APRIL 13
PRILOGA
XIV
DNI
Š T I R I N A J S T
DRUŽINE
i v o s u z Je prijatelji Prvo
DRUZ_priloga_16.indd 1
ilo j a h b o sveto
12.04.13 15:32
UVODNIK
PORTRET
Pripravila Micka Opetnik
Micka Opetnik opetnik@nedelja.at
Eva Ogris p r i p r a v l j a
Udomačiti molitev
Skupnost Jezuso
Po vseh farah se v tem času pripravljajo otroci na praznik prvega svetega obhajila. Otroci bodo prvič prejeli Kristusa. Da bi bil ta praznik čim bolj doživet in ostal otrokom v spominu kot mejnik na poti življenja, se trudijo veroučitelji, mamice, ki vodijo skupine prvoobhajancev, župniki in starši.
Kaj ti je pri pripravi na prvo sveto obhajilo najbolj pomembno, da posreduješ otrokom? Eva Ogris: Pomembno je, da otroci pri pripravi bolj in bolj čutijo, da jih Bog ljubi, da smo vsi skupaj ve lika skupnost Jezusovih prijateljev.
Z različnimi simboli – rože, sveča, križ, voda, luč, sonce, vinska trta, kruh mavrica, skušajo otrokom približati Jezusa in njegovo sporočilo. Posebej za veroučitelje ni nič lahka naloga, saj vedno več otrok prihaja iz družin, kjer vera in molitev nista udomačena. In vendar pripovedujejo, kako zelo so otroci dovzetni za molitve, še bolj pa za svetopisemske zgodbe. Navdušujeta jih Jezusova ljubezen in skrb za človeka, posebej še za otroke. V Jezusu vidijo in čutijo – tu je nekdo, ki mi hoče dobro. Priprava na praznik prvega svetega obhajila pa je tudi za starše izziv, da več časa posvetijo otroku in tako udomačijo molitev v družini. Otroška pozornost je prav v tem času še posebej odprta za znamenja vere in skupno molitev. V tej prilogi spregovorijo družine, veroučitelji, duhovnik in prvoobhajanci o pripravah na prejem prvega svetega obhajila. Načelni članek pa je napisal verski pedagog Hans Neuhold, ki je znan tudi našim veroučiteljem kot profesor.
otroke v Št. Jakobu in v Moh
A P R I L 13
PRILOGA
XIV
DNI
Š T I R I N A J S T
DRUŽINE
Pogosto doraščajo otroci brez verske vzgoje. Kako tem otrokom približati vero, vrednote, Boga? Eva Ogris: Tudi če otro ci doraščajo brez vere, jim ni težko posredovati vere, vrednot ter Boga. Otroci morajo čutiti, da sem sama prepričana o tem, kar jim pripovedujem in kar z nji mi delam. Biti veroučite ljica zame ni samo poklic, ampak tudi poklicanost. Če otroci čutijo, da jih imam rada, bodo tudi čutili, da jih Bog ljubi.
Kaj pomeni otrokom in njihovim staršem praznik prvega svetega obhajila? Eva Ogris: Tistim otro i kom, ki doraščajo v ver Jezusporvijatelji skem ozračju, pomeni prvo sveto obhajilo veliko. Če Sveče na jih vprašam, zakaj hoče naslovnici jo k obhajilu, mi odgovori so izdelali jo: hočem srečati Jezusa v prvoobhajanci, ki hostiji, potem sem še bolj se srečujejo pri Jezusov prijatelj, pri mi družini Tarcchini. nistriranju tudi jaz smem vzeti hostijo, skupnost mi FOTO: veliko pomeni. Nekajkrat o
to obhajil
Prvo sve
MONIKA NOVAK-
pa se mi je tudi že godilo, da so otroci, ki doma niso prejeli verske vzgoje, s pri pravo na prvo sveto obhaji lo našli pot do vere. Začeli so ministrirati, sodelova ti pri otroški skupini. Po otrocih so tudi starši spet našli pot do vere. Zdaj pa vsi skupaj prihajajo vsako nedeljo v cerkev. Otroci so tako rekoč pri starših spet zbudili versko življenje. Otroci, ki niso bili krščeni, so sodelovali pri pripravi na prvo sveto obhajilo, se dali krstiti, ker so našli pot do Boga in vzljubili krščan sko vero. Kaj bi rada zbudila v otrocih in starših ob pripravi na prvo sveto obhajilo? Eva Ogris: Ob pripravi na prvo sveto obhajilo bi rada zbudila pri otrocih in star ših ljubezen do Boga in jim posredovala občutek, da so vedno dobrodošli in spre jeti v naši verski skupnosti. Vsak je pomemben in dra gocen! Veroučitelji in veroučiteljice ste kompetentni pogovorni partnerji pri pripravi otrok in staršev na veliki praznik. Kaj pričakujejo otroci in starši? Eva Ogris: Otroci priča kujejo lepo, zanimivo in prijetno pripravo na veli ki praznik. Nekateri star ši pa si želijo, da verouči
SABOTNIK
2
XIV
DRUZ_priloga_16.indd 2
ŠTIRINAJST DNI
12.04.13 15:32
Eva Ogris in v Mohorjevi ljudski šoli na praznik prvega svetega obhajila
Na
zusovih prijateljev
telj posreduje vero, katere otroci doma niso prejeli. To pa seveda ni mogoče, ker so najvažnejši posre dovalci vere ravno starši, ded in ba bica. Starši – veroučitelj – Cerkev, na teh stebrih naj bi slonela pripra va na prvo sv. obhajilo. Vsak steber je važen. Ob praznovanju prvega svetega obhajila se pogosto uporablja kak simbol. Kaj pomenijo otrokom simboli? Eva Ogris: Simboli so pomembni v našem življenju. Otroci doraščajo z njimi: srce – ljubezen, sveča – luč. Priprava na prvo sv. obhajilo je pol na simbolov, ki otrokom olajšuje jo spoznavanje in utrjevanje vere. Mislim pa, da ni potrebno na dan prvega sv. obhajila pri maši upo rabljati posebnega simbola ali iska ti posebne teme. Najvažnejši sim bol, najvažnejša tema tega dneva je: kruh – hostija.
Roža bo zacvetela S
imboli so za Evo Ogris, vero učiteljico v 2. razredu Mohor jeve ljudske šole, pomembni za otroke, da laže spoznavajo Boga. Tako pri verouku in pri pripravi na prvo sveto obhajilo dela s sim boli in po njih približuje otrokom Jezusovo naročilo. V škatli je pri nesla »posušeno stvar« in jo v šoli predstavila otrokom: Kaj menite, lahko ta suha stvar spet ozeleni? Otroci so gledali, tipali, prvič vi deli nekaj tako suhega, podobne ga roži, in bili vendar optimistični. »To je roža iz Jerihe. Če jo zali jem, spet ozeleni. Jezus je umrl na križu, tri dni pozneje je vstal od mrtvih. Roža nas spominja na veliko noč.« Otroci so prisluhni li in bolje razumeli sporočilo veli
ke noči. Pa še en simbol jim je ve roučiteljica razložila. V otroške roke je položila križce. »Te križ ce bomo okrasili z mozaičnimi ka menčki. Križ nas spominja na Je zusovo smrt. Jezus ni ostal mrtev, vstal je. Vsi, ki nosimo križ na ve rižici okrog vratu, izpovedujemo, da smo Jezusovi prijatelji. Zname nje križa na čelo pa pomeni: Bog te ljubi.« Otroci so v znamenje prijateljstva drug drugemu napra vili križ na čelo. Še druge simbole so otroci Mo horjeve ljudske šole spoznavali v času priprave na prvo sveto obha jilo: krasili so sveče in pekli kruh. Nekateri pa so z veseljem pripove dovali, kako jim mama ob večerih prebira zgodbe iz Svetega pisma.
