vsako ekipo. Zaostanek je, kakršen je, vendar to nikomur ne zagotavlja, da bo proti nam lahko igral enostavno. Seveda bomo imeli v vsakem trenutku pred očmi veliko razliko. Obenem pričakujem, da se igralci s tem vendarle ne bodo preveč obremenjevali in bodo priprave opravili sproščeno, brez kakršnega koli pritiska. Nogometna igra mora biti užitek. Če bomo tako razumeli in dali vse od sebe, imamo velike možnosti. Igralci so sijajni. Po igri v zadnjih petih krogih, odkar sem z njimi, delajo fenomenalno in si to želijo; to je najvažnejše. Z malo sreče bi imeli lahko vsaj štiri točke več. Na primer v Sežani smo dobrih dvajset minut imeli igralca manj, ker je bil takoj po našem vodstvu izključen branilec Marko Čosić. Domači so izenačili tako rekoč v izdihljajih tekme, in to iz enajstmetrovke. Takšne stvari se pač dogajajo v nogometu in se bodo vedno. Če bomo izboljšali nekatere stvari v svoji igri, zmanjšali število napak, bomo sami izzivali svojo srečo in jo na koncu, verjamem, tudi zanesljivo ujeli.« Rudarji se bodo do 27. januarja pripravljali doma, nato pa bodo za deset dni (do 6. 2.) odšli v hrvaški Umag. Odigrati želijo čim več prijateljskih tekem (v Umagu naj bi jih pet), saj trener poudarja, »da je dobro, da ima vsak igralec v pripravljalnem obdobju čim več tekem v nogah.« �� Stane Vovk

Namesto Čepelnika Keršič ...

Prvi del sezone bodo v Rudarjevi kroniki gotovo zapisne z debelejšimi črkami številne menjave trenerjev. Almirja Sulejmanovića, ki je moštvo začel pripravljati na aktualno sezono, je zamenjal Celjan Janez Žilnik, ki je bil 'glavni' le na petih tekmah. Nato je prišel Hrvat Nikola Jaroš, za njim pa po 15. krogu prav tako Hrvat Andrej Panadić. V klubu se je zgodil nov odhod. Dosedanje direktor Marko Čepelnik je odšel iz osebnih razlogov oziroma zaradi želje po novih izzivih v Olimpijo, kjer bo v vlogi poslovnega direktorja. Njegovo mesto je prevzel Zoran Keršič, ki je v mladosti igral za Rudarjeve mlajše selekcije, nato pa tudi za člansko moštvo Šoštanja. V klubu tudi ni več dosedanjih pomočnikov. Novi pomočnik glavnega trenerja je postal Igor Vinojčić, trener vratarjev Dejan Veršovnik in fizioterapevt Vid Vauh; ostajajo pa kot zdravnik Franci Vindišar in v vlogi ekonomov Rudi Hudarin ter Mirko Mišetić. Zoran Keršič

LETALSKA ŠOLA Šaleškega aerokluba

Prièetek predavanj: januar 2020 Veè informacij/prijave: letalskasola.saleskiaeroklub.si saleskiakeroklub

kroga, za Celjani pa zaostajajo za 10 točk.

Velenjski rokometaši so prvenstvo začeli slabše, kot so upali in želeli. Na samem uvodu so doživeli poraz v Škofji Loki, v tretjem krogu v Mariboru, četrtem v Ribnici, sklonjenih glav pa so z igrišča odhajali tudi po savinjsko-šaleškem derbiju v Celju v 6. krogu. Nato so začeli igrati, kot

15. januarja: Csurgoi – Gorenje 17. januarja: 17.00 (Rdeča dvorana): Gorenje Velenje – Csurgoi 22. januarja: 19.00 (Rdeča dvorana): Gorenje - Ferlach

brez Vlada Matanovića (postal je hrvaški reprezentant), Ibrahima Haseljića (Bosna in Hercegovina) ter reprezentanta Estonije Andrisa Celminša. Trener je ob začetku priprav meseca. Upam, da bomo priprave končali brez poškodb.«

Do pravih tekem bodo predvidoma imeli tri preizkušnje, in to z madžarskim Csurgom ter avstrijskim Ferlachom. ��

Po Klubu 81 in Malem Ajaksu Netopirji in Tulipani

Šmartno ob Paki, 31. decembra – Nogometno dogajanje v občini Šmartno ob Paki tudi na zadnji dan v letu ne miruje. Za to so tri desetletja skrbeli člani tamkajšnjega društva za šport in rekreacijo Klub 81, ki so prav tolikokrat povabili na nogometno srečanje na igrišču z umePeter Irman, predsednik Kluba 81, nam je povedal, da so spremembo udeležencev silvestrske nogometne tekme napovedali ob praznovanju jubileja konec decembra 2018. »Menili smo, da je jubilej priložnost za spremembo. To prijetno obliko druženja igralcev in ljubiteljev nogometa vedno bo v naši organizaciji, na igrišču pa se bodo potili mlajši.« Po tekmi je Peter Irman ocenil, da so z izborom ekip ter prikazano igri oboji dosegli namen. Ciril Vuzem, vodja ekipe Netopirji, ter Matej Ivešič, vodja ekipe Tulipanov, sta bila enotna: »Zaupana nam je bila lepa

Tradicijo igranja silvestrske nogometne tekme nadaljujeta ekipi Tulipanov (v rumenih dresih) ter Netopirji.

tno travo pri šmarški osnovni šoli ekipo Malega Ajaksa. Zadnji dan minulega leta pa sta si stali nasproti (prav tako domači) nogometni ekipi Netopirji in Tulipani, v katerih igrajo tudi nekateri člani Kluba 81. Boljši so bili Netopirji, ki so svojim nasprotnikom zabili 15 golov, sami pa so jih prejeli 9. v domačem kraju pa smo predali omenjenima mlajšima ekipama. Zelo smo zadovoljni, da bodo nadaljevali tradicijo.« Odločitev za Netopirje in Tulipane ni bila težka, je še povedal Irman, saj so fantje obeh ekip pokazali veliko zanimanje za izvedbo silvestrske tekme. So klubovci dvignili roke od dogodka? »Ne. Še naloga. Je obveza, a hkrati tudi čast, da lahko sodelujemo v tem projektu. Druženje generacij nogometašev je lep dogodek in trudili se bomo biti dostojni nadaljevalci tradicije.« Oboji si želijo v medsebojnih srečanjih čim več zmag.

�� tp

Ne zgodi se vedno. Poklicni športniki imajo večkrat tekme celo na božični večer, prostih praznikov skorajda ne poznajo. Toda ob koncu leta 2019 je imel Jan Klobučar, odbojkar slovenske reprezentance, ki izhaja iz naše doline, vendarle možnost priti domov.

Jan, dobrodošel doma. Hvala, lepo je doma! Slovenijo imam zelo rad, je res lepa država, najboljša pa je seveda domača postelja (smeh). Vse, kar je domače, je dobro in res sem hvaležen, da sem v tem času doma.

Toda večinoma zdaj nisi doma. Že od novembra se zadržuješ v Franciji. Res je, igram v Franciji. Pred tem sem bil na Poljskem, pa v Italiji, Nemčiji. Tudi to mi ugaja, ker rad spoznavam nove ljudi in njihovo kulturo. Takšen način življenja sem si izbral in moram priznati, da v njem kar uživam. Je pa res, da vsako leto, odkar igram zunaj Slovenije, ko se vrnem domov, še bolj cenim domovino in sem še z večjim veseljem doma.

Kako pa se sporazumevaš v tujini? V osnovi se držim angleškega jezika, se pa skušam v vsaki državi, kamor pridem, naučiti tudi njihove govorice. Tako lažje prideš do ljudi in gradiš odnose. V Italiji sem se dobro naučil italijanščine, v Nemčiji sem ob koncu tudi kar znal nemško, francoščina pa je izziv, ki me še čaka. Po prvih stikih mislim, da jezik ni najlažji, tako da bom skušal čim več odnesti od tečaja, ki ga začenjam januarja. Moram pa poudariti, da sem posebej ve

Jan Klobučar: »Šport je moje življenje.«

Član slovenske odbojkarske reprezentance Jan Klobučar trenutno trenira in igra v francoski ligi – Odkar igra v tujini, se vsako leto domov vrača z večjim veseljem – Zadovoljen in zdrav upa, da bo tako čim dlje tudi ostalo.

sel, ko lahko v tujini govorim slovensko. Slovenščino imam rad, posebej zanimiv občutek pa je, ko govoriš in te razume le sogovornik.

Torej se imaš v Franciji lepo? Gre za malce težje obdobje. V času, ko sem odhajal tja, je bil v ekipi poškodovan en igralec. Ko sem prišel, sta se poškodovala še dva in tako so manjkali kar trije igralci iz začetne postave. Ker je francoska liga ena najbolj izenačenih, smo prvih šest tekem izgubili. Ni nam bilo lahko, vedeli pa smo, da je treba trenirati, garati in verjeti vase. Zdaj fantje počasi okrevajo in zadnje tri tekme smo že zmagali, tako da smo se začeli vzpenjati na lestvici in smo spet v položaju, da dosežemo uvrstitev v play off, potem pa, kolikor visoko bo šlo.

Če prav razumem, večinoma treniraš in tekmuješ? Po navadi imam dva treninga na dan, kar pomeni okoli 6 ur, seveda pa je treba biti v dvorani vsaj pol ure pred treningom, treba je najti čas za raztezanje, Rad potujem, si ogledujem znamenitosti in spoznavam, kako živijo ljudje drugje. Največ prostega časa namenjam športom, v katerih neizmerno uživam, pa zanje sicer nimam časa. Poleti kolesarim, veliko se potapljam, zelo rad hodim v hribe. Najbolj pogrešam smučanje, s katerim pa se v času igranja odbojke ni zaželeno ukvarjati.

Jan Klobučar pravi, da je članstvo v slovenski odbojkarski reprezentanci zanj velika čast.

terapije … To je približno 8-urni delovnik. Po navadi je v tednu prost en dan, če seveda nimaš tekme.

In kaj počneš, kadar si prost? Šport torej zaobjema tvoje življenje? Šport je moje življenje.

Od nekdaj? Odkar pomnim, ja. Preizkusil sem veliko športov: košarko, atletiko … celo dva nogometna treninga. Ob vsem tem sem bil ves čas od 4. razreda osnovne šole dalje v odbojki. V ekipi sem našel dobro družbo, tako da ni bilo težko vztrajati. Nisem pa takrat nikoli razmišljal, da bi to lahko nekoč bil moj poklic. Preprosto sem šel iz dneva v dan s tistim, kar me je veselilo. Danes sem zelo hvaležen staršem in dediju, da so me vozili na treninge in mi omogočili priti do točke, na kateri sem danes. Kaj ti pomeni biti član slovenske odbojkarske reprezentance? Čast. Veliko čast. Mogoče sem se tega pred časom zavedal manj, od nedavnega evropskega prvenstva pa je ta zavest še kako živa.

Zaradi srebrne medalje? Pred tekmovanjem bi se verjetno vsak od nas strinjal s srebrno medaljo, pred finalom pa smo seveda želeli zlato. No, mogoče pa naslednjič. Tisto, kar je bilo ob evropskem prvenstvu poleg vrhunskega rezultata res izjemno, so bili ljudje. Čutilo se je, da je vsa država spremljala odbojko in živela z njo. Celo na ulicah je bila glavna tema pogovorov odbojka. To je pri nas igralcih res štelo; čutili smo podporo Slovenije! Največja je bila izkušnja s petjem Zdravljice, to je res nekaj zelo posebnega. Še zdaj mi gredo kocine pokonci, ko se spomnim. To je res neverjetno!

Razmišljaš kdaj, kaj boš počel, ko končaš kariero poklicnega športnika? Dejstvo je, da bo prej ali slej do tega moralo priti. Ampak trenutno ne razmišljam o zaključku. Poletja so pri nas dovolj sproščena, da si napolnimo baterije in gremo v novo sezono polni moči. Dokler uživam, si ne delam težav s prihodnostjo. In trenutno sem zelo zadovoljen, tudi zdrav in le upam, da bo tako čim dlje tudi ostalo.

�� Mojca Štruc

Šoštanj 2020 Mahkovicu in Šeškovi

V Šoštanju se je končal 19. mednarodni božično-novoletni kegljaški turnir. Za bogat nagradni sklad se je potegovalo okoli 150 tekmovalcev in tekmovalk, ki so bili razvrščeni v štiri kategorije, in sicer registrirani tekmovalci in rekreativci (obakrat moški in ženske). Tekmovanje je potekalo v dveh delih za registrirane tekmovalce (predtekmovanje in finalni nastopi), med tem ko je za rekreativce obveljal rezultat, dosežen zadnji dan tekmovanja. Na pred

Rezultati, moški: Mahkovic (KK Gorica) – 630 (č-250) podrtih kegljev, Sajko (KK Konstruktor) – 630 (č -222), Lužan (KK Neunkirchen) – 606, Hasičič (KK Šoštanj) – 595, Poglajen (KK Litija) – 589, Velišček (KK Brest) – 578, Lepej (KK Konstruktor), Holešek (KK Rudar) – 566. Rezultati, ženske: Šeško (KK Celje) – 531, Grahor (KK Remoplast) – 519, Strgar T. (ŽKK Šoštanj) - 517, Dvoršak (ŽKK Šoštanj) – 513, Strgar D. (ŽKK Šoštanj) – 498, Preglau (KK Taborska jama) – 490, Grobelnik (KK Celje) – 487, Lozič (ŽKK Šoštanj) – 466 Rekreativci: Dreu (Mizarstvo Rosec) – 550, Šehič (KK Šoštanj) – 548, Rajer (KK Vodnjak NM) Rekreativke: Zajc (KK Ljubelj) – 516, Cimperc (ŽKK Šoštanj) – 487, Beras (Ljubljana) – 466 tekmovanju so gledalci videli zelo lepo kegljanje, boje za vsak kegelj in za mesta, ki so vodila na finalne nastope. V finalu je v obeh kategorijah nastopilo po osem najboljših tekmovalcev s predtekmovanja. Prvi del tekmovanja je pri tekmovalcih pripadel Lužanu (KK Neunkirchen) s 617 podrtimi keglji, pri dekletih je slavila Grobelnikova (KK Celje) s 555 podrtimi keglji. Po 14 dneh predtekmovanja je nastopil finalni dan. Zelo napeto je bilo pri

fantih z nastopi kar petih reprezentantov, o zmagovalcu pa je odločal zadnji lučaj in boljše čiščenje kasnejšega zmagovalca. Med finaliste se je z odličnim nastopom v prvem delu prebil domači tekmovalec. Da si je zaslužil finalni nastop, je dokazal še z boljšo igro v finalu. Pri dekletih je bil zanimiv dvoboj bivših reprezentantk, zadovoljni pa so bili tudi v ŽKK Šoštanj s štirimi tekmovalkami v zaključnih bojih. �� G. F.

