NaĹĄ ÂÄ?as, 9. 1. 2020 barÂve: ÂCMYK, Âstran 7
7
MED VAMI
9. januarja 2020
ÂťKje pa tebe Ä?aka starost, dragi moj?ÂŤ Dnevni center in oskrbovana stanovanja so ena od moĹžnosti za reĹĄitev stisk starejĹĄih in njihovih svojcev – DolgoroÄ?na reĹĄitev predvsem dolgotrajna oskrba – Na obmoÄ?ju mestne obÄ?ine Velenje potrebnih pomoÄ?i od 100 do 200 starejĹĄih Tatjana PodgorĹĄek
Starost je Ĺživljenjsko obdobje, na katero je veÄ?ina med nami Ä?ustveno in psiholoĹĄko najslabĹĄe pripravljena. Radi namreÄ? Ĺživimo v prepriÄ?anju, da se nas, naĹĄih teles in naĹĄega uma ne bo dotaknila. Nekateri podatki, sploh pa poroÄ?ilo raÄ?unskega sodiĹĄÄ?a, kaĹžejo, da podobno razmiĹĄljajo tudi odgovorni v drĹžavi, ki so poklicani za zagotavljanje pogojev za vse generacije, sploh pa do tako ranljive skupine ljudi, kot so starejĹĄi. Ĺ˝e 15 let potekajo razprave o dolgotrajni oskrbi, vpraĹĄanja, kam naj namestim svoje starĹĄe, stare starĹĄe ali priletne sorodnike, pa begajo vse veÄ? ljudi. V drĹžavi namreÄ? Ĺže nekaj Ä?asa ni doma za upokojence s kakĹĄno prosto posteljo. Tako je mnogo druĹžin pahnjenih v stisko, saj zaradi pomanjkanja prostora v domovih in tudi delovnih obveznosti ne morejo dostojno poskrbeti zanje. Novih domov oÄ?itno ĹĄe ne bo tako kmalu, zanesljivo pa ne toliko, da bi nove moĹžnosti pokrile nastanitvene potrebe po domski oskrbi. Ob tem ne gre prezreti tega, da je mnogo starejĹĄih, ki Ĺželijo ostati v domaÄ?em okolju Ä?im dlje, Ä?e bi le imeli pogoje za to. ÄŒeprav v lokalnih skupnostih Ĺ aleĹĄke doline, sploh v mestni obÄ?ini Velenje, izvajajo kar
nekaj projektov zanje, se bodo glede na projekcije potrebe na tem podroÄ?ju precej poveÄ?ale. Zanimalo nas je, ali razmiĹĄljajo, kako pomagati starejĹĄim v nekaterih tukajĹĄnjih ustanovah in druĹĄtvih, ki so tako ali drugaÄ?e povezane s starostniki.
vati Ä?im dlje v domaÄ?em okolju.ÂŤ Po Vedenikovem predlogu naj bi v velenjskem domu za varstvo odraslih oblikovali poklicno jedro dveh, treh ljudi, jo okrepili s prostovoljci, ki so pripravljeni
do 10 % obÄ?anov mestne obÄ?ine Velenje, torej od 100 do 200 ljudi. Program StarejĹĄi za starejĹĄe pa izvaja v Ĺ aleĹĄki dolini osem druĹĄtev upokojencev,ÂŤ ĹĄe pravi Franc Vedenik.
Pilotni projekt dolgotrajne oskrbe
ÂťV druĹĄtvu upokojencev prihajamo do takĹĄnih spoznanj kot vi pri izvajanju programa StarejĹĄi za starejĹĄe. Po 12 letih izvajanja smo ga postavili na drugaÄ?ne temelje,ÂŤ pravi Franc Vedenik, predsednik DruĹĄtva upokojencev Velenje in Ĺ aleĹĄke pokrajinske zveze druĹĄtev upokojencev, in dodaja: ÂťV osnovi je program dober, vendar druĹĄtvo ni usposobljeno za nudenje sistematiÄ?ne podpore uporabnikom, kar ti vse bolj potrebujejo. Po naĹĄi oceni je tudi preveÄ? administracije, premalo pa je dejanske pomoÄ?i. Kot druĹĄtvo se nismo sposobni organizirati drugaÄ?e, zato razmiĹĄljamo bolj o tem, da bi morali projekt nadgraditi v dolgotrajno oskrbo. Glede na to, da sistemski zakon na tem podroÄ?ju oÄ?itno ĹĄe ne bo tako kmalu ugledal luÄ?i sveta, predlagam izvedbo pilotnega projekta dolgotrajne oskrbe na lokalni ravni. Ta naj bi v veÄ?ji meri poskrbel za starejĹĄe, ki Ĺželijo bi-
V javni mreĹži domov za starejĹĄe je 59 javnih zavodov, 41 zasebnih koncesionarjev in dva zasebna izvajalca, ki opravljata to dejavnost na osnovi dovoljenja za delo. Skupaj predstavljajo nekaj veÄ? kot 18 tisoÄ? namestitvenih zmogljivosti. Po podatkih Skupnosti socialnih zavodov Slovenije je pri nas 26 tisoÄ? starejĹĄih, ki so vloĹžili proĹĄnjo za sprejem v dom, od teh bi jih 11 tisoÄ? posteljo potrebovalo takoj.