ŠTIRINAJST DNI
DRUZ_priloga_16.indd 3
XIV
3
12.04.13 15:32
V Ž A R I Š Cˇ U Pripravila Micka Opetnik
Fast– zafood ali kruh za ž sodobno pripravo na prvo obhajilo in sla Če postmoderni Luca, skupno s svojo polsestro Leno in s svojimi starši (oče je izstopil iz Cerk ve, mati se veliko ukvarja z ezoterično duhov nostjo) kot patchwork družina gredo k prvemu obhajilu, jim ima Jezus tukaj in danes kaj pove dati? Ali pa je on samo še zgodovinski lik, ki je nekoč živel v Izraelu, toda ne kot »kruh življe nja« ... Hans Neuhold, verski pedagog in psihoterapevt; vodja inštituta za versko pedagogiko in katehetiko / Cerkvena pedagoška visoka šola Gradec
Potrebujejo otroci Jezusa?
Življenjske zamisli mnogih ljudi danes kažejo, da se da prav dobro živeti tudi brez Jezusa. Po leg tega obstaja še medverski izziv v globalnem svetu, kjer nihče več ne more zase zahteva ti monopola nad interpretacijo življenja. Toda s tem smo pri nekem drugem načelnem vpra šanju: kaj nas pravzaprav še nagiba, da hočemo druge spodbuditi h krščanski veri, k srečanju z Jezusom? Mi izhajamo iz tega, da se osvobajajoče in od rešujoče sporočilo o Jezusovem življenju, smr ti in vstajenju ne sme zamolčati nam samim in današnjim otrokom. Če je to tako, potem mora biti ta Jezus sam v središču priprave na prvo obhajilo, in sicer tako, da je sam v tem omenjen in govori v življenje otrok: Jezus tukaj in danes in naše življenje tukaj in danes z vsemi vzpo ni in padci, z vsem hrepenenjem in upanjem, ... so potem tema priprave. Nobenega poučevanja o Jezusu, temveč srečanje z njim bi bila potem didaktična konsekvenca.
Učiti se gledati za stvari – odkriti skrite skrivnosti
Svet je transparenten, prosojen; skozi njega se svetlika skrivnostnost Boga. »Biti mora več kot vse,« je formulirala evangeličanska teolo ginja Dorothe Sölle. Za ta »več« gre v vseh re ligijah, za ta »več« gre tudi pri prvem obhajilu. Ta »več« je treba odkriti z »gledanjem za stva ri«. Otroci imajo veliko sposobnost čudenja, ki je izvor verskega vprašanja. Konkretno je lahko čudenje nad zvezdnim nebom in vesoljem, nad rastjo in zorenjem žita, ali pač človek sam; pov
4
XIV
DRUZ_priloga_16.indd 4
sod odkriti občudovanja vredno, gledati za to, govoriti in vprašati so važne poti do Boga. Če se to ne zgodi, onemi govorica o Bogu v na šem svetu. S tem pa je človeku vzeta možnost, da gleda prek zemeljskovsakdanjega, s tem je uničena skrivnostnost sveta in pride do utrud ljive tostranskosti: vse moram pričakovati od tega življenja in vse moram iztisniti iz tega živ ljenja, kajti več ni pričakovati. Zato je tako bi stveno ohranjati hrepenenje po Bogu in vpra ševati po Bogu in zadnjem smislu in cilju. V ta namen so za otroke potrebni kompetentni so govorniki/sogovornice – v najboljšem prime ru starši, ki si upajo govoriti o svoji veri, četu di je še tako fragmentarna. To se lahko zgodi v govorjenju in čudenju nad vsakdanjimi stvarmi življenja, z izvrševanjem krščanskih običajev, z obiskom kakšne kapele ali cerkve, z obiskom pokopališča, branjem iz Svetega pisma za otro ke, kjer se morda jasneje zastavljajo vprašanja po Bogu in Jezusu. Verska vzgoja ni posebna (ločena) oblika vzgo je, temveč del vzgoje in se tudi takoj dogaja: vzgoja z odnosom. Najprej mi ni treba storiti nič posebnega, razen živeti v odnosu z otroki in to pomeni tudi govoriti o tem, kar me zaposlu je v globini mojega srca in s tem govorim avto matično tudi o svoji veri. Verska vzgoja je vzgo ja pod določenim predznakom, ki določa višino zvoka; to se pravi krščansko govorjeno: celotna vzgoja se dogaja pod predznakom, da zaupam v to, da našo življenjsko pot spremlja dober Bog, ki hoče srečo in zveličanje vseh ljudi.
Na sledi Jezusovi skrivnosti
V središču krščanske vere je konkretna oseba. Mi ne verujemo v nauk, temveč v Jezusa Kri stusa in se učimo prek njega zaupati njegove mu »AbaBogu« oz. zaupati se temu Bogu. Po temtakem gre za vzpostavitev osebnega odnosa s srečanjem s tem Jezusom, ki ga priznavamo za Kristusa. To srečanje lahko gre prek svetopi
ŠTIRINAJST DNI
12.04.13 15:32
ain slavje življenje semskih pripovedi, prek obiska cerkve, sopra znovanja evharistije, govorjenja o Jezusu ... Gotovo moramo imeti svetopisemske pripo vedi (kot Božjo besedo) in praznovanje evha ristije za posebne kraje srečanja z Jezusom, smemo pa tudi zaupati v to, da je Jezus vedno sredi med nami: »Kjer sta dva ali so trije zbra ni v mojem imenu, tam sem jaz sredi med nji mi.« To se lahko zgodi v pogovoru v družini, v skupni molitvi (molitev pred obedom) in petju kot pogovoru z Jezusom, pred spanjem (bra nje zgodbice, pogovor, poljub, pokrižanje) ali v konkretnem druženju.