Lep uspeh šoštanjskih kegljačev

Šoštanj, Kranj, 19. in 21. decembra –Šoštanjčanom sicer v ligaškem tekmovanju ne gre najbolje, so se pa zato izkazali na regijskem prvenstvu v tandemu, ki so ga pripravili na kegljišču. Tekmovanje je veljalo tudi za kvalifikacije za uvrstitev na državno prvenstvo. Na prvenstvu je nastopilo 12 tandemov, in sicer 4 iz KK Konjice, 4 pare je dal KK Šoštanj, trije pari so bili iz KK Ljubno in predstavnik KK Komcel Celje. Za presenečenje so poskrbeli člani KK Ljubno, ki so v osmini finala izločili favorizirane pare iz KK Konjice, člana 1. lige. Še bolje so igrali domači fantje, saj so se v polfinale uvrstili kar trije pari. V finalu sta se srečala domača para Hasičič – Petrovič in Aleksič – Sotler. Po dveh odigranih nizih je bilo 1 : 1, po dodatnih dveh lučajih sta naslov regijskega prvaka osvojila Hasičič – Petrovič. Drugo mesto je tako pripadalo paru Aleksič – Sotler, tretja sta bila člana KK Komcel Kozmus – Oklobdžija, na nehvaležno četrto mesto sta se uvrstila Kompari – Ognjenovič. Četrti Šoštanjski par Sečki – Arnuš je bil 11. Pravico nastopa na DP, ki je bilo v soboto v Kranju, sta si priborila prvo- in drugouvrščeni par.

V Kranju je potekalo DP, na katero se je po predhodnih kvalifikacijah uvrstilo 24 tandemov. Tekmovalno skupnost Celje sta zastopala dva para iz KK Šoštanj. Po predhodnih izločilnih bojih sta se oba para uvrstila v osmino finala. V naslednji krog tekmovanja pa se je uvrstil le en par, ki je izpadel v četrtfinalu. Na koncu tekmovanja je par Sečki – Arnuš osvojil 7. mesto, paru Hasičič – Petrovič je pripadalo 9. mesto. S tem dosežkom so v KK Šoštanj zelo zadovoljni, saj so fantje dokazali, da se znajo boriti za klubske barve. Z uvrstitvijo med prvih 10 parov se bo dvignila tudi kvota za naslednje prvenstvo. Seveda pa si Šoštanjčani želijo, da bi uspešne nastope prenesli tudi v nadaljevanje prvenstva in tako popravili svojo dosedanjo uvrstitev.

�� G. F.

Sabljači uspešno sklenili leto

Ljubljana – V nedeljo, 22. decembra 2019, je v Ljubljani že 38. zapored potekal tradicionalni božični Cvetkov Memorial. Tekmovanja se je udeležilo kar šest tekmovalcev velenjskega sabljaškega kluba Rudolf Cvetko. Klub so zastopali Leo Čretnik, Pia Čretnik, Lenart Iršič, Ana Jurjovec, Iza Šerc in Mark Poprask.

V kategoriji floret dečki U14 so nastopili Mark, Leo in Lenart, ki je na sabljaškem turnirju nastopil prvič. Mark je začel izvrstno. Brez poraza se je s štirimi zmagami v kvalifikacijskem krogu uvrstil direktno med šestnajst najboljših v eliminacijskem delu. V borbi za med osem najboljših je z rezultatom 15 : 1 suvereno ugnal Slovenca, v nadaljevanju pa so ga čakali trije Italijani. Po zmagi v četrtfinalu je bil z rezultatom 15 : 7 boljši tudi v polfinalu, v finalu pa si je z zmago 15 : 10 prisabljal zlato in 1. mesto. V kategoriji floret dečki U14 je Cvetkov pokal tako končal v velenjskih rokah.

Leo je v kvalifikacijskem delu zabeležil tri zmage in en poraz ter se tako kot Mark uvrstil direktno med šestnajst najboljših. S tesno zmago 13 : 12 mu je uspel preboj med osem najboljših, v osmini finala pa je izgubil s kasnejšim finalistom Italijanom. Nastop je končal na odličnem 8. mestu. Lenart v kvalifikacijskem krogu ni zabeležil zmage, ugodna statistika pa mu je kljub temu omogočila napredovanje v eliminacijski del tekmovanja. V borbi za med šestnajst najboljših je bil z rezultatom 15 : 10 boljši od rojaka, v nadaljevanju pa je z rezultatom 15 : 2 izgubil z Italijanom. Na koncu je zasedel 16. mesto.

V kategoriji floret kadeti sta popoldne zopet nastopila Leo in Mark. Mark je v kvalifikacijskem delu nanizal 4 zmage brez poraza in se kot prvorangirani uvrstil neposredno med 16 najboljših. V drugem krogu eliminacij je bil boljši z rezultatom 15 : 4, svoj nastop pa je zaključil v osmini finala na 5. mestu, saj je utrujenost pripomogla k tesnemu porazu 15 : 11. Leo se je z eno zmago sicer uvrstil v eliminacijski del tekmovanja, vendar pa je že v prvem krogu izgubil in svoj nastop zaključil na 18. mestu.

V kategoriji floret kadetinje so nastopile Pia, Iza in Ana. V kvalifikacijskem delu sta se Iza in Pia s štirimi zmagami in samo enim porazom kot tretja in četrta rangirani obe uvrstili v eliminacijski del, v katerem se jima je pridružila tudi Ana z dvema zmagama in tremi porazi. V prvem krogu eliminacij je dvoboj za med osem najboljših Ana žal izgubila. Srbkinja je bila boljša z rezultatom 15 : 6, Ana pa je nastop zaključila na 11. mestu. Pia je svoj dvoboj dobila z rezultatom 15 : 3,

Iza pa si je nadaljevanje prav tako zagotovila z istim rezultatom. Obe sta bili od svojih nasprotnic boljši tudi v osmini finala. Pia je s tesno zmago 15 : 13 slavila proti rojakinji, Iza pa je z rezultatom 15 : 6 ugnala Srbkinjo, ki je pred tem izločila Ano. Polfinale je bil tako polovično obarvan klubsko. Pia je z rezultatom 15 : 9 izgubila z Italijanko. Končala je na 3. mestu in prejela bronasto medaljo. Iza pa se je z rezultatom 15 : 12 uvrstila v finale. V finalu je z rezultatom 15 : 11 morala priznati premoč rivalki, ki je pred tem ugnala že Pio. Nastop je zaključila na 2. mestu in si prisabljala srebro.

Sabljači SK Rudolf Cvetko so tako s tremi medaljami označili 38. Cvetkov Memorial kot enega najuspešnejših turnirjev sezone. ��

Rotnik za tatvino iz davčnega spisa pogojno obsojen na 10 mesecev zapora

Tožilec je zahteval 18 mesecev zaporne kazni in se bo na sodbo pritožil

Celje, 23. decembra – Celjsko okrožno sodišče je nekdanjega direktorja Termoelektrarne Šoštanj Uroša Rotnika zaradi tatvine dokumenta o prijavi premoženja s finančne uprave novembra 2013 pogojno obsodilo na 10 mesecev zapora s preizkusno dobo dveh let, je poročala STA. Tožilec Matej Oštir je za Rotnika sicer zahteval 18 mesecev zaporne kazni in se bo na sodbo pritožil. Rotnik je bil obsojen kaznivega dejanja velike tatvine in preprečitve dokazovanja, izrečena pa mu je bila enotna kazen. Tožilec ocenjuje, da je bilo Rotniku očitano kaznivo dejanje dokazano. Na sestanku 7. novembra leta 2013 v Ljubljani pri davčnem inšpektorju Andreju Palovšniku je Rotnik po tožilčevih besedah odtujil osmo stran izvirne prijave svojega premoženja. To je storil, ko je inšpektor za kratek čas zapustil pisarno. Rotnik je premoženje prijavil 9. maja 2013, z osme strani prijave pa naj bi izhajalo, da je prijavil 3,3 milijona evrov premoženja v obliki gotovine, kar je Rotnik zanikal. Po navedbah tožilca je Rotnik v listino o prijavi premoženja najprej zapisal znesek v višini 3,3 milijona evrov, pozneje pa je na kopiji te listine znesek popravil na 300.000 evrov. Oštir je še dejal, da je Rotnik veliko tatvino izvedel zelo predrzno, z očitanim kaznivim dejanjem pa je izrazil tudi nespoštovanje do državnih organov.

Rotnikov zagovornik Mitja Jelenič Novak je medtem zahteval oprostilno sodbo. Ocenil je namreč, da tatvine tožilstvo ni dokazalo. Poudaril je, da se je listina najverjetneje izgubila na

Plaz odrezal domačijo od sveta Sanacija že poteka, končana bo v najkrajšem možnem roku

Šoštanj, 6. januarja – Deževje v noči iz 21. na 22. december je škodo povzročalo tudi v občini Šoštanj. Plaz je odnesel del ceste v Gaberkah, še en plaz, a manjši, se je sprožil na cesti v Lokovici, dva pa tudi na kmetijskih površinah. Plaz na cesti proti domačiji Čas v Gaberkah, ki je bila med prazniki popolnoma odrezana od sveta, so začeli odrpavljati v ponedeljek, med prazniki to žal ni bilo mogoče. Občina je sanacijo – oporni zid s kamnito oblogo in pilotiranjem – naročila skladno z interventnim zakonom, dela pa bodo izvedli v najkrajšem možnem času. Stala bodo 30.000 evrov.

�� mkp

Zaradi plazu je bila domačija Čas v Gaberkah dobesedno odrezana od sveta. Vožnja po njej je bila strogo prepovedana. (foto: arhiv Občine Šoštanj)

Policisti so imeli na silvestrovo kar nekaj dela

Velenje, 1. januarja – Noč iz starega v novo leto je bilo pestro tudi za policiste. Na Kidričevi cesti v Velenju je neznanec 31. decembra poškodoval stole, na parkirišču APS pa je neznanec iz rezervoarjev dveh avtobusov ukradel gorivo. Na Žarovi v Velenju se obisk svojcev ni končal s silvestrskim poljubom, ampak pretepom. Neznanec je po telefonu nadlegoval Velenjčanko. Velenjčan je izgubil ovojnico z gotovino. Zagorela sta koš za smeti in večji smetnjak, nekdo pa je skušal vlomiti v Rdečo dvorano, a mu ni uspelo. Na prvi novoletni dan okoli 2. ure je v Lokovici na območju Šoštanja voznik osebnega avtomobila zapeljal s cestišča. Vozilo se je prevrnilo na streho. Gasilci so zavarovali in razsvetlili kraj, odklopili akumulator na vozilu in nudili pomoč vlečni službi pri izvleki in nalaganju vozila. Reševalci so eno poškodovano osebo prepeljali v bolnišnico. Dobri dve uri za tem, okoli pol pete ure zjutraj, je zagorelo v Rečici ob Paki na območju občine Šmartno ob Paki. Pod nadstreškom stanovanjske hiše je zgorel kavč, požar je poškodoval del fasade objekta. V Velenju so obravnavali poškodbo s pirotehničnim sredstvom. Mladoletniku je petarda eksplodirala med prižiganjem in mu lažje poškodovala roko. �� mkp

finančni upravi, saj je do Rotnikovega davčnega spisa dostopalo večje število ljudi, poleg tega je spis večkrat potoval s finančne uprave na policijo in obratno. Na celjskem sodišču Rotniku sodijo tudi zaradi obtožb o preprečitvi dokazovanja v davčnem postopku in zaradi krive ovadbe. V tej zadevi je krive ovadbe obtožena tudi njegova nekdanja odvetnica Varja Holec, krive izpovedbe pa hrvaški poslovnež Alexander Hrkač. Vsi obtoženi očitana kazniva dejanja zanikajo. Ni pa še vložena obtožnica v najbolj odmevnem primeru nepravilnosti pri gradnji šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj. Celjsko okrožno sodišče je po izteku dodatnih treh mesecev za pripravo obtožnice specializiranemu državnemu tožilstvu dalo še mesec dni časa.

Postopek poteka že več let, zaradi česar je na sodišče letelo precej kritik. Nekdanji pravosodni minister Goran Klemenčič je zahteval tudi poročilo celjskega višjega sodišča, ki je ugotovilo, da je za zamude pri preiskavi odgovorno sodišče in ne policija ali tožilstvo.

��

Osnutek tožilske odločitve v zadevi TEŠ 6 že presegel 1000 strani

Šoštanj – Specializirano državno tožilstvo tudi po preteku dodatnega časa za pripravo obtožnice, ki ga je odobrilo celjsko sodišče, te še ni pripravilo. Rok, ki je sicer instrukcijski, je potekel sredi prejšnjega meseca, na tožilstvu pa so za STA pojasnili, da bo tožilska odločitev sprejeta v čim krajšem času, osnutek odločitve že presega 1000 strani. �� mkp

POLICIJSKA kronika

Pomagali so ji gorski reševalci Šoštanj, 2. januarja – V četrtek si je pri sestopu s pobočja Smrekovca pohodnica poškodovala nogo. Oskrbeli so jo gorski reševalci, potem pa so jo s helikopterjem prepeljali v bolnišnico.

Več vlomov na območju Kunta-Kinte Velenje, 2. januarja – Med prazniki je bilo na območju vrtičkarskega naselja Kunta-Kinte v Velenju vlomljeno v več hišk. Neznani storilec je v njih iskal predvsem vrednejše predmete, policisti pa so iskali sledi za storilcem.

Poškodoval se je pri podiranju drevesa Velenje, 3. januarja – V petek se je v Podkraju pri Velenju pri podiranju večjega drevesa poškodoval 77-letni moški.

Je med zaseženimi kolesi tudi vaše? Velenje, 3. januarja – V zadnjem času je bilo na območju v pristojnsti Policijske postaje Velenje v mestu in okolici ukradenih več koles. V petek so jih nekaj, za katere obstaja utemeljen sum, da izvirajo iz kaznivih dejanj, zasegli Velenjčanu, staremu znancu policije. Ob tem pozivajo občane, da preverijo, ali imajo v kolesarnicah in kleteh še svoja kolesa. Če ugotovijo, da ne, naj se z ustrezno dokumentacijo oziroma dokazilom o lastništvu kolesa, oglasijo na Policijski postaji Velenje. Morda je med zaseženimi kolesi tudi vaše.

Vlom v stanovanje Velenje, 4. januarja – V soboto je bilo vlomljeno v garsonjero na Efenkovi. Vlomilec je odnesel 150 evrov.

Iz POLICISTOVE beležke

Zloraba plačilne kartice Velenje, 3. januarja – V petek so policisti obravnavali zlorabo plačilne kartice. Neznanec si je s kreditno kartico, ki ni bila njegova, privoščil novoletne nakupe. Pogovorili se bodo s starši Velenje, 3. januarja – Stanovalka enega od blokov na Cankarjevi je zasačila mladoletnike, ki so hoteli ukrasti skiroje. Policisti se bodo o tem pogovorili z njihovimi starši. Možu se ni skrila brez razloga Velenje, 3. januarja – V petek so policisti prisluhnili Velenjčanu, ki je pogrešal svojo ženo. To so kasneje našli in ugotovili, da je imela precej tehten razlog, da se je skrila možu. Ker policisti sumijo na kaznivo dejanje, se bodo z obema še pogovarjali. Razbijala po vratih Šoštanj, 4. januarja – V soboto zvečer je vinjeno dekle v Šoštanju razbijalo po vratih. Policisti so jo na neprimerno ravnanje opozorili. Pošiljala žaljiva SMS sporočila Velenje, 4. januarja – V soboto je hči očetu pošiljala neprimerna SMS sporočila. Policisti so jo opozorili, da se tako ne ravna.