sodelovati. Pri tem pa naj bi se vkljuÄ?evali ĹĄe predstavniki Centra za socialno delo, patronaĹžne sluĹžbe, Ĺže omenjenega doma za varstvo odraslih, tukajĹĄnjega obmoÄ?nega zdruĹženja RK, Karitas. ÂťMojo idejo je seveda treba s strokovnjaki osvetliti z vseh zornih kotov, mislim pa, da je reĹĄitev prava.ÂŤ Posamezni izvajalci danes delajo dobro, manjka pa povezanosti, ĹĄe dodaja sogovornik. V druĹĄtvu imajo 36 prostovoljcev in 2600 Ä?lanov, starih veÄ? kot 69 let. Koliko jih med njimi potrebuje pomoÄ?? ÂťTeĹžko odgovorim, ker ne vem, ali so naĹĄi podatki toÄ?ni. Vsi anketiranci na vpraĹĄalniku, ki je zelo neĹživljenjski (kar smo Zvezo druĹĄtev upokojencev Slovenije kot nosilca programa StarejĹĄi za starejĹĄe Ĺže seznanili), odkrito ne povedo, da pomoÄ? potrebujejo. V druĹĄtvu ocenjujejo, da je potrebnih pomoÄ?i od 5
Dnevni center, bivalne enote, dolgotrajna oskrba ...
Po mnenju Violete PotoÄ?nik Krajnc, direktorice Doma za varstvo odraslih Velenje, je ena od moĹžnih reĹĄitev v skrbi za starejĹĄe oblikovanje dnevnega centra. ÂťSmo v priÄ?akovanju razpisa Ministrstva za delo, druĹžino, socialne zadeve in enake moĹžnosti za dnevne centre, morda celo bivalne enote. ÄŒe bodo pogoji dostopni, se bomo na razpis prijavili in v mestni obÄ?ini Velenje oblikovali veÄ?ji dnevni center za starostnike. S tem bi vsaj doloÄ?enemu ĹĄtevilu starejĹĄih obÄ?anov lahko nudili naĹĄe storitve v Ä?asu, ko so njihovi svojci v sluĹžbah. Tudi oskrbovana stanovanja, v katera so se prvi stanovalci Ĺže vselili in kjer beleĹžimo zelo dobre odzive, tudi rdeÄ?i gumb je bil dobro sprejet, so ena od moĹžno-
Za denacionalizacijo 1,72 milijarde evrov V Mozirju se ĹĄe vedno ubadajo z gozdovi ljubljanske nadĹĄkofije Mira ZakoĹĄek
Po zakonu bi morala biti vsa denacionalizacijska vpraĹĄanja v Sloveniji razreĹĄena do leta 2005, a ĹĄe vedno niso. Tako je bilo konec septembra lani nerazreĹĄenih ĹĄe kar 134 primerov, ki v skupnem ĹĄtevilu vseh zahtevkov predstavljajo sicer zgolj 0,34 od-
stotka, a gre veÄ?inoma za najteĹžje primere. Med tistimi, ki svoje naloge na tem podroÄ?ju ĹĄe niso opravili, je Upravna enota Mozirje, ki ima v razreĹĄevanju sicer samo ĹĄe eno zahtevo, a je ta tako zelo zapletena, da je ne uspejo premakniti. Gre za zahtevek ljubljanske nadĹĄkofije. VloĹžili so ga leta 1992, gre
pa za 11.254 hektarjev gozdov, kmetijskih zemljiĹĄÄ? in objektov. "Razlogi za dolgotrajno reĹĄevanje zadeve so vsebinske in procesne narave. Del postopka je prekinjen Ĺže vrsto let, kar pomeni, da je predhodno vpraĹĄanje v pristojnosti drugega organa ali sodiĹĄÄ?a in se lahko denacionalizacijski postopek nadaljuje ĹĄele takrat, ko bo
BrezplaÄ?ni bus za Ĺ oĹĄtanjÄ?ane tudi letos ObÄ?ina podaljĹĄala pogodbo s podjetjem Nomago Milena KrstiÄ? – Planinc
Ĺ oĹĄtanj, 1. januarja – ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj je na veliko veselje ĹĄtevilnih obÄ?ank in obÄ?anov, ki uporabljajo brezplaÄ?ne prevoze z lokalnim avtobusom na relaciji TopolĹĄica–Velenje in nazaj (z vmesno postajo na pokopaliĹĄÄ?u
Podkraj) s prevoznikom podjetjem Nomago, za celo letoĹĄnje leto podaljĹĄala pogodbo, je nekaj dni pred novim letom naznanil Ĺžupan Darko Menih. Analize prevozov, ki so jih opravili, so pokazale, da so voĹžnje ĹĄtirikrat dnevno, dvakrat dopoldan in dvakrat popoldan,