Smernice za prakso
Kdor hoče otroke oz. njihove starše pripravlja ti na prvo obhajilo in evharistijo, bo moral naj prej vprašati, v kakšnem svetu (v kakšnih sveto vih) ti živijo? Kako to vpliva na možne pristope k evharistiji in s tem k prvemu obhajilu? Kaj je treba upoštevati? Družbene izzive in možnosti je treba zaznati in vzeti zares. To se kaže v pra vem zanimanju za te ljudi z njihovimi tako raz ličnimi življenjskimi zamislimi. Namesto da jih vrednotimo in razvrednotimo, moramo z njimi začeti spoštljiv dialog, ki daje slutiti, kaj je lah ko krščansko oznanilo za te ljudi v njihovih po sebnih življenjskih situacijah. Dostop, fascinacija do tega Jezusa iz Nazare ta, se odpira za otroke prek konkretnih oseb, ki verujejo v brezpogojno Božjo ljubezen. To pa zahteva osebno soočenje, kajti konkretna ose ba je zaželena in vprašana: Kaj veruješ? Kako živiš? Kaj so tvoja upanja? Kako ravnaš z raz očaranji? Iskanje sodobne verske govorice, ki jo lahko ra zumejo današnji ljudje tudi na robu Cerkve, kjer se v svojih problemih in težavah, pa tudi v svojem hrepenenju in upanju čutijo vzete zares in nagovorjene, je osrednjega pomena, da lahko osvobajajoče oznanilo razumemo. S tem se po stavlja vprašanje: Kaj ima ta Jezus tukaj in da nes povedati? Sledi Božjega kraljestva je treba iskati in najti v tukaj in danes. Tako se izkaže,
da je Jezusovo sporočilo deloma jasen kontrast k današnji družbi (»Ozdravljajoči Jezus v ra njenem svetu«; »Praznujoči Jezus v družbi fast fooda«), ki izziva k spremembi. Prizadevati si moramo za mistagogičen pristop k Jezusu, poskuse srečanja in možnosti izkuš nje, notranjo vero (s kontaktom in srečanjem) namesto učenja na pamet. Ta notranja vera naj de svoj izraz v kreativnosti, v molitvi, v petju in plesu, pa tudi v teologiziranju z otroki. Zato je potreben vabljiv pristop, ki zelo res no vzame otroke in njihove starše v njihovem postmodernem svetu, toda njihova življenjska ozadja pomaga razumeti v Božji luči. Prek Jezusa vodi pot k njegovemu ljubeče mu »AbaBogu«, ki ni nič drugega kot ljubezen (proti vsem neusmiljenim predstavam o Bogu). V Jezusovem razumevanju Boga je prava osvo boditev in ključ krščanske vere, ker Jezus vse grozeče predstave o Bogu in vso (post)moder no vero v usodo razkrinkava kot projekcijo člo veka.
Priprava v družini:
intenzivirati versko vzgojo: govoriti o last ni veri, pripovedovati o sebi (npr.: o lastnem pr vem obhajilu), ukvarjati se z verskimi vprašanji otrok, brati/pripovedovati svetopisemske zgod be, pogovori in skupna molitev, »ritual pred spanjem«; sopraznovati bogoslužje in cerkveno leto (zavestno obhajati veliko noč, velikonoč no tridnevje) kultura uživanja hrane kot znamenje skup nosti pri mizi – molitev pred jedjo in pomen obedovanja in skupnosti predočiti pomen kruha (npr.: znamenje križa na kruh), pripovedovati o posebnem pomenu pečenja kruha iskanje sledi Božjega delovanja v našem življenju, v našem svetu: »Jezus se vleče ko rdeča nit skozi moje življenje« – Božje kralje stvo, omeniti lastno veselo pričakovanje; po tem: sopraznovati in ne ostati »zunaj« in v dis tanci.
”
Verska vzgoja ni posebna (ločena) oblika vzgoje, temveč del vzgoje in se tudi takoj dogaja: vzgoja z odnosom.
”
ŠTIRINAJST DNI
DRUZ_priloga_16.indd 5
XIV
5
12.04.13 15:32
V Ž A R I Š Cˇ U Pripravila Monika Novak-Sabotnik
Družina Emser iz Celovca, Mojca (49, gospodi-
Bistvo življen
Dve družini s pravljata na sveto obhajil
nja) in Helmut (52, strokovni zdravnik za ortopedijo), Katarina (12) hodi v 2. razred Slovenske gimnazije, Benjamin (8) obiskuje 2. razred Mohorjeve ljudske šole
D
ružino Emser srečam na pogovor po nedeljski sve ti maši v Slovenskem pa storalnem centru, kamor teden za tednom prihajajo. Katarina in Be njamin sta tu v službi ministrantk in ministrantov in seveda sodeluje ta pri raznih otroških oziroma dru žinskih mašah. Tako jima je fara prostor, kamor rada zahajata in kjer srečujeta prijatelje in sošolce.
Teden je lepši
»Sploh nam je skupen nedeljski obisk povsem važen steber,« pra vi mama Mojca.»In kjer koli smo, tudi na dopustu, ob nedeljah obi ščemo sveto mašo. Teden nam je tako veliko lepši. To skupno pra znovanje nas povezuje. V družini nam je velika vrednota, da skupaj molimo zjutraj in zvečer. Mislim, da je bistvena naloga nas staršev, da otrokom pomagamo, da verujejo in da najdejo vero, ter da sedaj spre mljamo Benjamina tja do obhaji la, tja k Jezusu.« In oče Helmut do stavi: „Praznik prvega obhajila je v naši družini povod za to, da se usta vimo in si ogledamo spet in še en krat temeljito, kaj je zame in za naju, za nas vse bistvenega pome na v življenju. Važno mi je, da Kata rina in Benjamin spoznata krščan
6
XIV
DRUZ_priloga_16.indd 6
ske vrednote. Najpomembnejše ob tem mi je, da ob vseh izzivih in te žavah, ob vsakodnevnih medseboj nih problemih in vzgojnih borbah, pokaževa kot starša in živiva izpol njeno življenje. Iz genetsko pogo jene in za preživetje potrebne jaz zavesti naj postane mizavest, tako da drug drugega cenimo in spoštu jemo in ljubeznivo sprejmemo. Čim manj se kot oseba jemlješ važnega in čim bolj postavljaš v ospredje so človeka, partnerja, se mu odpreš in ga poslušaš, tem bolj začutiš bližino in povezanost. Važno mi je, da otro ci vedo za razliko med ritualom in konkretnim življenjem in da ob nas odraslih jasno občutijo, da odpušča mo, da ljubimo, da pomagamo. Če to vedno znova uspe, smo pomagali mlademu človeku, da najde smisel no pot. Sploh je treba, da poudarja mo v vsakdanjosti, pa naj bo še tako polna težav, pozitivno in lepo. To je krščanstvo v vsakdanjosti, to je lju bezen, kot jo živi in izžareva naš dušni pastir v fari, pater Jože An dolšek.«
Kako raste pšenica
Z njim in z veroučiteljico Evo Ogris se otroci in starši fare Sv. Cirila in Metoda pripravljajo na velik praz nik. Starši so imeli srečanje, da se
pogovorijo vsebinsko in organiza cijsko. Otroci pa so že naredili v razredu svoje sveče, ki jim bodo v spomin na ta praznik, naučili so se razne molitve ter se pripravljajo na prvo sveto spoved. Posebej lep je bil popoldan pri družini sošolca Si mona Kugija, kjer je mama razlaga la otrokom, kako raste pšenica, in so sami sadili pšenico, potem pa so z babico pekli in nato uživali kruh. Benjamin je pojasnil, da mu je Ka tarina že razložila, kako naj sprej me hostijo. Sploh se v družini Em ser veliko pogovarjajo in Mojca je svojim otrokom tudi razložila, kako je ona v nekdanji Jugoslaviji mora la živeti svojo vero na skrivaj in v strahu. »Sedaj zelo uživam to pro stost, v kateri živimo. Že pri Katari ni je bil to tako lep prazničen dan in tudi za Benjamina in z njim bomo gotovo imeli posebej lep praznik.« Katarina se že veseli: »Kot pri meni takrat bomo šli z žlahto na skupno kosilo in gotovo bo Benjamina, kot mene, spominjal na ta dan lastno narejen križ.« Ko je mama vprašala sina Benjamina, kako si predstavlja, kako bo to, ko bo k njemu v hosti ji prišel Jezus, je odgovoril: »Meni bo pa sedaj Jezušček vedno poma gal, če bom žleht. Vedno bo čist pri meni!«
ŠTIRINAJST DNI
12.04.13 15:32
o enja
užini se priata na prvo obhajilo
”
Družina Tarchini iz Vetrinja, Michaela Ogris Tarchini (39) in njen mož Patrick Tarchini (41) sta oba inženirja gospodarske informatike in nastavljena kot strokovnjaka; Celine (8) hodi v 2. razred ljudske šole v Vetrinju, Chiara (5) pa obiskuje farni otroški vrtec v Vetrinju
P
riprave na letošnje prvo sve to obhajilo so v vetrinjski fari začeli konec januarja, ko so se najprej starši srečali z župnikom, gospodom Johannom Koschatom, in veroučiteljicami in se pogovori li o poteku priprav. V veliki fari vsa ko leto gre k prvemu obhajilu oko li 50 otrok v dveh skupinah, letos 9. in 12. maja. Večeru staršev je sledi la nedeljska maša, pri kateri so se le tošnji prvoobhajanci predstavili far ni skupnosti. Celine mi je povedala, kakšno geslo so si izbrali za ta veliki praznik: »Jezus je kot sonce! In zato je na svečkah, ki smo jih že okrasi li, sonce!« Tudi pri predstavitvi v cer kvi je bilo pri oltarju veliko sonce in v žarkih pa zapisana imena prvoob hajancev.