Vseobsegajoča varnost

Še vedno smo pod vtisom prehoda v novo leto in novo desetletje 21. stoletja. Voščila in želje po zadovoljnem, radostnem, optimističnem, uspešnem in srečnem novem letu še vedno odmevajo. Želje po varnem letu sicer niso bile tako pogosto izrečene in zapisane, toda varnost je zagotovo bila del vsake pozitivne misli, želje in voščila. Kajti če nimamo občutka varnosti ali pa je ta ogrožena, potem ne moremo v celoti čutiti zadovoljstva, radosti in sreče. Varnost je ključna prvina in je prisotna prav na vseh področjih življenja človeka in družbe. Pomembna je za posameznika in njegovo bližnjo okolico, ki zajema družinsko okolje, okolje, v katerem živi, in okolje, v katerem je zaposlen. Če pogledamo širše, na varnost posameznika vpliva tudi varnost v regiji in državi. Ne nazadnje dogodek povsem na drugem koncu planeta lahko vpliva na našo varnost, kar je posledica procesa globalizacije in informacijskotehnološkega razvoja, pa tudi medsebojne soodvisnosti in povezanosti vseh nas, ki živimo na tem malem koščku širnega vesolja. Kako varno bo leto 2020? Odgovor je odvisen od tega, komu je namenjeno vprašanje. Če se osredotočimo le na posameznika, je to odvisno od številnih dejavnikov v njegovih okoljih, kjer živi, dela in preživlja prosti čas. Sicer pa je v prvi vrsti pomembno njegovo zavedanje in upoštevanje pravil ter varnostnih okvirjev, ki dajejo usmeritev za varno življenje in varno izvajanje posamičnih dejavnosti. Pri tem gre za spoštovanje predpisov, pravil, uporabo zaščitnih in varnostnih ukrepov in opreme, s katerimi lahko bistveno povečamo varnost in zmanjšamo škodljive posledice v primeru nesreč. bila del vsake pozitivne misli, želje in voščila. Kajti če nimamo občutka varnosti ali pa je ta ogrožena, potem ne moremo v celoti čutiti

Adil Huselja varnostno ogledalo

Varnost v našem oziroma vašem mestu je odvisna od številnih dejavnikov. Praviloma velja, da večji kot je kraj, slabša stopnja varnosti je oziroma je prisotnih več dejavnikov tveganja. Če primerjamo stopnjo varnosti v Vinski Gori, Velenju, Ljubljani, Parizu, Atenah, Istanbulu ali Kabulu, lahko ugotovimo, da gre za povsem različna varnostna tveganja in s tem tudi stopnjo varnosti. Protesti v Parizu so zaznamovali ne samo zadnji mesec, ampak celo lansko leto, tako da trenutno najdaljša stavka po letu 1986 ustvarja vrsto varnostnih tveganj, ki vpliva na varnost prebivalcev in obiskovalcev Pariza.

Varnost na posameznem kontinentu je ravno tako hitro spreminjajoča se okoliščina, ki se lahko v trenutku spremeni. Nimam v mislih le obsežnih požarov v Avstraliji in tragičnih posledic naravne ujme, ki je očitna posledica nespametnega človekovega ravnanja z naravo in naravnim okoljem. Obsežnost in tragičnost požarov nam potrjuje, da je narava veliko bolj močna in silovita, kot je človek, ter da je edini način, da naravo premagamo, ta, da jo spoštujemo, ji prisluhnemo in jo ubogamo. Tu so še posamični dogodki, ki lahko hitro vzplamtijo in sprožijo še večji ogenj, kot trenutno gori na avstralskih tleh. Tretji dan letošnjega leta so Američani izvedli atentat na Kasima Sulejmanija v Bagdadu v nasprotju z mednarodnim pravom in načeli, kar lahko poleg dodatne destabilizacije Bližnjega vzhoda in območja, kjer ni miru že od prve zalivske vojne, destabilizira še druga območja ali ustvari nove vojne. Takšna dejanja, ki sicer nimajo direktne povezave z nami in našo državo (razen članstva v zvezi NATO), bodo zagotovo imela vpliv tudi na našo varnost znotraj naše države in na tistih koncih sveta, kamor se bomo odpravljali na službene poti ali počitnice. Če že ne z oboroženimi konflikti, pa bomo to (zagotovo) čutili s povečanim številom beguncev na naši južni meji.

Poleg vseh želja, ki ste jih v preteklih dneh prejeli, vam letos želim še obilo varnosti, ne glede, kje boste in karkoli boste počeli. Če boste varni, ne boste ogroženi in poškodovani, vaše počutje pa bo dobro. V takšnem stanju boste veliko lažje dosegli zastavljene cilje in uresničili svoje želje, s tem pa občutili občutke zadovoljstva, radosti in sreče! Srečno in predvsem varno v letu 2020!

��

Počila je cev

Velenje, 5. januarja – V nedeljo so gasilci in policisti hiteli na Selo, kjer se je iz trgovine močno kadilo. Ugotovili pa so, da ni šlo za požar, ampak za počeno cev.

SOCIALNI podlistek DRUŠTVO HIŠA | EMCE plac | HOSPIC | ŠENT

Življenje s stigmo

Stigma pomeni zaznamovanost, zaradi katere se človek počuti nezaželen, zavržen. Posameznik postane stigmatiziran, ko ne izpolnjuje pričakovanj, ki jih do njega imamo. Je oznaka, ki človeka razvrednoti in ga potisne na rob družbe. Uporabniki drog doživljajo stigmo kot nekaj, kar je zelo krivično do njih, saj sebe ne doživljajo tako ogrožujoče, kot jih doživlja okolica, po drugi strani pa menijo, da je izključujoč odnos okolice do njih nekaj samoumevnega, normalnega. Uporabniki, ki prihajajo v naš program zmanjševanja škode zaradi drog, večkrat povedo, da je stigma kot nalezljiva bolezen. Če se družiš z nekom, ki je stigmatiziran, pomeni, da se bo del stigme prenesel nate. Tu lahko rečemo, da drži rek, ki pravi: Povej mi, s kom se družiš, in povem ti, kdo si. Torej, če se družiš z »džankiji«, si tudi sam »džanki«. Opažamo, da se nekateri uporabniki drog izogibajo druženju z drugimi uporabniki drog, predvsem zunaj, na odprtem, v skupini. Nekateri imajo zaradi stigmatiziranosti težave tudi z vključevanjem v programe zmanjševanja škode. Bojijo se namreč, da bodo zaradi tega deležni zaničevalnega donosa tako v javnosti kot tudi v stiku s službami, ki so jim namenjene. Stigma žal vedno vpliva najprej na odnose v družini in je včasih tako močna, da lahko pripelje do izogibanja in pretrganja stikov. Stigmatizirana je lahko cela družina. Pretrgajo se lahko stiki z vrstniki, prijatelji, partnerji, ki droge ne uživajo. Pride lahko do izgube osnovne varnosti, stanovanja, nedokončanje šole in s tem do nizke izobrazbe ter posledično do težje zaposljivosti oz. do brezposelnosti. Ker se osebe, ki uživajo drogo, zaradi stigme soočajo z različnimi prikrajšanostmi, je zelo pomembna njihova ponovna vključitev v družbo, nujni so ukrepi in programi, ki bi omogočali njihovo družbeno reintegracijo. Pri tem je pomembno, da je na voljo čim več različnih programov in možnost, da si posameznik sam izbere program, ki mu bo najbolj ustrezal in v katerem bo najbolj motiviran, kot tudi to, da bi imele strokovne službe možnost zagotavljati takšno vrsto pomoči, ki jo uživalec drog želi, in da bi jo lahko ponudile v tistem času, ko jo je oseba v stiski pripravljena sprejeti. Pomembno je tudi, da bi programi pomoči odvisnikom omogočali prehajanje med njimi, da bi se med seboj dopolnjevali in enakopravno sodelovali. Učinkovita je namreč lahko le celostna, interdisciplinarna obravnava, ki vključuje sodelovanje tako širše strokovne, politične javnosti kot tudi civilne družbe.

Planinska pohajkovanja

Decem v latinščini pomeni deset in je deseti mesec po starem rimskem koledarju. Naš kmet je v zadnjem mesecu leta opazoval zemljo in ugotovil, da je pozimi zemlja zaledenela v grude, ki ležijo po polju, in od tod ime gruden.

Marsikdo bi si mislil, da se je v tem času najbolje držati doma in se greti ob topli peči, a planinci UNI 3 se požvižgamo na vreme, na potepanja se odpravimo v vseh razmerah. V preteklem letu smo tako izvedli vse zastavljene cilje in smo na to ponosni.

'Hodil po zemlji sem naši in pil nje prelesti' je napisal naš pesnik Oton Župančič.

Res je tako. Starejši, ko postajamo, bolj ljubimo to našo lepo zemljo in z veseljem in ponosom spoznavamo do sedaj še neodkrite kotičke naše lepe domovine. Decembra smo se podali po Poti spomina in prijateljstva od Svetega Urha do Ljubljane in na pohod po Kozjanskem.

Pot ob žici

Sveti Urh je 342 m visok grič v Ljubljani, nad Dobrunjami, v bližini Bizovika. Na vrhu je cerkev sv. Urha. Kraj je znan predvsem po tem, da je služil kot domobranska postojanka med drugo svetovno vojno. Na ploščadi za cerkvijo je grobnica in mogočen spomenik z reliefi ranjencev, beguncev, talcev in mučencev. Tu smo začeli naš pohod. Pot nas je vodila po gozdu, se tu in tam rahlo vzpela, ves čas pa je bilo čutiti utrip mesta, ki leži v neposredni bližini. V zaselku Orle smo bili deležni čudovitega razgleda na Karavanke, Kamniško-Savinjske Alpe in Julijce. Ljubljana pod nami pa je bila zavita v gosto meglo. Sledila je hoja po gozdu, po tako imenovani Poti miru in prijateljstva. Prijetno urejene sprehajalne poti, posejane s klopcami in raznimi igrali, so zvabile številne pohodnike, da so preživeli nekaj uric v naravi. Samo še mimo Zvezdarne in že smo se spustili v praznično okrašeno Ljubljano.

Štefanov pohod

Na praznični dan, 26. decembra, smo obiskali kraj Sveti Štefan na Kozjanskem. Kar dva praznika obeležujemo na ta datum:

dan enotnosti in samostojnosti ter štefanovo.

Mi smo s svojim pohodom počastili državni praznik, saj smo spoznali del Slovenije, ki ostaja zaradi svoje odmaknjenosti marsikomu neznan, in sv. Štefana, ker je bil cilj pohoda obisk istoimenske vasice. Pot smo začeli v dolini, blizu Loke pri Žusmu. Nad nami se je nad obsežnim kamnolomom dvigal stolp ljubezni, mi pa smo krenili v drugo smer, proti Babni Gori. Ogledali smo si Rafov rov, ki ga je v podzemlje Babne Gore izklesal domačin Rafko Artiček. Pravo mojstrsko delo. V zemljanki smo dobili tudi malico, poskušali domačo kozjansko kapljico, predvsem pa prisluhnili pripovedi ponosnega lastnika, ki je s svojim delom ustvaril res zanimivo podzemno kraljestvo.

Tu nas je pričakal predsednik KS Sveti Štefan Ivan Žaberl in nas popeljal po prelepi poti do centra kraja. Med potjo smo naleteli na hiško na drevesu. Nismo se mogli načuditi domiselnosti domačinov, ki so ustvarili to dre

"Naj sosedu krava crkne, če je že sami nimamo." PRAVNI KOTIČEK

Hrup, smrad, drevesa s prevelikimi krošnjami, ciprese na meji, grdo parkiranje itn. Toda vsak poseg v sosedovo nepremičnino še ne pomeni protipravnosti. Poleg tega je pomembno, kje se nepremičnina nahaja, saj se pravice izvršujejo v skladu s krajevnimi navadami. Ne glede na krajevne navade velja nekaj splošnih oziroma osnovnih pravil: • če drevo stoji na meji, se plodovi delijo po enakih delih; • do plodov, ki padejo na sosednjo nepremičnino, pridobi lastnik te nepremičnine lastninsko pravico; • če veje sosedovega drevesa segajo v vaš zračni prostor in če korenine rastejo v vašo nepremičnino, jih lahko odstranite, če tega po pozivu ne stori sosed; • če vam domača ali udomačena žival uide, jo lahko zasledujete na tuji nepremičnini; • kot lastnik nepremičnine ne smete na škodo sosednje nepremičnine spreminjati toka vode in morate hkrati narediti vse potrebno, da meteorne vode ne odtekajo na sosednjo nepremičnino; • sodišče bo dovolilo "nujno pot" za nepremičnino, ki nima za redno rabo povezave z javno cesto ali pa bi s tako povezavo nastali nesorazmerni stroški; • kot lastnik nepremičnine smete do polovice širine s svoje strani uporabljati mejno ograjo, jarek, pregrado, živo mejo itn., ker se domneva, da so stvari za označitev meje skupna lastnina lastnikov sosednjih nepremičnin; • mejna znamenja morate vzdrževati na krajevno običajen način, stroške vzdrževanja pa krijeta s sosedom po enakih delih.

��

vesno pustolovščino. Pot po kozjanskih gričih je bila polna čudovitih razgledov, videlo se je neverjetno daleč. Ustavili smo se na Babni Gori, si ogledali cerkvico sv. Ane iz 16. stoletja, nato pa smo se spustili v sam kraj, ki so ga po vojno preimenovali v Vinski Vrh, a so domačini ka

Po hribih

Cerkev nam je odprla in razkazala prijetna gospa, ki je tudi skrbnica cerkve in katehistinja. Zahvalili smo se našima gostiteljema in se polni lepih vtisov odpeljali v Šmarje pri Jelšah, kjer smo zaključili našo pot in se poslovili od planinsko uspešnega leta 2019.

sneje dosegli, da nosi prvotno ime Sveti Štefan. Gre za razloženo vasico, hiše so raztresene po številnih gričkih, obdajajo jo gozdovi, travniki, vinogradi. V središču naselja je farna cerkev iz 15. stoletja, prezidana v 17. stoletju, posvečena svetemu Štefanu, pa še podružnična šola, gasilski dom in nekaj hiš. Res je lepa naša domovina, ni potrebno, da greš daleč, da zlezeš visoko, čim višje, lepote so povsod okoli nas. In dobri ter prijazni ljudje. Zaželimo si torej, da bi nam zdravje služilo in bi lahko v naslednjem letu spoznali še veliko neodkritih kotičkov naše lepe dežele.

�� Anka Pugelj

DEŽURNA ŠTEVILKA 080 80 34 BREZPLAČNA ŠTEVILKA

Lorem ipsum dolor sit amet, consectetur adipiscing elit. Nam vehicula leo in enim cursus pharetra. Sed nec risus mauris. Vivamus cursus enim nisl, quis auctor libero lacinia pretium. Praesent at pretium nisl. Fusce lobortis, felis eget egestas tincidunt, risus elit egestas sem, a euismod ligula eros et quam. Pellentesque id elementum metus. Morbi ullamcorper ultrices magna, sit amet ultricies tortor eleifend ut. Curabitur cursus turpis porta, PE Energetika PE Komunala Pogrebna služba Reklamacije Modre cone

Oven od 21. 3. do 20. 4. V novo leto ste vstopili polni nove energije. Z njo bodo prišle tudi nove ideje, ki bodo svojo moč dobivale tudi zato, ker bo vaše počutje odlično. Čeprav skoraj vedno ugodite vsem prošnjam vaših najbližjih, tokrat ne boste tako zlahka popustili. Od vas bodo tokrat zahtevali preveč. Ker niste prodana duša, boste vztrajali pri svojih načelih. Zbrali boste pogum in to tudi glasno povedali. Brez zamere ne bo šlo, a vam bo tokrat vseeno. Od ponedeljka dalje boste spet v starem delovnem ritmu, prazniki bodo pozabljeni. Pazite, da ne boste prehitro porabili zalog energije, ki ste si jo nabrali med počitkom.