in to na celotni relaciji od TopolĹĄice do Gorice v Velenju, zelo polne. Spomnimo, da je ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj po poskusnem obdobju ÂťsvojegaÂŤ Ĺ oĹĄtanjskega busa, ki je vozil tri mesece v letu 2018 do pokopaliĹĄÄ?a Podkraj in ni bil tako poln, kot so priÄ?akovali, marca lani uvedla brezplaÄ?ni
predhodni postopek pravnomoÄ?no zakljuÄ?en. Prav tako so zoper izdane delne odloÄ?be, teh je bilo do zdaj 28, pogosto uporabljena vsa redna in izredna pravna sredstva, kar podaljĹĄuje reĹĄevanje," pravi naÄ?elnica Upravne enote Milena Cigale. Sicer pa je Slovenija doslej namenila za izplaÄ?ila denacionalizacijskim upraviÄ?encem 1,72 milijarde odĹĄkodnin. đ&#x;”˛
avtobus z daljĹĄo progo. BrezplaÄ?ni bus vozi vsak delovni dan (od ponedeljka do petka) z odhodom iz TopolĹĄice ob 9.12, 10.12, 16.12 in 17.12 ter odhodom iz Podkraja ob 10.32, 11.32, 17.32 in 18.32. V praksi to pomeni, da so ob navedenih urah prevozi brezplaÄ?ni na celotni relaciji od TopolĹĄice do Gorice v Velenju, saj gre za isto avtobusno linijo, ki se navezuje na brezplaÄ?nega velenjskega Lokalca. đ&#x;”˛
sti, a glede na to, da imamo na Ä?akalni listi od 500 do 600 vlog, zagotovo kratkotrajna. ReĹĄitev na daljĹĄi rok pa je zagotovo dolgotrajna oskrba. Tudi na razpis za izvajanje te se bomo prijavili.ÂŤ Sogovornica je ob tem izrazila zadovoljstvo, ker jim v teh razmiĹĄljanjih in prizadevanjih stojijo ob strani obÄ?ine Velenje, Ĺ oĹĄtanj in Ĺ martno ob Paki. Vse jih zelo podpirajo pri sodelovanju na razpisu za dolgotrajno oskrbo. So pa v domu – dodaja sogovornica – v tem trenutku bolj kot v razmiĹĄljanje o moĹžnostih razĹĄiritve ponudbe za starejĹĄe vpeti v obnovo obstojeÄ?ega doma. Pri tem si veliko obetajo od finanÄ?ne perspektive 2021–2017. Po napovedih naj bi ministrstvo za delo, druĹžino, socialne zadeve in enake moĹžnosti objavilo obseĹžnejĹĄi razpis za pridobitev nepovratnega evropskega denarja, katerega del naj bi bil namenjen tudi za obnove in sanacije domov. ÄŒe bo razpis objavljen, raÄ?unajo na uspeĹĄno prijavo. Imajo Ĺže namreÄ? gradbeno dovoljenje in pripravljene ostale potrebne stvari. ÂťVelikokrat sem Ĺže poudarila, da v skrbi za starejĹĄe ni konkurence in je ne sme biti. Pri tem ĹĄteje le sodelovanje. Bolj bomo institucije, druĹĄtva, organizacije, prostovoljci sodelovali, bolj bomo uspeĹĄni in reĹĄili veÄ? stvari, pomembne za reĹĄevanje stisk starejĹĄih in tudi njihovih svojcev,ÂŤ je ĹĄe poudarila Violeta PotoÄ?nik Krajnc.
PomoÄ? predvsem pri uveljavljanju pravic
ÂťCenter za socialno delo kot drĹžavna ustanova prav veliko moĹžnosti za vkljuÄ?evanje v vse bolj pereÄ?a vpraĹĄanja, kako Ä?im bolje poskrbeti za starejĹĄe, nima,ÂŤ pravi Helena Bezjak Burjak, direktorica Centra za socialno delo Savinjsko-ĹĄaleĹĄka. Pomagajo lahko predvsem pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (denarna socialna pomoÄ? in varstveni dodatek), vendar morajo prosilci za pridobitev izpolnjevati zakonsko doloÄ?ene pogoje. Poleg omenjenih pravic so upraviÄ?eni ĹĄe do izredne denarne pomoÄ?i. ÂťVsem, ki potrebujejo pomoÄ? pri osnovnih Ĺživljenjskih potrebah, Ĺže vrsto let nudimo socialno varstveno storitev pomoÄ? na domu. Vse druge oblike pomoÄ?i izvajajo razliÄ?ne nevladne organizacije, kot sta RdeÄ?i kriĹž, Karitas, s
katerimi sodeluje center. Tudi nekatere obÄ?ine imajo v skladu s svojimi internimi akti moĹžnost izplaÄ?ila denarne pomoÄ?i. Prav tako lahko upraviÄ?enci prejmejo pomoÄ? v obliki viĹĄkov hrane, imajo moĹžnost brezplaÄ?nih obrokov hrane v javnih kuhinjah v nekaterih obÄ?inah,ÂŤ pojasnjuje Helena Bezjak Burjak.