Z roko v roki
V Vetrinju potekajo priprave zelo in tenzivno pod vodstvom mamic, ki se redno srečujejo s skupino približno 4 otrok. Michaela in Patrick sta to na logo rade volje in z veseljem prevzela in kot oče in mama sprejemata otro ke na domu. Patrick, ki je kot civilnik delal v otroški vasi SOS, ima dobre iz kušnje v vodenju otrok. Michaela pa je kot članica farnega sveta skupaj z dvema ženama voditeljica otroške
skupine »Hand in Hand«. Da sedaj pripravljata hčerko Celine na ta pra znik, je za oba samoumevno in nekaj posebnega. »Saj sama na svoje prvo obhajilo nimam posebnih spominov,« pravi Michaela, »in sem seveda rado vedna, ali bo imela Celine ob tako te meljitih pripravah kasneje več spo minov!? Pri našem prvem srečanju smo se spoznavali in pogovarjali o tem, da je cerkev posebna hiša, dru gačna od hiše, kjer stanujemo. Drugič pa smo se srečali v naši farni cerkvi, kjer nas je sprejel naš župnik. Otrokom je razkazal cerkev, jim raz ložil pomen oltarnega prostora, po kazal mašne obleke in jim dal poku siti v zakristiji hostije. Povedal je, da ima tudi hostije za alergike, ki ne pre nesejo pšenice. Zadnja postaja je bila pri krstilniku in s tem kažipot v naše tretje srečanje spet doma pri nas, kjer smo se pogovarjali o krstu. Ogledova li smo si slike ter krstne sveče, ki so jih otroci prinesli s seboj. Govor je te kel tudi o tem, kaj pomeni odpoveda ti se hudemu duhu in da bodo sedaj sami izpovedali svojo vero. Pri četr tem srečanju, pri ‚uri luči‘, smo po zgodbi o luči z otroki izdelali oziro ma okrasili sveče. Sledi pa še barva nje svilenega šala, ki ga bodo prvo
obhajanci nosili na dan obhajila in jim bo v spomin.«
Informacije o fari
»Naš ‚učni načrt‘ je dokaj strog in do bro izdelan,« dostavi Patrick, »in sva za te predpisane ure zelo hvaležna, saj tako lahko dobro pripraviva in vo diva. Fara ima izdelano knjigo za nas voditelje in za vsakega prvoobhajan ca poseben zvezek, kjer so naloge in informacije o naši fari, cerkvi ter pr vem obhajilu. Najina ideja v ozadju je gotovo tudi, da otrokom predvsem pomagava na poti k temu, kako ži veti z Jezusom v vsakdanjosti. Otro kom sva povedala, da ima vsak od nas trenutke, ko svojo svečko z grdimi dejanji izpihne, a ima vedno znova možnost svojo svečo prižgati ob veli konočni sveči.« Celine je doslej najbolj uživala prav ob uri, ko so izdelovali sveče. Za Mi chaelo in Patricka, ki sta se tudi že pred to nalogo ukvarjala vedno znova z vprašanji vzgoje, vrednot in Cerkve, je to spremljanje ponovna poglobitev. Praznik prvega svetega obhajila pa bo gotovo posebno doživetje in biser v zakladnici skupnih družinskih doživ ljajev in spominov.
ŠTIRINAJST DNI
DRUZ_priloga_16.indd 7
XIV
7
12.04.13 15:32
V ŽARIŠCU
Prazen oltar Všeč so mi maše, ki jih oblikujemo otroci. Iz vsega
srca rada pojem pri sv. maši. Mama me je presenetila, podarila mi je otroško Sveto pismo. Veseli me, da mi zvečer bere iz knjige. Na veliki četrtek sem opazila, da je župnik pospravil z oltarja sveče, križ, rože in prt. Nikoli še nisem videla praznega oltarja. Tudi velikonočna sveča se mi je vtisnila v spomin. Okrašena je z belim jagnjetom. Pri pripravi sem bila tudi v zakristiji. Tam sem videla mašne obleke v različnih barvah. Vedno bolj čutim Jezusa. Vem, da je pri meni in da me ima rad. LARA PERNAT
Pred tabernakljem Pri pripravi
na sveto obhajilo smo se zbrali pred tabernakljem. Veselil sem se trenutka, ko je župnik odprl majhna vrata in sem zagledal osvetljeno notranjost božje hiše. V njej je najsvetejše v kelihu. Župnik nam je pokazal Jezusa v monštranci. Na veliki četrtek sem smel sodelovati pri umivanju nog. GOTTFRIED WAUTSCHE
Učenke in učence ljudske šole Šmihel pripravlja na
foto: danilo katz
prvo sveto obhajilo veroučiteljica Lidija Kapp-Bošič.
Sarah
Praznik
veselja
David Francesco Gottfried
Berem Jezusove zgodbe Na cvetno nedeljo
Molitvena kocka
Jona Lan
sem bil ponosen na moj snop. Pri sveti maši grem med obhajilom k župniku in prejmem križ na čelo. Tako se pripravljam na prejem prvega svetega obhajila. Mama mi je podarila Sveto pismo. Vsak večer ji berem Jezusove zgodbe. Zvedel sem tudi o svojem krstu in videl svojo krstno svečo. Pri sveti maši, ko sem se predstavil farnemu občestvu, mi jo je goca prižgala. Prvič sem jo sam držal. Veselim se, da jo bom pri prvem svetem obhajilu smel sam prižgati ob velikonočni sveči in izpovedati vero. MARLON PAULITSCH
8
XIV
DRUZ_priloga_16.indd 8
Z mamo sem izdelal molitveno kocko. Pred vsako jedjo kockam in zmolim molitev. Ker rad poslušam zgodbe o Jezusu, mi je mama prebrala celo Novo zavezo. Tudi iz pripomočka za prvo sveto obhajilo rad poslušam zgodbe. Čudil sem se, da je Jezus dal učencem moč, da so tudi oni oznanjali in ozdravljali. Hvala mami, da si vzame čas in me pripravlja na prvo sveto obhajilo. Veselim se tega posebnega dne, da bom Jezusa še bolj čutil v svojem srcu. LAN CERAR
Jezusove zgodbe V
šoli in v fari nas veroučiteljica pripravlja na prvo sveto obhajilo. Rad prisluhnem, če pripoveduje zgodbe o Jezusu. Pri pripravi na prvo obhajilo smo šli skupno v cerkev. Narisal sem tabernakelj in večno luč v veroučni zvezek. Mama me uči mašne odgovore, ki jih zdaj z veseljem uporabljam. Ona me vestno pripravlja na prvo obhajilo. Z vso družino se veselim tega posebnega dne. FRANCESCO NOVAK
Prižgala mi je krst no svečo Ko sem se pri-
pravljal na prvo sveto spoved, mi je mama brala poučne zgodbe. Iz njih sem zvedel, kaj je dobro in slabo. Pri maši smo se smeli predstaviti farnemu občestvu. Tja me je spremljala mama in mi prižgala krstno svečo ob velikonočni sveči. Ob oltarju sem s sošolci izpovedal svojo vero. To je bil zame poseben trenutek. LUCAS KITZINGER
ŠTIRINAJST DNI
12.04.13 15:33
Z mamo na koru Večkrat spremljam mamo v cerkev, ker poje pri cerkvenem zboru. Takrat smem sedeti poleg nje na koru in sodelovati pri petju. Posebno rada pojem pri otroških mašah. Tam pojemo mi otroci sami za odrasle. V velikem tednu sem obiskala v cerkvi božji grob. Čutila sem, da je Jezus pri meni. LEA KRAJGER
nik
Rad molim Pripravljam se v Globasnici na prvo sveto obhajilo. Izdelal sem molitveno deščico. Rad molim. Pri sv. maši prižgem svojo svečo, ki sem jo sam okrasil. Ponosen sem, da sem se predstavil farnemu občestvu. Zelo se že veselim praznika prvega svetega obhajila. JONA SADJAK
Nekateri od njih so napisali svoja doživetja in pripravo na praznik.