Bik od 21. 4. do 21. 5. Nekdo, ki ga ne poznate dolgo, se bo vse pogosteje pojavljal v vaših sanjah. Tako lepe bodo, da se sploh ne boste želeli prebuditi iz sna. V resničnosti pa ne boste najbolj zadovoljni sami s seboj in s svojim življenjem. Imate dve možnosti; ali se sprijaznite s tem, kar imate ali pa naredite več, da se bo vaše življenje korenito spremenilo. Jeza, ki vas bo razjedala, ko boste opazovali ljudi okoli sebe, s katerimi ste prisiljeni preživeti lep kos vsakdana, bo seveda vplivala tudi na vaše počutje. To žal ne bo najboljše, tudi imunski sistem bo pokazal svoje zobe. Srečni boste lahko, če jo boste odnesli le s prehladom.

Dvojčka od 22. 5. do 21. 6. Ste eden tistih, ki skoraj nikoli ni verjel v novoletne zaobljube, a leto 2020 ste tokrat začeli z njo. Z razlogom. Odločili se boste, da boste v družinskem življenju sedaj vi imeli glavno besedo, saj si ne želite več neprijetnih presenečenj. Lanska izkušnja, ki je bila draga tudi za družinski proračun, je bila prehuda. Med prazniki ste se grizli v jezik, sedaj se ne boste več. Vsem okoli sebe boste povedali, kaj si mislite. Žal pa ste iz mehkega testa, zato vam bo žal za marsikatero izrečeno besedo. Ob tem boste veliko razmišljali o spremembah, ki si jih želite v življenju. Ne hitite, čas temu ni naklonjen. Začnite po korakih, tam, kjer veste, da vam bo uspelo.

Rak od 22. 6. do 22. 7. Počutje, ki že nekaj dni kljub obilnemu počitku med novoletnimi prazniki ni najboljše, vas ne bo več pustilo pri miru. Jasno vam bo, da z vašim telesom nekaj ni v redu, bali pa se boste, kaj vam lahko povedo zdravniki. A tokrat ne bo šlo brez njih. Če ne opravite nujnega, vas bo vsak dan bolj skrbelo. Tisti, ki vam bo vlil pogum za prvi korak, bo z vami ostal tudi v vseh naslednjih. Izjemno hvaležni mu boste za podporo, po drugi strani pa si ga ne boste želeli imeti ob sebi. Vse do trenutka, ko boste izvedeli, da z vami ni nič zelo narobe. A spremembe v vašem načinu življenja so nujne. Sedaj veste, kje se jih boste lotili. Motivacijo imate, zato pogumno!

Lev od 23. 7. do 22. 8. Šok, ki ste ga doživeli, ko so se prazniki iztekli, je mimo. Sedaj ste že ujeli star delovni ritem, pred sabo pa imate jasno zarisano pot. Dnevi brezdelja so vas bolj utrudili kot delo, zato boste še nekaj dni izjemno učinkoviti. Od jutri dalje se boste začeli še bolj ozirati v prihodnost. Imate namreč občutek, da je čas, da sami naredite več za svojo prihodnost. Usodo boste tokrat res vzeli v svoje roke. Obljuba, da ne boste obtičali na sedanji točki življenja, bo vaša osebna. Lotili pa se je boste z vsem elanom. Zvezde vam bodo stale ob strani. Prvi učinki vaših dejanj bodo občutni še pred iztekom prve polovice januarja.

Devica od 23. 8. do 22. 9. V teh dneh boste začeli delati tudi tisto, kar ste kar nekaj mesecev zavedno potiskali na stranski tir. Zato ne boste prav nič začudeni, ko bodo življenjski dogodki obrnili svoj tok. Tokrat bodo šli na vaš mlin. Lansko leto ni bilo dobro na vašem zdravstvenem področju, letošnje pa bo. In to boste spoznali že v teh dneh. Spremenili boste kar nekaj nezdravih navad in že kmalu ugotovili, da vam je telo hvaležno. Partner bo srečen, ko bo opazoval spremembe, ki jih boste najprej doživljali sami, že kmalu pa se vam bodo risale tudi na obrazu. Dogodek, ki vas bo ta teden najbolj razveselil, bo izjemno oseben. Poskrbeli boste, da bo ostal skrivnost.

Tehtnica od 23. 9. do 22. 10. V zadnjih dneh lanskega in prvih dneh letošnjega leta ste se spočili, predvsem pa ste se pomirili. S sabo in drugimi. Sklenili ste tudi nekaj novoletnih zaobljub in si zabičali, da se jih morate tokrat res držati. Za zdaj vam to še lepo uspeva. Dobro opravljeno delo je bilo vedno vaše največje zadovoljstvo. Sedaj se bo to spremenilo. Več vam bo pomenilo dobro počutje in mir, ki ga boste občutili v duši, ko boste zvečer legli k počitku. S partnerjem bosta v naslednjih dneh uskladila različna mnenja, ki so vaju zadnje čase precej razdvajala. Pri tem bosta tokrat zelo diplomatska. Obema bo jasno, da kmalu nič več ne bo, kot je bilo.

Škorpijon od 23. 10. do 22. 11. Počutje bo v teh dneh odlično, kar razganjalo vas bo od energije in dobre volje. Vsi cilji, ki ste si jih zastavili do konca lanskega leta, sicer niso bili izpolnjeni, a usoda je poskrbela, da je bil splet dogodkov še boljši, kot ste si upali sanjati. Zato boste v teh dneh delali načrte za posel, ki ste ga lansko leto želeli že opustiti. Ideje bodo kar vrele iz vas, ker boste spočiti, pa boste znali ločiti tudi zrno od plevela. Še naprej poslušajte svoj notranji glas, ki vas je v preteklih letih sicer nekajkrat razočaral. Tokrat vas ne bo. Vse se bo izteklo tako, kot je prav, a tokrat tudi zato, ker ne boste več nestrpni. Trenutno si namreč ne želite več nobenih sprememb.

Strelec od 23. 11. do 21. 12. Kot kaže, je vse, kar vas je doletelo v lanskem decembru, s prihodom novega leta končno minilo. Vračate se v nekdanjo življenjsko formo, predvsem pa imate več volje do dela in življenja nasploh. K temu je veliko pripomogel partner. Dnevi, ki sta jih preživela skupaj, so bili le še dodatna potrditev, koliko si pomenita. Tudi v trenutkih, ko bosta oba molčala, to ne bo neprijetno. Bo le znak tega, da oba vesta, kaj si mislita, in da vam zato včasih sploh ni treba govoriti. Vreme bo v prihodnjih dneh močno vplivalo na vas. Sonce bo vaš pogon, zato si ne boste želeli, da zima res pride v deželo.

Kozorog od 22. 12. do 20. 1. Čaka vas še nekaj dni, ko bodo misli zmedene, dejanja pa precej neučinkovita. Že vse od novega leta ste na veliko sanjarili, s tem pa tolažili dejstvo, da se morate vrniti v resničnost. Sedaj se boste vanjo prisiljeni vrniti, za kar bodo poskrbeli drugi. Ker brez njih ne morete, se boste prisiljeni prilagoditi temu, kar bodo zahtevali od vas. Še nekaj dni boste trpeli, prihodnji teden pa bo prinesel kar nekaj sprememb. Tako počutje kot upanje, da prihodnost ne bo tako slaba, kot vam jo želijo nekateri, bosta dobila nov zagon. Tudi finance vam bo uspelo spraviti v stanje, ki vam bo zagotavljalo mirno spanje. Z vestjo pa se tako k sreči ne obremenjujete več.

Vodnar od 21. 1. do 19. 2. V leto ste vstopili mirno, morda celo premirno za vaš okus. Sedaj pa ste se spet znašli v vrtincu dogodkov vsakdana, ki vam je vse manj pogodu. Tudi na čustvenem področju bo zmeda še nekaj dni popolna. Partner ne bo več dolgo tiho, saj vidi, kaj se dogaja z vami. Njegove besede vas bodo bolele, a bodo še kako resnične. Zato si boste obljubili, da boste odslej bolj iskreni. Do sebe in do njega. Ker partnerja skrbi za vas, bo marsikaj vzel v svoje roke. Tokrat mu boste pustili, saj ne boste imeli volje, da bi se mu upirali. Vendar tudi brez vašega truda in poguma ne bo šlo. Zdravje? Ne boste še zadovoljni z njim.

Ribi od 20. 2. do 20. 3. Čeprav brez stresa skorajda ne znate živeti, bo kakšen brezdelen dan v teh januarskih dneh prav blagodejen. To ste ugotovili med prazniki, ko ste se uspeli umiriti, brezdelni dnevi pa so vam več kot godili. Zato boste v teh dneh hiteli, da naredite vse nujno, potem pa si boste privoščili še nekaj dni brezdelja. Najbolje bo, če jih ne boste preživljali doma, kjer vse prevečkrat vidite delo, ki bi ga bilo treba opraviti. Brez skrbi, obveznosti bodo počakale, tudi tiste, ki vam ne dišijo. A se jih boste lažje lotili, ko boste pomirjeni s seboj in ljudmi okoli sebe. Če se še niste, se naročite pri zobozdravniku.

Četrtek, 9. januarja

06.20 Kultura, Odmevi 07.00 Dobro jutro, Poročila 10.05 Dober dan 11.00 TV-izložba 11.15 Začnimo znova: Keksolog, slov. nan., 4/20 12.00 Naravna čudesa Zemlje (II), britanska dok. ser., 2/3 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme 13.35 Moje mnenje 14.25 TV-izložba 14.40 Slovenci v Italiji 15.10 Moj gost/Moja gostja, portretna odd. 15.40 TV-izložba 16.00 Penelopa, risanka 16.05 Jurij in Pavel, risanka 16.10 Timi gre, risanka 16.20 Studio Kriškraš, lutkovna odd. za otroke 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme 17.25 Ugriznimo znanost, odd. o znanosti 17.55 Na kratko: Lažne novice 18.05 Sovice, risanka 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme 20.00 Tarča, Globus, Točka preloma 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme 22.50 Osmi dan 23.25 Bauhaus - nova doba, nemška nad., 3/6 00.15 Ugriznimo znanost, odd. o znanosti 00.45 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.10 Dnevnik, Slov. kronika, Šport, Vreme 02.00 Napovedujemo

04.00 Info kanal 06.00 Napovedujemo 09.30 Videotrak 10.15 Družbeni fenomeni, izob. odd. 11.00 Dobro jutro 13.40 Dober dan 14.25 Biatlon - SP: sprint (Ž), prenos iz Oberhofa 15.40 Naravna čudesa Zemlje (II), britanska dok. ser., 2/3 16.50 Odbojka - kvalifikacije za OI: polfinale, prenos iz Berlina 19.40 Videotrak 20.20 Rokomet - EP: Hrvaška : Črna gora, prenos iz Gradca 22.10 Ambienti 22.35 Zgodba Florence Foster Jenkins, nemški igrano-dokumentarni glasbeni film, 2016 23.30 Videotrak 00.00 Odbojka - kvalifikacije za OI: polfinale, posnetek iz Berlina 02.55 Info kanal

06.00 24UR, ponovitev 07.00 OTO čira čara 07.01 Moj mali poni: Čarobno prijateljstvo, ris. 07.25 Tri mucke, ris. 07.40 Male opice Mončiči, ris. 07.50 Tačke na patrulji, ris. 08.15 Pikica in Pepermint, ris. 08.25 Grizzy in glodavčki, ris. 08.35 Reka ljubezni, 2. sez., 21. del 09.30 Sreča najde pot, 1. sez., 118. del 10.20 Gorski zdravnik, 11. sez., 8. del 12.00 Pohlepna gospa Fazilet, 1. sez., 30. del 12.50 Pohlepna gospa Fazilet, 1. sez., 31. del 13.45 Reka ljubezni, 2. sez., 22. del 14.45 Sreča najde pot, 1. sez., 119. del 15.35 Moja boš, 1. sez., 98. del 16.30 24UR popoldne 17.00 Gorski zdravnik, 12. sez., 1. del 18.50 24UR vreme 18.55 24UR 20.00 Sanjski moški Hrvaške, 2. sez. 21.10 Dobri zdravnik, 1. sez., 3. del 22.00 24UR zvečer 22.35 Prevara, 1. sez., 12. del 23.25 Klub srečnih ločenk, 4. sez., 4. del 00.15 Vikingi, 6. sez., 1. del 01.05 Dobri zdravnik, 1. sez., 3. del 01.55 24UR zvečer, ponovitev 02.30 Zvoki noči

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 DOBRO JUTRO, informativnorazvedrilna oddaja 10:30 Aktualno: Varnost v prometu 11:30 Kuhinjica, Izobraževalna oddaja 11:55 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 12:20 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 16:00 Ledena babica, komedija 17:40 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Krava na Mesecu, gledališka predstava Vrtca Velenje 18:25 Spoznajmo jih … Mladi obrazi

kulture: Tim Cergol, Matej Ferlež, klavir (171) 18:30 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 18:55 Videospot dneva 19:00 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 NAJ VIŽA: ansambel Javor; Špadni fantje 21:15 Regionalne novice 21:20 JESEN ŽIVLJENJA 21:50 Spoznajmo jih … Mladi obrazi

kulture: Tim Cergol, Matej Ferlež, klavir (171) 21:55 Videospot dneva 22:00 Iz oddaje Dobro jutro 22:45 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:15 Nočni program

Petek, 10. januarja

Sobota, 11. januarja 9. januarja 2020

Nedelja, 12. januarja

Ponedeljek, 13. januarja

Torek, 14. januarja

Sreda, 15. januarja

06.20 Kultura, Odmevi 07.00 Dobro jutro, Poročila 10.05 Dober dan 11.00 TV-izložba 11.15 Začnimo znova: Rep Evrope, slov. nan., 5/20 12.00 Naravna čudesa Zemlje (II), britanska dok. ser., 3/3 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme 13.30 Tarča, Globus, Točka preloma 15.25 Mostovi - Hidak, inf. odd. 15.55 TV-izložba 16.10 Okus po novem začetku, kratki dokumentarni film 16.25 Plesna akademija: Vrnitev,

avstralska nad. za mlade, 1/4 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme 17.25 Zadnja beseda! - izbor 18.00 Infodrom 18.10 Bacek Jon, risanka 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme 20.00 Zaljubljeni Prifarci, 1. del, koncert 21.25 Glasbeni pozdrav 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme 22.55 Kinoteka: Dvoriščno okno, am. film 00.45 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.10 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme 02.05 Napovedujemo

04.00 Info kanal 06.00 Napovedujemo 09.45 Videotrak 10.30 Alpe-Donava-Jadran 11.00 Dobro jutro 13.30 Dober dan 14.25 Biatlon - SP: sprint (M), prenos iz Oberhofa 15.45 O živalih in ljudeh, izob. odd. 16.10 Na vrtu, izob. odd. 16.50 Naravna čudesa Zemlje (II), brit. dok. ser., 3/3 17.55 Rokomet - EP: Slovenija : Poljska, prenos iz Göteborga 20.05 Odbojka - kvalifikacije za OI: finale, prenos iz Berlina 22.40 Televizijski klub: Ljubim te - brezpogojno 23.30 Zadnja beseda! - izbor 00.05 Videotrak 00.40 Odbojka - kvalifikacije za OI: finale, posnetek iz Berlina 03.20 Info kanal