Ĺ˝elijo si veÄ? oskrbovanih stanovanj
ÂťZa zdaj so na voljo programi, ki sodijo k Ĺže ustaljeni praksi skrbi za starejĹĄe,ÂŤ so odgovorili na vpraĹĄanje o morebitnih dodatnih moĹžnostih reĹĄevanja potreb starejĹĄih v tukajĹĄnjem okolju na Mestni obÄ?ini Velenje. ÂťCenter za socialno delo izvaja programa PomoÄ? na domu ter DruĹžinski pomoÄ?nik, ki delno olajĹĄata Ĺživljenje in oskrbo starejĹĄih, ki Ĺživijo doma. Oskrbovalke centra pravijo, da si veÄ?ina starejĹĄih, ki jih obiskujejo, Ĺželijo ostati doma, v domaÄ?em okolju. To pa v veÄ?ini primerov ni primerno za bivanje starejĹĄih. Veliko stanovanjskih blokov ĹĄe vedno nima dvigal in urejenih dostopov, stanovanja niso prilagojena potrebam starejĹĄih (pripomoÄ?ki v kopalnici, ograje, drĹžala ...). Glede na porast ĹĄtevila starejĹĄih, predvsem tistih, ki si Ĺželijo Ĺživeti doma, ali potrebujejo nego, bo treba razmiĹĄljati ĹĄe o drugih moĹžnostih pomoÄ?i, ki bodo tako finanÄ?no kot fiziÄ?no sprejemljive.ÂŤ Petnajst oskrbovanih stanovanj, ki so jih zgradili in novembra oddali v neprofitni najem, je zagotovo ena od reĹĄitev, si jih pa Ĺželijo ĹĄe veÄ?, zato iĹĄÄ?ejo moĹžnosti sofinanciranja izgradnje. Bo pa za to potrebnega ĹĄe precej posluha in truda predvsem na drĹžavni ravni, so dodali. Kaj napisati ob koncu. VeÄ? kot oÄ?itno je, da se drĹžava Ĺže leta strahotno maÄ?ehovsko obnaĹĄa do starejĹĄe generacije. Najprej ji je pobrala sredstva za dostojno preĹživljanje starosti, potem pa je povsem nepripravljena priÄ?akala staranje druĹžbe in teĹžave, ki so povezane s tem vpraĹĄanjem. Sedaj predvsem prelaga odgovornost, temeljite kratkoroÄ?ne in dolgoroÄ?ne usmeritve pa oÄ?itno prelaga na naslednjo vlado. Srhljivo!, saj tudi ob rekordnem proraÄ?unu za reĹĄevanje teĹžav starejĹĄe generacije ostaja le drobiĹž.
Mira Jeromel: "Leto 2019 je zaprlo svoja vrata, leto 2020 pa odpira nova. Zgodba o letu 2019 je v mojo zbirko vsekakor dodala nekaj lepih spominov. Bilo je leto, ko so se mi stvari iz prejĹĄnjega leta zaÄ?ele postavljati na pravo mesto in so zasenÄ?ile vse manj dobre in Ĺžalostne iz let poprej. Nisem oseba, ki bi ob pozitivnih dogodkih takoj poletela viĹĄje, ampak raje, to bolj cenim pri sebi, poÄ?asi stremim za novimi pozitivnimi cilji. Posebna sreÄ?a se nam je rodila junija – moj prvi vnukec, ki je vsekakor prinesel veliko sonca v druĹžino. V letu 2020 pa si Ĺželim, da bi bilo vsaj takĹĄno, kot je bilo lansko. Moja sreÄ?a pa je in bo tudi v prihodnje ĹĄe veÄ?ja, Ä?e bodo zdravi in sreÄ?ni tudi ljudje, ki jih imam rada. Naj nam novo leto vsem skupaj prinese pozitivne in lepe dogodivĹĄÄ?ine in nam vsem poda priloĹžnost, da doseĹžemo svoje cilje, po katerih ĹĄe stremimo in iĹĄÄ?emo sreÄ?o na pravih mestih ..."
đ&#x;”˛