lja Lara
Veselim se pr vega svetega obhajila Rad imam,
Lea
da mi mama bere zgodbe iz pripomočka za sveto obhajilo. Všeč mi je, da je Jezus pomagal, ozdravljal in osrečeval ljudi. Rad imam, da se otroci srečamo pri sv. maši. Veselim se, da bom Jezusa prejel v sveti hostiji. DaviD Pečovnik-FRÜHAUF
Lucas Marlon
Družinska sveča
Spominjam se, kako smo pri srečanju prvoobhajancev skupno oblikovali vsak svojo družinsko svečo. Vsak dan jo prižgemo pred jedjo in tudi pred večerno molitvijo. Najrajši berem v otroškem Svetem pismu o Jezusovem vstajenju. V velikem tednu sem bila z družino pri farnem križevem potu. Če ima babica čas, greva večkrat v cerkev. Tam vržem kovanec v nabiralnik za darove. Prižgeva svečo in zmoliva molitev pred Marijinim oltarjem. Globoko v srcu čutim, kako Jezus živi v meni. Jaz pa žarim od veselja. SARAH HOFFMANN
Tako se pripravljajo
hodiški otroci na prvo sveto obhajilo V Hodišah se otroci pripravljajo na praznik prvega svetega obhajila že celo šolsko leto z veroučiteljico Heidi Lampichler. Z zgodbami, besedili, igri cami in risbami spoznavajo Jezusa kot prijatelja in Odrešenika. Spoznavali so tudi verske simbole, pojejo pesmi, se učijo besedila in molitve in se letos pri pravljajo na sveto obhajilo pod geslom »Jezus, naša luč in naše sonce«, ki ga je določil hodiški župnik Hans Koschat. To, kar se naučijo in slišijo pri verou ku, poglobijo tri mamice v majhnih sku pinah zunaj šole. Te skupinske ure je izbral župnik, ki mamice še posebej pri pravi na oblikovanje ur. Tako otroci oblikujejo sveče in križe, rišejo simbo le na svileni šal, ki ga nosijo pri prvem obhajilu okoli vratu, spoznavajo cerkev in pečejo kruh. Letos so se otroci sku paj s starši in veroučiteljico peljali na iz let v Vernberk. Tu jim je sestra Monika razložila pomen kruha, z njimi oblikova la verske simbole iz testa, pokazala sli ke, kako so nekoč pekle sestre hostije, in jih pospremila v cerkev, kjer so se z mo litvijo zahvalili za vsakdanji kruh in za Jezusa.
ŠTIRINAJST DNI
DRUZ_priloga_16.indd 9
XIV
9
12.04.13 15:33
POGOVOR
Ob svetopisemskih zgodbah odkr
božjo dobroto
Marjana Smrtnika poznajo Korošci
kot odličnega pevca Kvinteta bratov Smrtnik. Med otroki v ljudskih šolah Galicija, Železna
Poučuješ verouk v Železni Kapli, v Galiciji in na Obirskem. Koliko otrok pripravljaš v teh krajih na prvo sveto obhajilo? Marjan Smrtnik: V ljudski šoli Železna Kapla pripravljam letos 14 prvoobhajancev na ta lepi praznik. Prav tako na Obirskem pripravljam otroke na prvo sveto obhajilo, tam bodo 4 otroci prejeli ta zakrament. V Galiciji pa letos pri pravlja otroke na prvo sv. obhajilo župnik Slavko Thaler. Poleg tega je v ljudski šoli v Galiciji letos nastala posebna situacija, da so starši prvoobhajancev, doma v moji domači fari Apače, želeli prvo obhajilo v Apačah. Tako bodo letos, po 22 letih, doživeli farani spet praznik prvega svetega ob hajila v domači fari. Tudi pri tem obhajilu ima glavne pri prave župnik Slavko Thaler. Oblikovanje svete maše in pe tje pa pripravljava veroučiteljica Brigitte Jost in jaz. V fari imamo 14dnevne otroške ure, pri katerih »brkljamo« in veliko pojemo ter se tako pripravljamo na družinske maše in prvo sveto obhajilo. Kako kot veroučitelj odpiraš otrokom pot do Boga? Marjan Smrtnik: Iz leta v leto čutim, da je bolj težavno pri bližati otrokom Boga. Na Obirskem vsi šolarji obiskuje jo nedeljske maše in doraščajo v verskem okolju, posebej še doma ob starših. Zato je verouk na Obirskem čisto ne kaj posebnega. V tej šoli še posebej čutim, kako zaživi moje učiteljsko srce. Tudi v Železni Kapli so otroci zelo nav dušeni za Boga in verouk. Nekateri od njih so tudi mini stranti. Največ pa je odvisno od staršev in od tega, koliko je še živa vera v domači hiši. Veliko je otrok, ki prihajajo iz stranskih grap in je v njihovih družinah še močno ver sko življenje. V LŠ v Galiciji pa opažam, da so starši že zelo oddaljeni od vere. Tam je tudi težje otrokom pripovedova ti o Bogu. S čim lahko otroke najbolj navdušiš za Jezusa? Marjan Smrtnik: Ni lahko navdušiti otroke za verske vred note. Vedno spet pa srečam mladince, bivše šolarje, ki mi rečejo, da je bilo v ljudski šoli pri verouku zelo lepo. To mi
10
XIV
DRUZ_priloga_16.indd 10
daje upanje, da ni bilo vse zaman, kar sem jim skušal po sredovati o veri. V svetu, ko vsi samo gledamo na lastno udobje, otroci tekmujejo, kdo ima najlepše hlače ali največ igrač – kako v tem času navdušiti otroke za Jezusovo veselo oznanilo? Marjan Smrtnik: Menim, da so otroci v ljudski šoli posebej sprejemljivi za Jezusove zgodbe. V teh preprostih zgodbah otroci najdejo samega sebe. Tam vidijo in slišijo za vredno te, po katerih sami hrepenijo. Npr. zgodba Jezus ozdravi slepega Bartimeja. Otroke fascinira, navdušeni so nad do broto Boga. Vsak človek hrepeni po nebesih, to še posebej verujejo otroci. Prvo sveto obhajilo je povezano s prvo spovedjo. Kako pripravljaš otroke na ta zakrament? Marjan Smrtnik: Ta zakrament jim skušam približati z le pimi zgodbami iz Svetega pisma, npr. Lukov evangelij o iz gubljenem sinu oz. usmiljenem očetu, izgubljeni ovci ali o cestninarju Zaheju. Otroci natančno začutijo, da je Bog tisti, ki nam rad odpušča, odpušča vse tisto, kar ni bilo v redu. Vsak otrok najde pri sebi stvari, ki niso bile v redu. Napake, ki jih pove pri spovedi in jih hkrati obžaluje, so odpuščene – to je za otroka globoka sprostitev. Kako danes v otroku zbuditi občutek za krivico in pravico? Marjan Smrtnik: Otroci imajo poseben čut za krivico in pravico – posebej pri verouku lahko o tem tudi govorimo. Rečem jim: »Vsak ima črne pike v duši, če kaj napačne ga naredi. Da se teh madežev lahko znebimo, pri tem nam
ŠTIRINAJST DNI
12.04.13 15:33
ZAVESTNO ŽIVET
odkrivajo otroci
to
Kapla in Obirsko pa je priljubljen veroučitelj. Kot tak vsako leto pripravlja vrsto otrok na prejem prvega svetega obhajila.