06.00 24UR, ponovitev 07.00 OTO čira čara 07.01 Moj mali poni: Čarobno prijateljstvo, ris. 07.25 Tri mucke, ris. 07.40 Male opice Mončiči, ris. 07.50 Tačke na patrulji, ris. 08.15 Pikica in Pepermint, ris. 08.25 Grizzy in glodavčki, ris. 08.35 Reka ljubezni, 2. sez., 22. del 09.30 Sreča najde pot, 1. sez., 119. del 10.20 Gorski zdravnik, 12. sez., 1. del 12.00 Pohlepna gospa Fazilet, 1. sez., 32. del 12.50 Pohlepna gospa Fazilet, 1. sez., 33. del 13.45 Reka ljubezni, 2. sez., 23. del 14.45 Sreča najde pot, 1. sez., 120. del 15.35 Moja boš, 1. sez., 99. del 16.30 24UR popoldne 17.00 Gorski zdravnik, 12. sez., 2. del 18.50 24UR vreme 18.55 24UR 20.00 Sanjski moški Hrvaške, 2. sez. 21.10 Dobri zdravnik, 1. sez., 4. del 22.00 24UR zvečer 22.35 Eurojackpot 22.40 Ljubezen na prvo tačko, ameriški film 00.15 V Hongkongu je že nov dan, ameriški film 01.40 Dobri zdravnik, 1. sez., 4. del 02.30 24UR zvečer, ponovitev 03.05 Zvoki noči

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 DOBRO JUTRO, informativnorazvedrilna oddaja 10:15 Kmetijski razgledi 10:45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11:10 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 11:40 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 16:00 Dobro jutro, ponovitev 17:15 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Miš maš: Kemija je v zraku 18:40 Regionalne novice 18:45 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Veronika Gams, harfa (172) 18:50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:15 Videospot dneva 19:20 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 Popotniške razglednice: Polarne dežele 21:00 Regionalne novice 21:05 POP CORN 22:05 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Veronika Gams, harfa (172) 22:10 Videospot dneva 22:15 Iz oddaje Dobro jutro 23:00 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:25 Nočni program 06.15 Kultura, Odmevi 07.00 Čebelice: Čarovničin dvorec 07.10 Lojzek, risanka 07.15 Rija in Krokodil, risanka 07.20 Mišo in Robi, risanka 07.25 Ernest in Celestinca, risanka 07.40 Marcelino Kruh in vino, ris. 08.00 Studio Kriškraš, lutkovna odd. za otroke 08.25 Ribič Pepe, odd. za otroke 08.50 Govoreči Tom in prijatelji, ris. 09.00 Firbcologi, odd. za otroke 09.25 Male sive celice: OŠ Miklavž na Dravskem polju in OŠ Vojnik 10.10 Infodrom 10.20 Plesna akademija, avstralska nad. za mlade, 2/4 10.50 Ugriznimo znanost, odd. o znanosti 11.20 TV-izložba 11.40 Tednik 12.40 Kaj govoriš? = So vakeres? 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme 13.25 O živalih in ljudeh, izob. odd. 13.50 TV-izložba 14.05 Zadnja beseda! - izbor 15.10 Bolnišnica New Amsterdam (I.), am. nad., 15/22 16.00 Nova dvajseta (II.): Bomo zrihtali, slov. nad., 17/18 16.30 Na vrtu, izob. odd. 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme 17.20 Duhovni utrip: Pregled leta 2019 17.35 Slovenski magazin 18.00 Ozare 18.10 Ambienti 18.40 Hej, hej, Šapice!, risanka 18.50 Mandi, risanka 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, Sobotni dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme 20.00 Slovenski avto leta 2020 21.35 Poročila, Šport, Vreme 22.00 Sedmi pečat: Molk, kopr. film 00.40 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.05 Dnevnik, Sobotni dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme 01.55 Napovedujemo

04.00 Info kanal 06.00 Napovedujemo 06.25 Videotrak 07.00 Najboljše jutro 07.50 Alpski magazin 08.25 Nordijsko smučanje - SP:

smučarski skoki (Ž), prenos iz Sapora 10.25 Alpsko smučanje - SP: veleslalom (M), 1. vožnja, prenos iz Adelbodna 11.35 Alpsko smučanje - SP: smuk (Ž), prenos iz AltenmarktZauchenseeja 13.25 Alpsko smučanje - SP: veleslalom (M), 2. vožnja, prenos iz Adelbodna 14.25 Nordijsko smučanje - SP:

smučarski tek, sprint, vključitev v prenos iz Dresdna 15.10 Deskanje na snegu - SP: paralelni veleslalom, posnetek iz Scuola 15.55 Nordijsko smučanje - SP:

smučarski skoki (M), prenos iz Val di Fiemmeja 18.05 Rokomet - EP: Španija: Nemčija, prenos iz Trondheima 19.55 Biatlon - SP: štafeta (M), posnetek iz Oberhofa 21.05 Novoletni koncert z Dunaja,

dirigent Andris Nelsons, posnetek iz Zlate dvorane Musikvereina 23.40 Jutri, francoski dok. film 01.55 Nordijsko smučanje - SP:

smučarski skoki (Ž), prenos iz Sapora 03.30 Videotrak

06.00 24UR, ponovitev 07.00 OTO čira čara 07.01 Robojajčki, ris. 07.15 Super krila, ris. 07.25 PJ Masks – Pižamarji, ris. 07.40 Tri mucke, ris. 07.50 Ruby Mavrica, ris. 08.15 Maša in medved, ris. 08.25 Mašine pripovedke, ris. 08.35 Tri mucke, ris. 08.45 Male opice Mončiči, ris. 09.10 Viking Viki, ris. 09.35 Pikica in Pepermint, ris. 09.40 Moj mali poni: Čarobno prijateljstvo, ris. 10.05 Maggie & Bianca: Modni frendici, 3. sez., 5. del 10.35 Maggie & Bianca: Modni frendici, 3. sez., 6. del 11.05 Kuharski mojster, 8. sez. 11.55 Vrtičkanje 12.20 Naša mala klinika, 7. sez., 12. del 13.15 Naša mala klinika, 7. sez., 13. del 14.05 Beethoven 5, ameriški film 15.45 Šanghaj, slovenski film 17.55 Preverjeno, ponovitev 18.50 24UR vreme 18.55 24UR 20.00 Dvojna igra, ameriški film 22.40 Mandela: Dolga pot do svobode, angleški film 01.20 Zvoki noči

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozbavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 Miš maš: Kemija je v zraku 09:40 Jutranji pogovori 1 11:10 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11:35 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 14:15 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 16:00 Jutranji pogovori 2 17:30 Spoznajmo jih … Mladi obrazi

kulture: Andreja Šadl, harfa (168) 17:35 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Krava na Mesecu, gledališka predstava Vrtca Velenje 18:25 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Filip Ocvirk, Neža Kikec (169) 18:30 Dotiki gora: Govško brdo 18:50 Vrtnarski kotiček 19:00 Videospot dneva 19:05 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 2721. VTV magazin, regionalna informativna oddaja 20:30 25 let z ansamblom Štrk, 1.del 21:30 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Polona Lavrišnek, harfa (170) 21:40 Popotniške razglednice: Polarne dežele 22:40 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:10 Nočni program 07.00 Živ žav 07.00 Kravica Katka, risanka 07.05 Milan, risanka 07.10 Profesor Baltazar, risanka 07.20 Lojzek, risanka 07.30 Timi gre, risanka 07.40 Malčki, risanka 07.45 Sovice, risanka 07.55 Knjiga o džungli, risanka 08.10 Hej, hej, Šapice!, risanka 08.15 A veš, koliko te imam rad, ris. 08.25 Vse o Rozi, risanka 08.40 Zmedi gre v Zakajzato, risanka 08.50 Muk, risanka 09.00 Objemi me, risanka 09.05 Bacek Jon, risanka 09.15 Govoreči Tom in prijatelji, ris. 09.30 Žogomet: Nemogoča naloga, avstralska otroška nad., 4/13 10.00 Nedeljsko bogoslužje, prenos iz župnije Dekani 10.55 Prisluhnimo tišini 11.20 Ozare 11.25 Obzorja duha: Vizija prihodnosti redovnikov 12.00 Ljudje in zemlja, izob. odd. 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme 13.25 Zaljubljeni Prifarci, 1. del, koncert 14.45 Glasbeni pozdrav 15.15 TV-izložba 15.30 Mali Bangladeš, ital. film 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme 17.20 Čez planke: s Simfoničnim

orkestrom RTV Slovenija v Južni Ameriki, 2. del 18.40 Muk, risanka 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme 20.00 Jezero, slov. nad., 4/6 20.50 Intervju: dr. Ivan Čuk 21.35 Poročila, Šport, Vreme 22.05 Pismo iz Masandžije, kanadski dokumentarni film 23.20 Za lahko noč: Bela Ljubljana - Frane Milčinski Ježek, Jelena Ždrale in Hamlet Express 23.25 Dnevnik Slovencev v Italiji 23.50 Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme 00.45 Napovedujemo

04.00 Info kanal 05.50 Videotrak 06.45 Duhovni utrip: Pregled leta 2019 07.00 Človekov najboljši prijatelj, dok. film, 2. del 07.45 Koda: V domovih za starejše z novim letom višje cene 08.20 Glasbena matineja: Slovenski ljudski plesi: Med Muto in Pernicami 09.05 Alpsko smučanje - SP:

alpska kombinacija (Ž) - superveleslalom, prenos iz Altenmarkt-Zauchenseeja 10.25 Alpsko smučanje - SP: slalom (M), 1. vožnja, prenos iz Adelbodna 11.35 Alpsko smučanje - SP: alpska

kombinacija (Ž) - slalom, prenos iz Altenmarkt-Zauchenseeja 12.45 Biatlon - SP: skupinski start (Ž), prenos iz Oberhofa 13.25 Alpsko smučanje - SP: slalom (M), 2. vožnja, prenos iz Adelbodna 14.25 Biatlon - SP: skupinski start (M), prenos iz Oberhofa 15.10 Alpski magazin 15.35 Nordijsko smučanje - SP:

smučarski skoki (Ž), posnetek iz Sapora 16.50 Nordijsko smučanje - SP:

smučarski tek, ekipni sprint, posnetek iz Dresdna 17.55 Rokomet - evropsko prvenstvo: Švedska : Slovenija, prenos iz Göteborga 20.05 Nordijsko smučanje - SP:

smučarski skoki (M), prenos iz Val di Fiemmeja 20.45 Žrebanje Lota 20.55 George Michael - Freedom, britanski dok. film 22.30 Križišče 48, kopr. film 00.05 Videotrak 01.05 Rokomet - evropsko prvenstvo: Švedska : Slovenija, posnetek iz Göteborga 02.40 Info kanal

06.00 24UR, ponovitev 07.00 OTO čira čara 07.01 Robojajčki, ris. 07.15 Super krila, ris. 07.25 PJ Masks – Pižamarji, ris. 07.40 Tri mucke, ris. 07.50 Ruby Mavrica, ris. 08.15 Maša in medved, ris. 08.25 Mašine pripovedke, ris. 08.35 Tri mucke, ris. 08.45 Male opice Mončiči, ris. 09.10 Viking Viki, ris. 09.20 Pikica in Pepermint, ris. 09.30 Moj mali poni: Čarobno prijateljstvo, ris. 9.50 Grizzy in glodavčki, ris. 10.00 Maggie & Bianca: Modni frendici, 3. sez., 7. del 10.30 Maggie & Bianca: Modni frendici, 3. sez., 8. del 11.00 Kuharski mojster, 8. sez. 11.50 Naša mala klinika, 7. sez., 14. del 12.40 Lepo je biti sosed, 1. sez., 1. del 13.15 Lepo je biti sosed, 1. sez., 2. del 13.50 Dan najlepših sanj 15.15 Ljubezen na prvo tačko, ameriški film 16.50 Na žaru 18.50 24UR vreme 18.55 24UR 20.00 Sreča pa taka, ameriški film 21.50 Naša blagovna znamka je kriza, ameriški film 23.45 Šanghaj, slovenski film 02.10 Preverjeno, ponovitev 03.10 Zvoki noči

8:30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 8:55 Napovedujemo 9:00 Miš maš: Kemija je v zraku 9:40 2720. VTV magazin 10:10 Vrtnarski kotiček 10:20 2721. VTV magazin 10:50 O LETU 2020 Z ANDREJO NOVAK 11:50 Lestvica zabavnih in narodnozab. 12:15 Jutranji pogovori 1 13:35 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 14:00 Videostrani, obvestila 17:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 17:55 Napovedujemo 18:00 Miš Maš: Bonton po škratje 18:40 Spoznajmo jih … Mladi obrazi

kulture: Tim Cergol, Matej Ferlež, klavir (171) 18:45 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 NAJ VIŽA: ansambel Javor; Špadni fantje 21:15 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Veronika Gams, harfa (172) 21:20 Jutranji pogovori 2 22:50 Lestvica zabavnih in narodnozab. 23:15 Nočni program 06.30 Utrip, Zrcalo tedna 07.00 Dobro jutro, Poročila 10.05 Dober dan 11.00 TV-izložba 11.15 Začnimo znova: Iz vrste sesalcev, slov. nan., 6/20 11.55 Sinji planet II, brit. dok. ser., 1/7 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme 13.35 Panoptikum: Filmske adaptacije literature 14.25 TV-izložba 14.40 S-prehodi: Manjšina 15.10 Rojaki 15.20 Dober dan, Koroška 15.50 TV-izložba 16.05 Oblakov kruhek, risanka 16.15 Zmajči zmaj, risanka 16.25 Ribič Pepe, odd. za otroke 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme 17.25 Zadnja beseda! - izbor 18.10 Malčki, risanka 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme 20.00 Tednik 21.00 Studio City 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme 22.50 Umetnost igre 23.25 Glasbeni večer: Simfonični

orkester RTV Slovenija, Stefan Milenković in Mihail Agafita 00.15 Dnevnik Slovencev v Italiji 00.40 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme 01.35 Napovedujemo 06.20 Kultura, Odmevi 07.00 Dobro jutro, Poročila 10.05 Dober dan 11.00 TV-izložba 11.15 Začnimo znova: Veliki osvajalec, slov. nan., 7/20 11.50 Sinji planet II: Globine, britanska dok. ser., 2/7 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme 13.35 Studio City 14.30 TV-izložba 14.45 Duhovni utrip: Pregled leta 2019 15.00 TV-izložba 15.15 Lučka - Pitypang, otroška odd. 15.45 Žvenkci, risanka 15.55 Svet živali, risanka 16.00 Profesor Baltazar, risanka 16.10 Govoreči Tom in prijatelji, risanka 16.20 Firbcologi, odd. za otroke 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme 17.30 Koda 18.05 A veš, koliko te imam rad, ris. 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme 20.00 Bolnišnica New Amsterdam (I.), ameriška nad., 16/22 20.45 Nevidni otroci – izziv za Afriko, francoska dok. odd. 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme 22.55 Pričevalci: Gašper Rudolf, 2. del 00.50 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.20 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme 02.10 Napovedujemo 06.20 Kultura, Odmevi 07.00 Dobro jutro, Poročila 10.05 Dober dan 11.00 TV-izložba 11.15 Začnimo znova: Morala je zakon!, slov. nan., 8/20 11.50 Sinji planet II: Koralni grebeni, brit. dok. ser., 3/7 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme 13.35 Intervju: dr. Ivan Čuk 14.20 TV-izložba 14.35 Osmi dan 15.10 Mostovi, magazinska inf. odd. 15.40 Rojaki 15.50 TV-izložba 16.05 Male sive celice: OŠ Miklavž na Dravskem polju in OŠ Vojnik 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme 17.25 Družbeni fenomeni: (Pre)velike hiše, izob. odd. 17.50 50 knjig, ki so nas napisale: Dane Zajc: Požgana trava 18.00 Zmedi gre v Zakajzato, risanka 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme 20.05 Film tedna: Zaposlena ženska, izraelski film 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme 22.50 Profil: Vojko Vidmar 23.35 Družbeni fenomeni: (Pre)velike hiše, izob. odd. 00.00 Dnevnik Slovencev v Italiji 00.30 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme 01.25 Napovedujemo

04.00 Info kanal 06.00 Napovedujemo 09.30 Videotrak 10.30 Čebelice: Čarovničin dvorec 10.40 Zlatko Zakladko: Socerb in njegovi razgledi 11.00 Obzorja duha: Vizija prihodnosti redovnikov 11.35 Dobro jutro 14.10 Dober dan 15.10 Nočemo belega kruha, dok. film 16.25 Ljudje in zemlja, izob. odd. 17.10 Boj za slovensko severno mejo, dok. film 18.05 Neandertalci - spoznajmo svoje prednike, britanska dok. ser., 1/2 18.55 Studio Kriškraš, odd. za otroke 19.25 Videotrak 20.20 Rokomet - EP: Srbija : Hrvaška, prenos iz Gradca 22.10 Bauhaus - nova doba, nemška nad., 4/6 22.55 V imenu genov, am. dok. odd. 23.50 Videotrak 00.40 Rokomet - EP: Srbija : Hrvaška, posnetek iz Gradca 02.20 Info kanal

06.00 24UR, ponovitev 07.00 OTO čira čara 07.01 Moj mali poni: Čarobno prijateljstvo, ris. 07.25 Tri mucke, ris. 07.40 Male opice Mončiči, ris. 07.50 Tačke na patrulji, ris. 08.15 Pikica in Pepermint, ris. 08.25 Grizzy in glodavčki, ris. 08.35 Reka ljubezni, 2. sez., 23. del 09.30 Sreča najde pot, 1. sez., 120. del 10.20 Gorski zdravnik, 12. sez., 2. del 12.00 Pohlepna gospa Fazilet, 1. sez., 34. del 12.50 Pohlepna gospa Fazilet, 1. sez., 35. del 13.45 Reka ljubezni, 2. sez., 24. del 14.45 Sreča najde pot, 1. sez., 121. del 15.35 Moja boš, 1. sez., 100. del 16.30 24UR popoldne 17.00 Gorski zdravnik, 12. sez., 3. del 18.50 24UR vreme 18.55 24UR 20.00 Sanjski moški Hrvaške, 2. sez. 21.15 Dobri zdravnik, 1. sez., 5. del 22.05 24UR zvečer 22.40 Prevara, 1. sez., 13. del 23.30 Klub srečnih ločenk, 4. sez., 5. del 00.20 Vikingi, 6. sez., 2. del 01.10 Dobri zdravnik, 1. sez., 5. del 02.00 24UR zvečer, ponovitev 02.35 Zvoki noči

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 Regionalne novice 09:05 DOBRO JUTRO, informativnorazvedrilna oddaja 10:15 2721. VTV magazin, regionalna informativna oddaja 10:45 Videospot dneva 10:50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11:40 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 12:10 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 16:00 Regionalne novice 16:05 Dobro jutro, ponovitev 17:15 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 JESEN ŽIVLJENJA 18:30 Regionalne novice 18:35 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Pia Landeker, Lenart Šonc, klavir (173) 18:40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:05 Videospot dneva 19:10 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 AKTUALNO 21:00 Regionalne novice 21:05 NAJ VIŽA: ansambel Javor; Špadni fantje 22:20 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Pia Landeker, Lenart Šonc, klavir (173) 22:25 Videospot dneva 22:30 Iz oddaje Dobro jutro 23:15 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:45 Nočni program 04.00 Info kanal 06.00 Napovedujemo 10.00 Videotrak 10.45 Umetnost igre 11.15 Dobro jutro 14.10 Dober dan 14.55 Slovenski magazin 15.20 Slovenski avto leta 2020 16.50 Neandertalci - spoznajmo svoje prednike, brit. dok. ser., 2/2 17.55 Rokomet - EP: Švica : Slovenija, prenos iz Göteborga 20.35 Alpsko smučanje - SP: slalom (Ž), 2. vožnja, prenos iz Flachaua 21.45 Deskanje na snegu - SP: paralelni slalom, posnetek iz Bad Gasteina 22.30 Rokomet - evropsko prvenstvo, posnetek iz Göteborga 00.00 Kaj govoriš? = So vakeres? 00.15 Zadnja beseda! - izbor 01.00 Videotrak 01.30 Rokomet - evropsko prvenstvo: Švica : Slovenija, posnetek iz Göteborga 03.00 Info kanal

06.00 24UR, ponovitev 07.00 OTO čira čara 07.01 Moj mali poni: Čarobno prijateljstvo, ris. 07.25 Tri mucke, ris. 07.40 Male opice Mončiči, ris. 07.50 Tačke na patrulji, ris. 08.15 Pikica in Pepermint, ris. 08.25 Grizzy in glodavčki, ris. 08.35 Reka ljubezni, 2. sez., 24. del 09.30 Sreča najde pot, 1. sez., 121. del 10.20 Gorski zdravnik, 12. sez., 3. del 12.00 Pohlepna gospa Fazilet, 1. sez., 36. del 12.50 Pohlepna gospa Fazilet, 1. sez., 37. del 13.45 Reka ljubezni, 2. sez., 25. del 14.45 Sreča najde pot, 1. sez., 122. del 15.35 Moja boš, 1. sez., 101. del 16.30 24UR popoldne 17.00 Gorski zdravnik, 12. sez., 4. del 18.50 24UR vreme 18.55 24UR 20.00 Sanjski moški Hrvaške, 2. sez. 21.15 Dobri zdravnik, 1. sez., 6. del 22.05 Preverjeno 23.05 24UR zvečer 23.40 Klub srečnih ločenk, 4. sez., 6. del 00.30 Vikingi, 6. sez., 3. del 01.20 Dobri zdravnik, 1. sez., 6. del 02.10 24UR zvečer, ponovitev 02.45 Zvoki noči 04.00 Info kanal 06.00 Napovedujemo 09.45 Videotrak 10.30 Lučka - Pitypang, otroška odd. 11.00 Koda 11.35 Dobro jutro 12.55 Deskanje na snegu - SP: paralelni veleslalom, mešane dvojice, prenos iz Bad Gasteina 14.25 Biatlon - SP: sprint (Ž), prenos iz Ruhpoldinga 15.45 Ambienti 16.30 Čez planke: s Simfoničnim

orkestrom RTV Slovenija v Južni Ameriki, 2. del 17.55 Dokumentarna odd. 18.50 Ribič Pepe, odd. za otroke 19.15 Videotrak 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Na utrip srca: Zveneči gozd, estonski glasbeni dok. film 21.00 Moje mnenje 22.00 Deklina zgodba (I.), am. nad., 2/10 22.50 Feri, dokumentarni film 23.50 Videotrak 00.20 Deskanje na snegu - SP: paralelni veleslalom, mešane dvojice, posnetek iz Bad Gasteina 01.55 Info kanal

06.00 24UR, ponovitev 07.00 OTO čira čara 07.01 Moj mali poni: Čarobno prijateljstvo, ris. 07.25 Tri mucke, ris. 07.40 Male opice Mončiči, ris. 07.50 Tačke na patrulji, ris. 08.15 Pikica in Pepermint, ris. 08.25 Grizzy in glodavčki, ris. 08.35 Reka ljubezni, 2. sez., 25. del 09.30 Sreča najde pot, 1. sez., 122. del 10.20 Gorski zdravnik, 12. sez., 4. del 12.00 Pohlepna gospa Fazilet, 1. sez., 38. del 12.50 Pohlepna gospa Fazilet, 1. sez., 39. del 13.45 Reka ljubezni, 2. sez., 26. del 14.45 Sreča najde pot, 1. sez., 123. del 15.35 Moja boš, 1. sez., 102. del 16.30 24UR popoldne 17.00 Gorski zdravnik, 12. sez., 5. del 18.50 24UR vreme 18.55 24UR 20.00 Sanjski moški Hrvaške, 2. sez. 21.20 Dobri zdravnik, 1. sez., 7. del 22.10 24UR zvečer 22.45 Ugrabljeni, 1. sez., 1. del 23.35 Lucifer, 2. sez., 1. del 00.25 Vikingi, 6. sez., 4. del 01.15 Dobri zdravnik, 1. sez., 7. del 02.05 24UR zvečer, ponovitev 02.40 Zvoki noči

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 Regionalne novice 09:05 DOBRO JUTRO, informativnorazvedrilna oddaja 10:15 AKTUALNO 11:15 Videospot dneva 11:20 Kuhinjica, Izobraževalna oddaja 11:45 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 12:10 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 16:00 Regionalne novice 16:05 Dobro jutro, ponovitev 17:15 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Kmetijski razgledi 18:30 Regionalne novice 18:35 Spoznajmo jih … Mladi obrazi

kulture: Andreja Šadl, harfa (174) 18:40 Kuhinjica, Izobraževalna oddaja 19:05 Videospot dneva 19:10 Videostrani, obvestila 19:55 Vabimo k ogledu 20:00 2722. VTV magazin, regionalna informativna oddaja 20:30 Dotiki gora: Govško brdo, 2.del 21:00 25 let z ansamblom Štrk, 1.del 22:00 Spoznajmo jih … Mladi obrazi

kulture: Andreja Šadl, harfa (174) 22:05 Videospot dneva 22:10 Iz oddaje Dobro jutro 22:55 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:20 Nočni program

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 Regionalne novice 09:05 DOBRO JUTRO, informativnorazvedrilna oddaja 10:15 2722. VTV magazin, regionalna informativna oddaja 10:45 Videospot dneva 10:50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11:15 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 11:45 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 16:00 Regionalne novice 16:05 Dobro jutro, ponovitev 17:15 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Ustvarjalne iskrice 18:30 Regionalne novice 18:35 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Anja Vodošek, Rok Tadej Brunšek, klavir (175) 18:40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:05 Videospot dneva 19:10 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 Na obisku … pri Karlu Dragu Semetu 21:00 Regionalne novice 21:05 POP CORN, Ditka 22:05 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Anja Vodošek, Rok Tadej Brunšek, klavir (175) 22:10 Videospot dneva 22:15 Iz oddaje Dobro jutro 23:00 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:25 Nočni program

ROBIN, ADMIRA: Moja pot

Od – Odrasli / 821-94 - Spomini Moja pot je življenjska zgodba Velenjčanke Admire Robin. Zgodba, ki se dotika vsakega posameznika, vsake organizacije, vsakogar, ki mu je mar za družbo, za družbeno odgovornost.

ONDAATJE, MICHAEL: Luč vojne

Od – Odrasli / 821-311.2 – Družbeni romani Novi roman Michaela Ondaatjeja Luč vojne je postavljen v Anglijo v čas po drugi svetovni vojni, ki še vedno odmeva in meče senco na njegove junake in njihova življenja. Luč vojne je roman o nasilju in ljubezni, spletkah in poželenju, predvsem pa o spominu, njegovi moči in nemoči. Štirinajstletnega

Avtorica knjige, Admira Robin, je prostovoljka, vodja Organizacijske enote Velenje, invalidka, prišlek, močna in energična ženska, ki ne dovoli, da bi invalidnost zapirala pot k uresničevanju ciljev, osebnostnemu razvoju in želji živeti polno življenje. Avtorica poudarja na nujno kulturno in jezikovno integracijo ter sprejemanje kulture Slovenije in prav tako želi motivirati osebe iz ranljivih skupin, da je prostovoljstvo dodana vrednost posameznika. Z izdajo knjige želi spodbujati solidarnost in predstaviti prostovoljstvo kot način socialne, kulturne, jezikovne integracije najrazličnejših ranljivih družbenih skupin in konkreten ukrep za socialno aktivacijo, predvsem brezposelnih.

Povzeto po založniku, Zavod Krog.

Nathaniela in njegovo sestro Rachel sta oče in mama očitno zapustila in ju prepustila v varstvo skrivnostnega lika po imenu Molj. Najstnika se znajdeta sredi nenavadne druščine njegovih prijateljev, moških in žensk s skupno vojno preteklostjo in vprašljivo sedanjostjo; ti so odločeni, da ju obvarujejo in vzgojijo. Toda ali so res to, za kar se izdajajo? In ali so dogodki sedanjosti in preteklosti res taki, kot se zdijo? Dobro desetletje pozneje Nathaniel začne odkrivati, česar takrat ni vedel ali razumel, in naveže stik tudi s preteklostjo svojih staršev. Sledi peljejo vse do fojb, čisto blizu nas.

Povzeto po založniku, Cankarjeva založba.

CITY CENTER Celje - prireditve • Vsak četrtek – BIO TRŽNICA • Vsak petek - od 14.00 dalje Kmečka tržnica • Nedelja, 12.1. od 11.00 do 12.00, Pravljične urice – NEKEGA ZIMSKEGA DNE • Vsako zadnjo nedeljo v mesecu ob 13. uri svet lutk in njihovih zgodb – 26.1. ob 13.00: SARA IN STRAHCI v izvedbi Umetniške skupine Cip Cap • Lego festival - Zgradite si svoj LEGO svet od 28.1. do 6.2. • Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokličite 425 12 54 ali se oglasite na Info točki Citycentra.

VELENJE Četrtek, 9. januar 8.00 Parkirišče pri bazenu Farbanca - Čreta (UNI 3 - I) 9.00 Center za družine Harmonija Društva NOVUS Brezposelnost in samopodoba, delavnica 13.30 Doma za varstvo odraslih Velenje Bralne urice 18.00 Knjižnica Velenje, mladinska soba Srečanje članov Gobarskega društva Marauh Velenje 19.19 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica Kitajska in vendarle modro nebo, potopisno predavanje Darka Sagmeistra 19.30 Dom kulture Velenje, velika dvorana Predstava, ki gre narobe, komedija v izvedbi TMK, d. o. o. Petek, 10. januar 7.00 Avtobusna postaja Velenje Velenje - Cirkovce - Graška Gora (Gorenje) 16.00 Večgeneracijski center Planet generacij Kartanje in igranje šaha 19.30 Glasbena šola Velenje, Orgelska dvorana Off koncert, nastop oboistov, fagotistov in flavtistov šole 21.00 Klub eMCe plac Mešalnica24: Alternative states Sobota, 11. januar 6.00 Avtobusna postaja Velenje Osankarica (PD Velenje) 7.00 Ploščad Centra Nova in Cankarjeva ulica Mestna tržnica 9.30 Dom kulture Velenje, mala dvorana Čuk na palici, lutkovni kabaret Kulturnega zavoda Kult – razprodano! 11.00 Dom kulture Velenje, mala dvorana Čuk na palici, lutkovni kabaret

Kulturnega zavoda Kult – dodatna predstava 16.00 Vagon - Mislinja Ob polni luni na Pungart (PD Velenje - Pilates) 17.00 Prostori Eagle, Efenkova 3a Keramična delavnica: Kavna skodelica Nedelja, 12. januar 17.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana Ni lahko biti ženska, komedija v izvedbi KUD Veseli oder – razprodano! 19.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana Ni lahko biti ženska, komedija v

izvedbi KUD Veseli oder – dodatna predstava Ponedeljek, 13. januar 13.00 Center za družine Harmonija Društva NOVUS Strahovi naših otrok, pogovorna delavnica 17.00 Vila Rožle Šola za starše: Vzgoja za internet – kako skupaj varno in odgovorno soustvarjati Internet, predavanje Zale Bricelj 19.19 Knjižnica Velenje, preddverje Kratka arhitekturna pripoved Velenja, predavanje Nandeta Korpnika 19.30 Glasbena šola Velenje, Orgelska dvorana V ivju srebrnem, večer orgelske in zborovske sakralne glasbe 20.00 Kino Velenje, velika dvorana Filmsko gledališče: Obtožujem, zgodovinski triler Torek, 14. januar 9.00 Center za družine Harmonija Društva NOVUS IKT in otroci, delavnica 17.00 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica Nega kože po prazničnem decembru, delavnica 17.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba Ura pravljic v angleškem jeziku 17.00 Vila Rožle Torkova peta: Koledar spominov 19.30 Dom kulture Velenje, velika dvorana Teror, drama v izvedbi