lahko pomaga samo Jezus.« Pri prvi spovedi opažam, kako otroci z velikim nasmehom na obrazu zapustijo spovednico. To so za veroučitelja lepi trenutki. Kaj je največji izziv ob pripravi na prvo sveto obhajilo? Marjan Smrtnik: Vsaka fara ima svoj način oz. svoje na vade glede priprav in praznovanja praznika prvega sve tega obhajila. Vesel sem, da mi pri pripravah pomaga ve liko ljudi. Letos mi stoji ob strani v fari Železna Kapla veroučiteljica Sabine Figo. Ona je po dolgih letih spet ustanovila otroško skupino, ki se je tudi vključila v pri prave. V letošnjem letu so se v Železni Kapli še posebej posvetili težiščem: skupaj so pletli presence, pekli kruh, oblikovali darila za botre z umetnico Nežiko Novak, oblikovali plakat za cerkev, itd. Važno je, da sodeluje veliko ljudi. Tako ne pride vsa skrb samo na eno osebo. Važno pa je tudi sodelovanje šole z župnijo in župnikom. V Železni Kapli nimamo šolske ga zbora, zato pri jutranjem petju pojemo pesmi za prvo sveto obhajilo. Spored pesmi sestavimo in pripravimo z učenci učitelji Mira Artač, Ani Micheuz, Lisa Kaschnig in jaz. Na tem mestu bi se jim rad iskreno zahvalil za so delovanje. Priprava na prvo sveto obhajilo pa ne more biti samo naloga veroučitelja in župnika. Kako v te priprave vključiti starše? Marjan Smrtnik: Župnik Slavko Thaler vedno skuša vključiti tudi starše – to pa ni tako enostavno, ker je ve čina staršev zelo indiferentna glede vere oz. Cerkve. Kljub temu jih vedno spet vabimo k sodelovanju. Laž je je starše nagovoriti v manjših farah, kot so Apače ali Obirsko. Tam je povezanost ljudi s faro še močnejša. De kan Slavko Thaler ponudi staršem vsako leto tudi kakš no predavanje. Vključiti je treba tudi župnijski svet ter vse sodelavce v fari. Prepričan sem, da delo veroučitelja z Božjo pomočjo pade tudi na rodovitna tla, kjer bo ob rodilo sadove.
Po 22 letih Sončen vigredni popoldan sem se odpravila v Apače, v eno najmanjših far na Koroškem. V lepo urejenem žup nišču sem srečala pet nasmejanih otrok. Pred sabo na mizi so imeli pripomoček za prvo sveto obhajilo. Sre di med njimi je sedel župnik Slavko Thaler. Z otroki se je pogovarjal in jih pripravljal na praznik prvega svete ga obhajila. Po 22 letih bodo v Apačah spet obhajali ta lepi praznik. Jona, Alexander, Eva Maria, Anja in Sarah bodo v kro gu svojih staršev, sorodnikov in faranov prvič prejeli Jezusa pod podobo kruha. Na ta praznik se z veseljem pripravljajo. Večkrat so se srečali s sošolci v Galiciji in krasili sveče, delali lepake in jih razobesili v farni cerk vi. Z zgodbami iz Svetega pisma so spoznavali Jezusa Odrešenika in se ponosno predstavili pri nedeljski sv. maši faranom. Čeprav so Apače majhna fara, imajo pevsko skupino, ki jo sestavljajo otroci in mladinci iz fare. Za prvo sve to obhajilo, ki bo 28. aprila, že skrbno vadijo. Tudi pr voobhajanci so člani te skupine. Jona in Anja pa sta zvesta ministranta v fari. Alexander je kot drugi prvo obhajanci izdelal molitveno kocko. Z njo izbere moli tev, ki jo zmoli. Sveti angel pa je za otroke iz Apač pri ljubljena večerna molitev. V šoli, doma in z župnikom se otroci pripravljajo na srečanje z Jezusom. V ozadju pa jih z molitvijo spremljajo farani. Majhna farna skup nost skrbi kot družina za svoje člane. V tem ozračju domačnosti se otroci pripravljajo na veliki dan, h ka teremu so povabili tudi učitelje. Po praznovanju prve ga svetega obhajila v cerkvi bo sledilo veselo druženje v apaškem župnišču.
ŠTIRINAJST DNI
DRUZ_priloga_16.indd 11
XIV
11
12.04.13 15:33
V ŽARIŠCU Janez Tratar, župnik v Dobrli vasi
Združimo se s Kristusom
T
e dni se po farah otroci, njihovi starši, botri in veroučitelji pripravljajo na prejem Jezusa pod podobo kruha. Sveti papež Pij X. je bil s celim srcem dušni pastir, zato je leta 1910 določil dobo za prejem prvega obhajila s sedmimi leti starosti, ko je otrok že sposoben razlikovati navadni kruh od bož jega kruha. To je navadno v drugem razredu ljudske šole. V nekaterih krajih so pa težnje, da s prvim ob hajilom nekoliko odlašajo in imajo praznik prvega sv. obhajila šele v tretjem razredu. O starosti prvoobhajancev so različna mnenja. Po znam duhovnika, ki ima prakso, da daje v posamez nih primerih tudi predšolskim otrokom sveto obhaji lo, če starši živijo s Cerkvijo in so sami povezani s to skrivnostjo. Duhovnik zagovarja to odločitev s tem, da otrok danes potrebuje čim prej močno duhovno pomoč, saj nasprotna stran – hudobni duh – močno vpliva na svet. Kar danes otroci doživljajo po medi jih in na žalost tudi po družinah, je za otroka zelo bo leče ali celo usodno. Zato potrebuje po Svetem pis mu, po dobri besedi, po svetem obhajilu, po starših spremstvo in pomoč. Zato nam je enciklika papeža Pija X. dober kažipot, da lahko bolj enotno ravnamo. Pri pravoslavnih dobi do danes novorojenček pri sv. krstu evharistijo in birmo.