Prešernovega gledališča Kranj 19.30 Glasbena šola Velenje, orgelska dvorana V ivju srebrnem, ponovitev večera orgelske in zborovske sakralne glasbe Sreda, 15. januar 6.00 Avtobusna postaja Velenje Sisol (PD Velenje) 9.00 Večgeneracijski center Planet generacij Vse za vas, a nič namesto vas,

pogovorna delavnica za osebno rast 13.00 Center za družine Harmonija Društva NOVUS Tabu teme v družini, delavnica 16.30 Večgeneracijski center Planet generacij Postavljanje ciljev v novem letu, pogovorna delavnica 17.00 Vila Bianca Anatomija drevesa, odprtje

likovne razstave Društva šaleških likovnikov 17.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba Ura pravljic 17.00 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica Srečanje članov LIKUS-a 18.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana Skrivnostni primer ali kdo je umoril psa, gledališka detektivka v izvedbi SNG Maribor

kolona/Alternator (tednik Naš čas) in otvoritev razstave 100 grafik za STO kolumn Sreda, 15. januar 9.00 Kavarna na trgu Brezplačno merjenje holesterola, krvnega sladkorja, pritiska

ŠMARTNO OB PAKI

Četrtek, 9. januar 16:30 Knjižnica Šmartno ob Paki Otvoritev razstave Srečko Puncer – borec za severno mejo Nedelja, 12. januar 16:00 Kulturni dom Šmartno ob Paki Gledališki večeri z GPK: Moža je zatajila, ljudska burka (KUD Svoboda Prebold) Ponedeljek, 13. januar 18:00 Knjižnica Šmartno ob Paki Ta vesela urica – pravljično

ustvarjalno-družabna delavnica, namenjena otrokom od 4. leta dalje 19:00 Hiša mladih – sejna soba Svetniška pisarna SD Torek, 14. januar, 18:00 Hiša mladih – sejna soba Svetniška pisarna SDS

ŠOŠTANJ

Četrtek, 9. januar 17.00 Mestna knjižnica Šoštanj Pravljična meditacija za otroke z Janjo in medvedkom Tapkom Torek, 14. januar 18.30 Mestna knjižnica Šoštanj Predstavitev knjige 62.469 besed o Šaleški dolini podolgem in počez – 100 kolumn, nastalih v obdobju od 2009 do 2019 v rubriki Peta

Lunine mene

januarja, ob 20:21, polna luna (ščip) 10.

Mešalnica 24 v Mladinskem centru V MCV bodo pripravili v petek, 10. januarja, ob 21. uri Mešalnico 24 - alternativno DJ glasbeno selekcijo z raznolikimi žanri, ki niso značilni za velenjske klubske scene.

Veselijo se obnove Šaleškega gradu

To soboto, 11. januarja, se bodo na občnem zboru zbrali ob 17. uri člani in simpatizerji Turističnega društva Šalek, ki bo letos obeležilo 20-letnico svojega delovanja. Društvo se lahko pohvali z več prepoznavnimi prireditvami, med katere sodi Starotrški dan, vse bolj priljubljena in odlično obiskana pa je tudi Noč čarovnic. Predsednica društva Marija Brložnik je zelo vesela, da bo občina letos tudi delno sanirala ostanke šaleškega gradu, ki je seveda njihova najbolj prepoznavna turistična točka, ki bo po prenovi zagotovo privabila v kraj še več turistov. bi. Uprizorili bodo zbirko glasbenih pesmi ene najbolj priljubljenih slovenskih avtoric za otroke Svetlane Makarovič. Otroci bodo spoznavali življenjske zagate in rešitve, pa tudi različne instrumente.

Kavna skodelica

V organizaciji KUD Koncentrat bo potekala v soboto, 11. januarja, ob 17. uri na Efenkovi 3 keramična delavnica. Udeleženci bodo s tehniko pinčanja izdelali svojo kavno skodelico in krožnik.

Čuk na palici

Za mini in mega Pikin abonma bo pripravil Festival Velenje v soboto, 11. januarja, v mali dvorani Doma kulture glasbeno predstavi oživljanja protagoniste v lutkovni podo

14. mednarodni festival tolkalnih skupin

V Žalcu je vse pripravljeno na tradicionalni, že 14. mednarodni festival tolkalnih skupin. Le-ta bo potekal med 24. in 26. januarjem. Ambasadorke festivala bodo tokrat članice skupine Bepop. Nastopajoči pa prihajajo iz Avstrije, Belgije, Tajvana in seveda Slovenije.

PRVA PONOVITEV

DOM KRAJANOV ŠENTILJ NEDELJA, 19. 1. 2O2O OB 15. URI

CENA VSTOPNICE 1O EUR

PRODAJA VSTOPNIC Robert Goter, O41 67O 885

LEDENO KRALJESTVO II Frozen 2, sinhronizirana animirana pustolovščina, 104 minute (ZDA) Režija: Chris Buck, Jennifer Lee Slovenski glasovi: Srđan Milovanović, Andrej Kušar,Gregor Vidmar, Jakob Lun Brajnik, Luka Rupert, Maša Tiselj Petek, 10. 1., ob 17.00, 3D 1917 Vojna drama, 118 minut (ZDA) Režija: Sam Mendes Igrajo: Andrew Scott, Benedict Cumberbatch, Dean-Charles Chapman, Richard Madden, Mark Strong, Colin Firth Petek, 10. 1., ob 19.00 Sobota, 11. 1., ob 17.00 Nedelja, 12. 1., ob 20.30 ZAMERA The Grudge, grozljivka, 94 minut (ZDA) Režija: Nicolas Pesce Igrajo: Betty Gilpin, Andrea Riseborough, William Sadler, Lin Shaye, John Cho, Jacki Weaver Petek, 10. 1., ob 21.15 Sobota, 11. 1., ob 19.15 KORPORACIJA Kriminalna drama, 90 minut (Slovenija, Hrvaška) Režija: Matej Nahtigal Scenarij: Zoran Benčič Producent: Tomo Matič – Lignit film Igrajo: Primož Vrhovec, Uroš Fürst, Jana Zupančič, Pia Zemljič, Niko Goršič, Borut Veselko, Matija Vastl Sobota, 11. 1., ob 21.00 KAKO IZURITI SVOJEGA ZMAJA 3 How to Train Your Dragon: The Hidden World, sinhronizirana animirana pustolovščina, 104 minute (ZDA) Režija: Dean DeBlois Glasovi: Matevž Mueller, Lovro Berden, Katja Ajster, Tadej Pišek, Maruša Bertoncelj Nedelja, 12. 1., ob 16.00 – otroška matineja PAT IN MAT: ZIMSKE RADOSTI Pat a Mat: Zimní radovánky), animirani družinski film brez teksta, 73 minut (Češka) Režija: Marek Beneš Sobota, 11. 1., ob 18.00 – mala dvor. Nedelja, 12. 1., ob 17.00 – mala dvor. PARAZIT Gisaengchung, komična drama, triler, 132 minut (Južna Koreja) Režija: Bong Joon-ho Igrajo: Song Kang-ho, Lee Sun-kyun, Cho Yeo-jeong, Choi Woo-shik, Park So-dam,

Lee Jung-eun Nedelja, 12. 1., ob 18.00 RESNICA La vérité, drama, 106 minut (Francija, Japonska) Režija: Hirokazu Koreeda Igrajo: Catherine Deneuve, Juliette Binoche, Ethan Hawke, Clémentine Grenier, Manon Clavel Petek, 10. 1., ob 18.00 – mala dvor. Sobota, 11. 1., ob 20.00 – mala dvor. Nedelja, 12. 1., ob 19.00 – mala dvor. OBTOŽUJEM! J'accuse Zgodovinski triler, 132 minut (Francija, Italija) Režija: Roman Polanski Igrajo: Jean Dujardin, Louis Garrel, Emmanuelle Seigner, Grégory Gadebois Ponedeljek, 13. 1., ob 20.00

od 10. 1. do 16. 1.

- 10. in 11. januarja 1987 je bil v Rdeči dvorani v Velenju velik mednarodni novoletni turnir v malem nogometu, na katerem so nastopile tudi prvoligaške ekipe iz nekdanje Jugoslavije, Madžarske in Avstrije; - od novega leta 1990 so lahko državljani nekdanje Jugoslavije po dolgih letih v banki za dinarje zopet kupili devize; - 10. januarja 2001 je Muzej premogovništva Slovenije iz Velenja prejel Fordovo nagrado za ohranjanje naravne in kulturne dediščine; - 20. decembra 1839 se je v Šoštanju rodil poklicni vojak Ivan Samonigg; končal je vojno akademijo in bil leta 1893 na Dunaju imenovan za generalnega inšpektorja

vseh vojnih šol; 1898 se je upokojil, živel v Gradcu, se ukvarjal z zgodovino in se nato 1909 preselil v Baden pri Dunaju, kjer je umrl 12. januarja leta 1915; - 13. januarja 1958 je bil rojen dolgoletni sodelavec Radia Velenje, sicer uspešen zdravnik, gledališki igralec in humorist Jože Robida; skupaj z Jožetom Krajncem se je odločil, da ljudi ne bo zdravil le s pomočjo medicine, temveč tudi s humorjem in smehom, ki ga Slovencem včasih tako zelo primanjkuje; - leta 1979, ko je bil Velenjčan Ivč Kotnik izbran za člana jugoslovanske alpinistične odprave, ki je naskakovala najvišjo goro sveta Mount Everest, se je 14. januarja zvečer pretrgala nosilna vrv nihalke na Golteh in gondola s tremi potniki je treščila na tla; na srečo se je nesreča na Golteh končala brez smrtnih žrtev; - 14. januarja 1994 je Radio Velenje začel oddajati iz novih studijskih prostorov v

mali OGLASI

DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom. Gsm: 041 534 261 (AA)

RAZNO JABOLČNIK, domači kis, borovničevec, medenovec ter več vrst žganja, prodam. Gsm: 041 687 371. CISTERNO, kovinsko, za kurilno olje, 1000 l , kupim. Gsm: 041 814 416 (zvečer) CISTERNA za olje, letnik 1996, ampak nikoli nerabljena, 2000 litrov. Prodam. Cena po dogovoru. Gsm: 031 554 121 NEPREMIČNINE KUPIM zazidljivo parcelo ali stanovanjsko hišo v okolici Velenja, Mozirja, Dobrne ali Doliča. Gsm: 031 878 200.

ŽIVALI KUŽKE, pasme Tibetanski terier, z rodovnikom, pred oddajo veterinarsko pregledani, prodam. Na voljo trije samčki in ena samica. Gsm: 041 496 153. NUDIM SAMI brezplačno odpeljemo staro železo. Imamo vitel (vitlu). Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214. STIKIPOZNANSTVA ŽENITNE ponudbe po vsej državi, predvsem za ljudi zrelih, starejših let, primanjkuje žensk, deklet. Mnogim uspe, bodite med njimi, Gsm: 031 836 378. http://www.zau.si

DEŽURSTVA

ZDRAVSTVENI DOM VELENJE OBVESTILO - Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.

LEKARNA VELENJE Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.

ZOBOZDRAVNIKI Dežurna zobna ambulanta - zasebna zobna ordinacija, Efenkova 61, Velenje, od 8. do 12. Ure ) 11. 1. in 12. 1. 2020; Ivan Janežič, dr. dent. med.;

VETERINARSKA POSTAJA Šaleška Veterina, d.o.o. Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600. Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00

Jože Robida (Foto Arhiv Muzeja Velenje)

Starem trgu v Velenju; - 14. januarja 1996 je takratni ravnatelj nekdanjega Kulturnega centra Ivana Napotnika Velenje Vlado Vrbič v Stockholmu izročil švedski pisateljici Astrid Lindgren plaketo Pikina ambasadorka, takratni slovenski veleposlanik na Švedskem Ivo Vajgl pa je avtorici knjige o Piki Nogavički podelil tudi častni znak svobode Republike Slovenije; - 15. januarja leta 1842 se je v Mozirju rodil duhovnik in politik Ivan Lipold, ki je bil

Prodaja, hiša, samostojna: FLORJAN, 122 m 2 , zgrajena l. 1965, 3.672 m 2 zemljišča, ER: EI z izdelavi. Cena: 130.000 €.

Prodaja, vikend: KAVČE, 49,5 m 2 , adaptiran l. 2003, 3.244 m 2 zemljišča, ER: EI ni potrebna. Cena: 50.000 €.

župnik v Šmartnem pri Velenju od leta 1872 do leta 1892; leta 1890 je bil v slovenjgraškem okraju izvoljen za deželnega poslanca; - 15. januarja 1915 se je v Kočevju rodil vrtnar Alojz Jaklič, ki je v mnogočem zaslužen za razvoj zelenega Velenja po drugi svetovni vojni; umrl je v Velenju, 24. septembra 1972; - od 15. do 17. januarja leta 1988 je bilo v velenjski Rdeči dvorani neuradno evropsko prvenstvo v malem nogometu; - 15. januarja 1999 so v okolici Velenjskega jezera opazili stopinje rjavega medveda, ki je sicer redek gost naših krajev, a se tu in tam le pojavi tudi v naši okolici; - 16. januarja 1949 se je v Ormožu rodil glasbenik in dirigent Nikolaj Žličar, ki od leta 1992 poučuje klavir na glasbeni šoli v Velenju; - 16. januarja 1950 se je v Celju rodil novinar in fotograf Jože Miklavc Pepi iz Velenja.

�� Damijan Kljajič

GIBANJE prebivalstva

Upravna enota Velenje POROKE Porok ni bilo za objavo. SMRTI • Mravljak, Oto, roj. 1944, Velenje, Cesta pod parkom 29 • Lesjak, Matjaž, roj. 1969, Šoštanj, Florjan 188 • Drev, Martin, roj. 1959, Velenje, Arnače 30 • Bobek, Marta, roj. 1944, Šoštanj, Cesta heroja Šercerja 1 • Zec, Pero, roj.. 1935, Velenje, Koželjskega ulica 5 • Hudournik, Anton, roj. 1958, Velenje, Kavče 41 A • Skočaj, Vida, roj. 1941, Velenje, Tomšičeva c. 39 • Brdnik, Terezija, roj. 1933, Šmartno Ob Paki, Mali Vrh 17 • Dobovičnik, Franc, roj. 1939, Velenje, Kersnikova C. 6 • Šarner, Mirko, roj. 1946, Šmartno Ob Paki, Rečica Ob Paki 41 • Farbaš, Stjepan, roj. 1933, Rečica Ob Savinji 149 • Krajnc, Jožef, roj. 1933, Velenje, Prisojna Cesta 3 • Zupanc, Ivan, roj. 1954, Velenje, Ko Željskega Ul. 3 • Gačić, Miroslav, roj. 1954, Velenje, Šercerjeva Cesta 20 • Jamar, Anica, roj. 1961, Velenje, Šalek 91

KONCENTRACIJE PM10 V tednu od 30. decembra do 5. januarja koncentracije PM10, izmerjene na merilnih lokacijah v Šoštanju, Škalah, Pesju in na mobilni postaji Šoštanj, niso presegle predpisane dnevne mejne vrednosti.