T
o je bila tudi praksa v prvih časih krščanstva. S tem so hoteli poudariti veliki pomen in eno to treh zakramentov: krsta, birme in evhari stije. Kajti bistvo Cerkve je evharistija. In Cerkev je predvsem po evharistiji priča Kristusove navzočno sti – do danes. Brez svete maše namreč ni Cerkve. Še preden je Cerkev določila in izbrala 72 spisov in jih združila v Sveto pismo – dokončno na Tridentin skem koncilu – je živela iz svete maše. Le Cerkev ob
12
XIV
DRUZ_priloga_16.indd 12
haja sveto mašo in sveta maša formira Cerkev. Ver niki zato ne gredo k sveti maši, temveč v sveto mašo. Oni se združijo s Kristusom. Če bi ukinili sveto mašo, bi Cerkev izgubila svojo identiteto, svoje bistvo. Tudi v časih, ko je bila maša v latinskem jeziku in ljudje tako rekoč razen pridige niso ničesar razumeli, so ve deli, da je Kristus tu navzoč, dobili so moč, odpušča nje in duhovno zdravje. Šli so olajšani in okrepčani domov. V maši je Kristus fizično in duhovno navzoč. Zato sta postavljena v cerkvi dva oltarja: oltar besede – ambon, in oltar kruha. Iz maše namreč izvirajo vsi drugi zakramenti, kot tudi karitas.
K
ako sedaj to veličino zakramenta približa ti otrokom, še bolj pa staršem, ki so pri kr stu svojega otroka obljubili, da bodo skrbe li za njegovo versko vzgojo? Majhna deklica, stara tri leta, iz verne družine, je vprašala mamo ob obha jilu starejše sestrice: »Kdaj pa bo drugo prvo obhaji lo«? Opažam, da so starši, skoraj brez izjeme, v dneh priprave zelo odprti za duhovno hrano. Iskrenost in veselje, ki žari iz otroških obrazov, odpira staršem srce in pripravljenost, da sodelujejo ali da se poglobi jo v zakramentalno življenje. Če je v prejšnjih časih prevladoval strah, da si z nevrednim obhajilom jemo sodbo, je danes prevelika brezbrižnost ali zgolj nava da za duhovnika in vernike bolečina. Za nas duhovnike velja, da je sveta maša tisti kraj, kjer govori in spreminja Kristus kruh in vino, naša srca in srca vernikov, pa tudi ves svet – po nas. Mi obhajamo „in persona Jesu” to daritev. To nas nav daja s spoštovanjem in hvaležnostjo. Starši naj vodijo otroke v to življenje s Cerkvijo in prijateljstvo s Kri stusom. Včasih pa rečem otrokom: »Pridi v nedeljo k maši, kjer te čaka Kristus, in pripelji s seboj starše.«
ŠTIRINAJST DNI
12.04.13 15:33
ZAVESTNO ŽIVETI V SODELOVANJU Z REFERATOM ZA DRUŽINE PRI KATOLIŠKI AKCIJI
Pripravil Pavel Zablatnik
sričen uskrs
Naj bo
za vse
V Prezidu v Gorskem kotarju na obeh straneh meje prepevajo v domačem slovenskem narečju. V soboto, 6. aprila, sta vabila slovensko kulturno dru štvo SKD Gorski kotar in župnik fare Prezid cerkvene zbore iz sosednjih župnij, med njimi tudi sosede iz Slo venije, na velikonočno druženje v farno cerkev s prepe vanjem izvirnih slovenskih narečnih in hrvaških cerkve nih pesmi ter prebiranjem izbranih narečnih stihov. Bil je to poseben dogodek ob slovenskohrvaški meji, ob izvi rih Ljubljanice, Čabranke in Trbuhovice na obrežju mej ne reke Kolpe. V šengenskih časih se je precej spremenilo, pripovedu jejo domačini v simpatičnem domačem narečju, glav nem občevalnem jeziku na obeh straneh meje, ki vse do tega trenutka skorajda ni bila zaznavna. Od tod verjetno tudi nadvse prijazen in prisrčen značaj domačinov, njiho va velikodušna gostoljubnost in prijetno počutje človeka v živahni ter sproščeni skupnosti. Tudi gozdnati Winkl je poseljen in domačin si je vrh planine z naslovom Celovci 1 zgradil hišo. Predsednik Slavko in podpredsednica Jelena Malnar s ponosom vodita mlado slovensko kulturno društvo, usta novljeno leta 2007. Ohranjevanje kulturnih in duhov nih vrednot, kulturne dediščine, domače pesmi in besede ter izobraževanje sta glavni težišči vodilnega kroga pe tih oseb, ki pod svojo streho povezujejo okoli 100 članic in članov. Ponosni so na etnološki muzej, lepo ohranjeno staro domačijo, lepoto gozdnatega okolja, cerkveni zbor in org le iz leta 1885, ki še zvenijo pri sv. mašah, a so že močno potrebne temeljite obnove. Le sredstva bi bilo potrebno zbrati, vendar v teh časih ...? Ne nazadnje pa še osebnost, katere glas in znanje se raz lega po vsej deželi Hrvaški in Sloveniji. Gospa Milka Ožbolt, kiropraktik, naravna zdravilka in predsednica dru štva za zdravo življenje »Trbuhovica«, zdravi, svetuje in uči vsakogar, ki krene na pot zdravega življenja.
Meje so časovno omejen izziv, ki ga je treba rešiti oz. pre magati s pomočjo prijateljskega, kulturnega, duhovne ga, gospodarskega in strokovnega povezovanja. Dobro, da med Koroško in Gorskim kotarjem že obstajajo povezave, treba pa je nadaljevati, korak za korakom. Zakaj ne že čez nekaj mesecev na letošnjem Slovenskem tednu za druži ne v Kančevcih, od 28. julija do 3. avgusta 2013. Nasled njič pa mogoče že kar v Gorskem kotarju, ob izvirih slo venskih voda, vonju po zdravilni smoli ter sledeh polhov, jelenov in medvedov. Gotovo otroci in starši že čakajo na vabilo, da bi končno mogli odkriti posebni kotiček dvoje zične pokrajine, kjer je ljubi Bog resda velikodušno pose jal med ljudmi dobrodušnost in srčno gostoljubnost. Takole pa poje domačin iz Gorskega kotarja, vižar Matija: USKRS Še se duobru zmislen, ko sen fantek biu še muad, je zjutra mama tihu rjekua, fantek treba stat. Me v kašarco je zuožiua budel, jejca, hren, naj v kapelco žigen uodnest gren. Uoča moj pa je prijaznu nauk me je dau, da je bugec na današne dan, zes gruoba stal. Rejs uod testkrat je več prjšuo duoste, duoste lejt, uskrs pa še slave cejle svejt. Zatu dajmo zapapejvat denest na ves guas, naj bo sričen uskrs za vse nas. Turk Matija (2013)
I M P R E S U M : Štirinajst dni je mesečna družinska priloga cerkvenega časopisa Nedel ja. Lastnik in izdajatel j: Ordinariat kr ške škofije. Slovenski dušnopastir ski urad. Uredila Micka Opetnik, lektoriral Lojze P ušenjak. Tel. (0463) 54 5 87 35 20, opetnik@nedel ja.at. Tisk: Mohorjeva Celovec, Kraj izhajanja: Celovec 2
ŠTIRINAJST DNI
DRUZ_priloga_16.indd 13
XIV
13
12.04.13 15:33
P R I L O G A MOHORJEVE DRUŽBE CELOVEC
JUBILEJ
Uredn ica: G abi Fran k
LENČKE KUPPER
Ob 75-letnici priljubljene skladateljice
Lenčka Kupper se je rodila 4. aprila 1938 na Bistrici pri Pliberku v znani Bognarjevi družini, je pesnica in skladateljica otroških pesmi v pristnem ljudskem duhu. Živi v Gorjah nad Vrbo in še vedno piše nove in nove pesmice, ki prevzemajo s preprostostjo, čistostjo, prisrčnostjo, vero in vedrino. Kot da Lenčko še vedno obiskuje tisti veseli škrat …
14
XIV
DRUZ_priloga_16.indd 14
Pesmi o živalih Petje je spremljalo Lenč ko Kupper od otroških let, pela je namreč že v otroškem zboru šmihelskega pro svetnega društva, pozneje pri šolskih se strah v Št. Rupertu pri Velikovcu, v do mačem cerkvenem zboru in celih 50 let pri MePZ Jakob Petelin Gallus. S petjem se ni zadovoljila. Ko so odrašča li njeni trije sinovi, jim je začela pisati in prepevati otroške pesmi, zlagala je bese dila in iznašla tudi melodije. V teku let se je tako nabralo nad dvesto otroških pes mi, poleg otroških pa je zložila tudi vrsto pesmi za odrasle zbore. Lenčka Kupper je prej ko slej izredno ustvarjalna, in tako se je zvrstilo kar precej pesmaric in ton skih posnetkov. Za vse to je prejela vrsto odlikovanj od Krščanske kulturne zve ze in Javnega sklada Republike Sloveni je za kulturne dejavnosti. Največje odli kovanje pa je seveda dejstvo, da ne le na Koroškem, ampak tudi v Sloveniji in v zdomstvu otroci in odrasli radi prepevajo njene pesmi. Nedosegljiv je njen že mno go leto ponarodeli Škrat. Za njeno 75letnico je celovška Mohorje va založba pripravila zbirko njenih pes mi o živalih. V tej knjižici srečujemo vse – od živahnih konjičkov do skrivnost nih kresnic in ljubeznivih čmrljev – to rej celo paleto naših malih in velikih pri jateljev, tudi takih, ki jih morda nekateri ne marajo, kot so na primer gosenice, ose
in miši. Iz vsake pesmice govori neskonč na ljubezen do stvarstva, včasih se oglaša tudi humor, ko na primer avtorica opazi, da stonogo žuli čevelj na osmi nogi, sed ma stran. Knjižica je lepo darilo za Lenčkin rojst ni dan in da bodo otroci uživali ob petju njenih najnovejših stvaritev. J. Zerzer Prižgimo si lučke, 2010: Prižgimo si luč ke, naj nam svetijo, da lažje po pravi poti hodimo ..., je bogat prispevek k otroški in mladinski glasbeni literaturi. Zbirka je primerna tudi za šolski verouk, pa tudi za zunajfarno delo z otroki, saj obsega veli ko otroških pesmi, primernih za celo cer kveno leto, od adventne, božične, postne, velikonočne, pesmi o angelih, do zahval nih in mašnih pesmi. Pesniške zbirke in glasbene kasete Lenčke Kupper Pojmo s ptički, 1981, ponatis glasbene kasete 2012 Skrivnostna bela kapica, 1985 Poj z menoj 1986 Brez meja 1987 Ta šopek nikdar ne ovene 1992 Nikoli slabe volje 1992 Enkrat je bil en škrat 1998 Vetrnica/Das Winterrad 2003 Zvezdni utrinki 2008
ŠTIRINAJST DNI
12.04.13 15:33
P R I L O G A MOHORJEVE DRUŽBE CELOVEC
Knjige za prvo sveto obhajilo Za prvo sveto obhajilo najdete v Mohorjevi knjigarni tudi primerne knjige in križce. Dobro je, da mladim ob prejemu zakramentov podarimo knjigo, ki jih bo duhovno obogatila. Podarite prvoobhajancem lep, koristen in poučen spo min. Predstavljamo nekaj primerov:
Spominski album
Moje prvo sveto obhajilo
Uredil in pripravil Janez Gril V albumu so poleg prostora za lepljenje fotografij s slovesnosti in za pisanje spominov, tudi Jezusove besede o maši, nekatere osnove molitve in spodbude za krščansko življenje. »Prvo sveto obhajilo je prazničen začetek čudovitega življenja z Bogom. Pri maši in obhajilu, ki je spomin na Jezusovo zadnjo večerjo z apostoli, si se srečal z Jezusom. Prvič je prišel k tebi in ti si ga sprejel v svoje srce in svoje življenje. Ta spominski album naj ti pomaga, da ne boš nikoli pozabil Jezusa in njegove ljubezni. Naj te spodbuja, da boš rad hodil k obhajilu in srečno živel v prijateljstvu z Jezusom.«
Moj Molitvenik – Vrata k Bogu, s. Marija Kadiš
Moje prve molitve, besedilo Božo Rustja, ilustracije Silva Karim V slikanici za otroke so besedila osnovnih molitev ter njihova razlaga bo obogatila
tudi odrasle ter jim približala sporočilo molitev ter razložila njihov nastanek in pomen.
Sveto pismo v zgodbah Sveto pismo v zgodbah bo otrokom, njihovim staršem in vzgojiteljem na zanimiv in poučen način približalo bogato sporočilo knjige vseh knjig.
Tudi birmancu lahko podarite poučen in koristen spomin. 365 dni + 1 dan s teboj Iskrive, zanimive, izzivalne, pa tudi tolažeče in spodbudne misli nam bodo pomagale doživljati dan za dnem pa tudi čase in praznike cerkvenega leta. Opozorile nas bodo na vsebine, na katere doslej nismo bili pozorni, primerno za mladostnike, ki vstopajo v čas odrasle in osebne vere.
Spomin na sveto birmo Diploma na pergamentnem papirju ima prostor, da vpišete ime birmanca ter kdaj in kje je prejel birmo.
Vse knjige, križce in še mnogo več lahko kupite v Mohorjevi knjigarni v Celovcu. ŠTIRINAJST DNI
DRUZ_priloga_16.indd 15
XIV
15
12.04.13 15:33
Enkraten dan Ime mi je Lucija Krautzer. Živim v Št. Petru. Stara sem osem let. Obiskujem 2.a razred v Št. Jakobu. Letos bom šla k prvemu obhajilu. Skupaj z Evo Ogris se pripravljamo na ta enkratni dan. Z veseljem bomo izdelovali križe pri nas doma. Veselim se, da bom končno prvič dobila sveto hostijo. Moji sestri Lena in Theresia in moj brat David so že bili pri prvem sv. obhajilu. Zdaj bo prišel ta dan tudi zame. Lucija Krautzer, Št. Peter pri Št. Jakobu
DRUZ_priloga_16.indd 16
Postala sem ministrantka Sem Alina Kunčič. Doma sem na Reki. Hodim v 2.a razred ljudske šole v Št. Jakobu v Rožu. Rada hodim v šolo, moja učiteljica je Erika Wrolich. Ker moje sošolke ministrirajo, sem tudi jaz postala ministrantka. Z našo Pepco, ki jo imamo zelo radi, se učimo ministriranja. Prvič sem bila v Tinjah na srečanju ministrantov. Bilo je luštno in zelo dobro so nam kuhali. Veselim se že srečanja prihodnje leto. V šoli se z veroučiteljico Evo pripravljamo na veliki praznik prvega svetega obhajila, ki bo konec maja.
12.04.13 15:33