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

DNEVNE VREDNOSTI PM 10 v dneh od 30. decembra do 5. januarja (v mikro-g/m 3 ) op. mejna dnevna vrednost 50 mikro-g/m 3 ne sme biti presežena več kot 35-krat v koledarskem letu

RADIO VELENJE

Zdravniški nasveti na Radiu Velenje. Gostja: Katarina Rednak Paradiž, dr. med., spec. pediatrije iz javnega zavoda Zdravstveni dom Velenje. Tema: ošpice

ČETRTEK, 9. januarja 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Naš gost; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PETEK, 10. januarja 6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; Gospodarski utrip; 19.00 Na svidenje. SOBOTA, 11. januarja 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 17.00 Zimzelene melodije; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. NEDELJA, 12. januarja 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; Verska iskanja; 19.00 Na svidenje. PONEDELJEK, 13. januarja 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 107,8 Avto moto herca; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. TOREK, 14. januarja 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

SREDA, 15. januarja 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Cvetje v jeseni; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

ONESNAŽENOST ZRAKA

V tednu od 30. decembra do 5. januarja niso povprečne dnevne koncentracije SO 2 , izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO 2 /m 3 zraka.

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO 2 od 30. decembra do 5. januarja (v mikro-g SO 2 /m 3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO 2 /m 3 zraka

Postanite naročnik 03 898 17 50 | press@nascas.si Za naročnike do 8 številk zastonj!

ZAHVALE • OSMRTNICE • V SLOVO • V SPOMIN Naročniki jih objavite ceneje. 03 898 17 50 in suzana@nascas.si, epp@nascas.si Lahko oddate po elektronski pošti ali na sedežu podjetja Naš čas na Kidričevi 2 a od ponedeljka do petka med 9.00 in 12.00.

Profesionalno in s pieteto poskrbimo za vse potrebno ob boleči izgubi vaših najdražjih: • prevoz pokojnika, • ureditev dokumentacije, • po vaših željah uredimo vse potrebno za zadnje slovo. Brez dodatnih stroškov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo.

POGREBNA SLUŽBA

03 896 44 90 03 896 44 91 24 ur na dan

www.kp-velenje.si pokopalisce.podkraj@kp-velenje.si

Čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi, povsod te slišimo mi vsi, med nami si.

ZAHVALA

Zapustil nas je ljubi oče, tast in dedi

IVAN HRIBERŠEK 24. 10. 1939 – 27. 12. 2019 iz Škalskih Cirkovc

Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste nam ob težkih trenutkih stali ob strani, izrazili besede sožalja in tolažbe, darovali cvetje, sveče in pomoč.

Posebej se zahvaljujemo Premogovniku Velenje, KS Cirkovce, godbi, častni straži, izvajalcu Tišine, pevcem skupine Oljka, govorniku Dragu Kolarju za čutne besede slovesa in zahvala g. župniku Janku Rezarju za opravljen cerkveni obred.

Hvala tudi pogrebni službi Usar in vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti.

Žalujoči vsi njegovi

Življenje niso dnevi, ki so minili, temveč dnevi, ki smo si jih zapomnili. (Paulenko)

Mnogo prezgodaj nas je zapustil naš sodelavec in prijatelj

DUŠAN HUDARIN

Od njega smo se poslovili v torek, 31. 12. 2019, na pokopališču v Podkraju.

Dušan, s svojo zavzetostjo si pustil neizbrisen pečat v našem podjetju.

Sodelavke, sodelavci družbe Esotech, d. d., bomo pogrešali tvoj večni optimizem in predanost našim skupnim ciljem.

Esotech, d. d.

ZAHVALA

Zapustila nas je draga mama, babica, prababica, tašča in sestra

DANIJELA KEŠPRET 1937 – 2019

Zahvala sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste se v tako velikem številu poslovili od nje.

Hvala govorniku in gospodu kaplanu za lepe besede slovesa ter vsem, ki so sodelovali na pogrebni slovesnosti.

Njeni žalujoči

V spomin Jožetu Drobežu

13. decembra je ugasnil plamen v očeh, zastal je trden korak in ustavilo se je plemenito srce našemu prijatelju gasilskemu tovarišu, članu PGD Velenje in predsedniku GZ Šaleške doline Jožetu Drobežu.

Težko je dojeti, da ga ni in ga ne bo več med nami. Še težje je to sprejeti. Bil je človek z veliko začetnico. Bil je gasilec s srcem in dušo in tak bo za vedno ostal v spominu, ne samo vseh nas gasilcev Šaleške doline, ampak tudi v spominu gasilcev po vsej Sloveniji, s katerimi je v svoji bogati gasilski karieri stkal mnogo tovariških in prijateljskih vezi. Leta 1958 se je včlanil v Prostovoljno gasilsko društvo Velenje in vse od takrat se je udeleževal različnih izobraževanj v gasilstvu ter napredoval vse do čina Višji gasilski častnik II. stopnje, ki ga je pridobil leta 2001.

Udeleževal se je tudi veliko tečajev za pridobitev različnih gasilskih specialnosti. Bil je član številnih organov v PGD Velenje, kjer je dolga leta opravljal funkcijo poveljnika društva. V gasilski zvezi Šaleške doline je od leta 1997–2008 opravljal funkcijo poveljnika, od leta 2008 naprej pa predsednika GZ Šaleške doline. Vedno je bil preudaren, umirjen, svoje bogato znanje in izkušnje pa je vedno znova nadgrajeval. Tako je bil v naši gasilski organizaciji spoznan za izjemno zanesljivega in odgovornega, zaupane naloge na nivoju GZ Slovenije pa je opravljal z največjo mero pošte

nja in preudarnosti, še posebej ko je bil član UO GZ Slovenije, predsednik Regijskega sveta, član UO GZ in član komisije GZ Slovenije za odlikovanja in priznanja.

Res redki so ljudje s tako voljo in srčnostjo, kot je bil Jože. Za svoje požrtvovalno delo je prejel več gasilskih odlikovanj in priznanj, med drugim tudi najvišja: značko za 60 let dela v gasilstvu, Zlati znak Civilne zaščite, najvišje gasilsko priznanje Matevža Haceta in priznanje Plaketo Državnega sveta Republike Slovenije za izjemne dosežke v prostovoljstvu.

Bil je avtoriteta in bil nam je vzor zaradi vsega svojega gasilskega znanja, izkušenj, predvsem pa zaradi svoje človečnosti, sočutnosti, skromnosti, premišljenosti in razsodnosti, zaradi vseh premnogih dobrih lastnosti, ki jih je nosil v sebi in jih delil z nami.

Naša velika gasilska družina gasilcev Šaleške doline je z njegovim odhodom izgubila očeta. Bil je tisti, ki nas je povezal, ki je vedno za vsakega našel pravo besedo in dober nasvet. Znal je sprejeti naše pomanjkljivosti, pohvaliti prednosti, pomagati vsakomur. In zato smo ga vsi tako spoštovali in ga imeli tako radi.

Dragi Jože obljubljamo ti, da bomo nadaljevali tvoje delo. V vseh 14 društvih naše zveze boš živel naprej.

Poslavljamo se s tvojimi besedami: »Eden sam v gasilstvu ne pomeni veliko, ko pa strnemo vrste, smo močni in skoraj nepremagljivi. Z gasilskim pozdravom NA POMOČ!«

�� Člani PGD Velenje in GZ Šaleške doline

Nagrajenci praznične križanke Elektro Jezernik, objavljene 19. decembra so: Jožica Praznik, Šlandrova cesta 10, 3320 Velenje; Irena Vodeb, Kavče 22, 3320 Velenje; Franjo Potočnik st., Podkraj 10, 3320 Velenje Nagrajenci bodo potrdila za prevzem nagrade prejeli po pošti. Nagrade dvignejo na sedežu podjetja Elektro Jezernik. Rešitev križanke: OBILO SREČNIH DNI V NOVEM LETU.

Z vami v najtežjih trenutkih že več kot 20 let

POGREBNE STORITVE »USAR«

Vinska Gora 8, 3320 Velenje 041 636 939 www.usar-pogrebne-storitve.com - Ureditev dokumentacije - Organizacija pogrebnih svečanosti - Prevoz in ureditev pokojnih - Naročilo in dostava cvetja - Uredimo vse potrebno za pogreb - Možnost plačila na več obrokov brez obresti

Na voljo smo vam 24ur/dan

Je čas, ki da in vzame, je čas, ki celi rane, blaži bolečine in ohrani spomine.

ZAHVALA

Z bolečino v srcu sporočamo, da se je za vedno od nas poslovila draga žena, mama, babica in prababica

VIDA SKOČAJ 6. 5. 1941 – 20. 12. 2019

Zahvaljujemo se vsem, ki sta nam pomagali in stali ob strani v času njene bolezni. Hvala osebju ZD Velenje, Zimzelen Topolšica in reševalni ekipi.

Hvala vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti. Vedno boš ostala v naših srcih.

Žalujoči tvoji, mož Martin, sinova Martin in Valerij z družinama

Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, utihnil je tvoj glas, bolečina in samota sta pri nas. Zato pot nas vodi tja, kjer sredi tišine spiš, a v naših srcih ti živiš.

ZAHVALA

JOŽE DROBEŽ 19. 6. 1948 – 13. 12. 2019

Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, tasta in dedija se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam ob težkih trenutkih stali ob strani.

Žalujoči vsi njegovi

V Velenju tradicionalno silvestrovanje na prostem

V Velenju že vse od leta 1990 potekajo silvestrovanja na prostem. Letošnjega je organiziral Festival Velenje. Ob 18.00 so se na otroškem silvestrovanju otroci poslovili od Dedka Mraza, ki je za leto dni odšel v svojo pravljično deželo. Za odlično zabavo je poskrbela Mojca Robič s plesalkami iz svojega plesnega studia SPIN.

Ob 22. uri se je začela zabava z ansamblom Pop Design, zbrane pa je tik pred polnočjo nagovoril podžupan Mestne občine Velenje Peter Dermol, ki je vsem občanom zaželel zdravja, sreče, zadovoljstva, strpnosti in medsebojnega razumevanja. Prav tako je zaželel uspešen nadaljnji razvoj tukajšnjega okolja. Uspešno okrevanje pa je ob odobravanju zbrane množice zaželel tudi županu Bojanu Kontiču. Silvestrovanja sicer niso popestrili z ognjemetom, so pa za to

poskrbeli številni občani, tako da je bilo nebo nad središčem Velenja vseeno pravljično osvetljeno. Žal tudi letos ni šlo brez petard, a jih je bilo, razen na silvestrski dan, slišati dokaj redko.

��

Otroci so se na otroškem silvestrovanju poslovili od Dedka Mraza, polnoč pa je številne dobro razpoložene obiskovalce ob zvokih Pop designa ponesla v novo leto. Naš čas, 9. 1. 2020, barve: CMYK, stran 24

Šoštanjčani so tokrat na trgu silvestrovali že šestič

Šoštanj – Svet Krajevne skupnosti Šoštanj je silvestrovanja na prostem začel organizirati leta 2014. Od takrat se vsako leto na njih – taka silvestrovanja imajo pač svoj čar – zbere več ljudi. Na tokratno silvestrovanje je Šoštanjčane in okoličane množično pritegnil ansambel Gadi, ki je Trg svobode tudi dodobra ogrel. Vse dobro v novem letu pa sta množici zaželela predsednica sveta KS Šoštanj Urška Kurnik in župan Občine Šoštanj Darko Menih.

�� mkp

Iz leta v leto se jih na silvestrovanju zbere več (foto: B. G.).

Šmartno ob Paki, 1. januarja – Občina Šmartno ob Paki in tamkajšnji javni zavod Mladinski center sta na novega leta dan, točno ob 12. uri, četrtič zapored organizirala prireditev z naslovom Pozdrav novemu letu. Lepo vreme, priložnost za stisk roke s sosedom, znancem, prijateljem, občanom z lepimi željami za leto 2020 in spomin na dogodek (kozarec za šampanjec, s katerim so nazdravili) so letos pritegnili še nekoliko več občanov kot leto prej, kar potrjuje, da se je prireditev v tamkajšnjem okolju dobro prijela. Tako kot lani je tudi tokrat zmanjkalo nekaj kozarcev. Pa ne zato, ker bi jih organizatorji kupili premalo, ampak ker je bil nekaterim eden premalo. Udeleženci so lahko prisluhnili kroniki dogajanja v letu 2019, ki jo je pripravil Franc Kačičnik – Anti, ter pozdravnemu nagovoru šmarškega podžupana Janka Avberška. Ta je prav po pesniško nanizal nekatere prednostne letošnje projekte v lokalni skupnosti. V pogovoru z nami je Avberšek menil, da je bilo leto 2019 za občino dokaj »normalno, minilo je brez naravnih ujm. Nekoliko »zadržano je bilo pri naložbah,

Presežkov verjetno ne bo

Tudi letošnja prireditev Pozdrav novemu letu v Šmartnem ob Paki pritegnila precej občanov – Naj osebnost leta 2019 v lokalni skupnosti invalid Aleš Povše

Pozdrav novemu letu vsako leto pritegne več občanov.

Kozarcev s šampanjcem je tudi letos zmanjkalo.

razlog za to pa neuresničitev obljub, zagotovil države, ki jih je ta dala pri snovanju projektov predvsem za ceste. »Po zadnjih pogovorih ne kaže, da bo prišla od besed k dejanjem. Ohranja mačehovski odnos do manjših občin tudi za projekte, ki so za lokalno skupnost ter njene občane življenjsko pomembni. Seveda se ne bomo vdali, ampak bomo pristojne v državi še naprej opozarjali in se zavzemali za to, da bo prisluhnila našim zahtevam ter potrebam. V občini imamo jasno začrtane cilje in morda bomo pri kakšni stvari šli po svoje in naredili tisto, kar lahko naredimo z lastnim denarjem.« Za letos na območju spodnjega toka reke Pake načrtujejo nadaljnja vlaganja v izgradnjo javnega kanalizacijskega omrežja, izgradnjo obvozne ceste proti Slatini, med večjimi projekti je še ureditev občinskih prostorov. »Dela ne bo zmanjkalo, kakšnih presežkov pa verjetno ne bo,« nam je še dejal Janko Avberšek.

Četrtič zapored so na prireditvi razglasili naj občana. Kandidate so predlagali občani, zanje pa so glasovali po običajni in elektronski pošti. Med več kot 150 prispelimi glasovi, med katerimi so bili štirje neveljavni, je prepričljivo zmagal invalid tetraplegik Aleš Povše iz Paške vasi. Kandidata za osvojitev naslova Naj osebnost leta 2019 v občini Šmartno ob Paki pa sta bila (poleg Povšeta) še samostojni podjetnik, obrtnik Aleksander Ocepek iz Rečice ob Paki ter učiteljica Marija Vodovnik iz Malega Vrha. Za nekaj vedrih taktov so poskrbeli člani Godbe veteranov UNI III Velenje, za vezne besede pa člana Gledališča pod kozolcem Šmartno ob Paki Tomaž in Mateja Potočnik. Naj ob tem še zapišemo, da leta 2020 v šmarški občini žal niso začeli s prireditvijo, ampak s požarom na stanovanjski hiši tik ob meji občine Šmartno ob Paki z občino Braslovče. Člane operativne ekipe Prostovoljnega gasilskega društva Šmartno ob Paki je »dvignila« sirena 1. januarja ob približno peti uri zjutraj in njihovi hitri ter uspešni intervenciji se lahko zahvalijo, da posledice niso bile še hujše. �� Tatjana Podgoršek