Družinska priloga - Med kariero in družino by redakcija Nedelja

nov

PRILOGA

XIV

DNI

Š T I R I N A J S T

DRUŽINE

 o o r n i e i ž r u a k dr ed

uvodnik

PORTRET

Pripravila Micka Opetnik

Micka Opetnik opetnik@nedelja.at

Štiri stene, štiri roke »Na Dunaju poteka kampanja Štiri stene, štiri roke. Ta naj bi pokazala, da se pol-pol v realnosti še ne prakticira. Oskrba otrok ne sme biti izključno žensko vprašanje. Oskrba otrok je družinska tema in se mora partnersko rešiti,« je dejala Michaela Slamanig, voditeljica referata za ženske in enako obravnavanje na uradu deželne vlade. Ob pripravah na pričujočo družinsko prilogo, ki kaže različne načine življenja žensk, njihovo razpetost med družino in poklicem, sem opazila: ni enotnega modela za vse ženske. Vsaka se odloča po svojih željah, težnjah, gospodarskih in socialnih okoliščinah, v katerih živi. Mamice bi bile rade skrbne spremljevalke svojih doraščajočih otrok. Velika večina od njih pa si želi tudi uspeh v poklicnem življenju. Dobro to povzemajo besede ene od njih: Če sem srečna jaz, so srečni tudi otroci. Da pa ženske, če so poklicno dejavne, kljub temu prevzemajo glavno odgovornost za gospodinjsko delo ter oskrbo in varstvo otrok, ne kažejo le študije, temveč kaže tudi vsakdanje življenje. Razmišljati bi morali začeti, kako delo na novo ovrednotiti. Delo – plačano in neplačano – mora biti opravljeno. Velik zalogaj neplačanega dela opravljajo prav ženske, in tu gredo razmišljanja v pravo smer. V zadnjih dneh se veliko govori o „brezpogojnem osnovnem dohodku“ („bedingungsloses Grundein kommen“), ki bi pomenil finančno podporo in priznanje v družbi za tiste ženske, ki se odločijo za vzgojo otrok in oskrbo starejših članov družine in ostanejo doma. Prav je, da živimo v družbi, v kateri se lahko vsak odloča po svojih zmožnostih, željah in potrebah. Osebno pa želim vsaki, da bi bila v tej svoji vlogi srečna in zadovoljna.

XIV

ŠTIRINAJST DNI

Simona

Mreža, ki Afriški pregovor pravi: Če hočeš vzgojiti otroka in ga postaviti na lastne noge, potrebuješ celo vas. Za Simono Krajger je ta pregovor resničnost, ki jo doživlja kot mrežo.

Naslovnica Foto: boerdi/photocase.de in Konstantin Gastmann/pixelio.de

Kot mama samohranilka z dvema hčer kama je presrečna, da to mrežo sestav ljajo njena družina, atej, teta Lena, pri jateljice in cela žlahta. Veliko ljudi ji pomaga in jo spodbuja, zato z nasmeš kom pravi, da živi “luksusvarianto” mame samohranilke, ki nikoli ni sama. Simona Krajger je doraščala s tremi bra ti in eno sestro v veliki družini v Šmihe lu. Mama je poleg otrok hodila v službo in za Simono je bilo popolnoma nor malno, da hodi mama v službo. Po ma turi na Slovenski gimnaziji je obiskova la dvoletno šolo slikarstva v Gradcu in se nato vpisala na študij scenografije in ko stumografije. »Ko sem bila stara 24 let, se je rodila Mija. Bila sem mlada mama in nisem hotela imeti otroka edinčka. Tako se je dve leti in pol kasneje rodila še Lea. Njun oče ni mogel prevzeti vloge očeta in tako sem postala mama samo hranilka. Brez velike mreže – družine in prijateljic – ne bi zmogla te odgovorne naloge in tudi ne dokončati še druge izo brazbe,« pripoveduje Simona in se spra šuje, kako vse to opravijo druge mame samohranilke, in to z malo denarja. Ko je bila Lea stara dve leti in pol, je Simona Krajger začela izobrazbo za dvojezično učiteljico. Leo je oddala svojemu ateju,

Krajger

Simona Krajger,

dvojezična učiteljcia, živi v Šmihelu. Otroka Mija (11) in Lea (8)

daje zavetje Mijo pa v otroški vrtec, ki pa je od prl svoja vrata šele ob 7. uri. Šele na pobudo nekaterih mam so otroški vrtec odprli ob 6.30, kar je tudi za Simono Krajger pomenilo olajša vo. »Šola pa tudi danes odpre svo ja vrata šele ob 7. uri. Sprašujem se, kako to naredijo drugi starši – kje čakajo njihovi otroci. V Šmihelu imamo tovarno filtrov, kjer se de lovni dan začne ob 6. uri zjutraj,« razmišlja Simo na Krajger, ki o sebi pra vi, da se je v tem času na učila prositi za pomoč, in to brez strahu in sramu. Medtem ko sta bili hčerki oskrbljeni, je ona študira la v Celovcu, doma pa se učila ponoči, ko sta otro ka spala in je bilo v hiši tiho. Za poklic učiteljice se je odločila zavestno in se daj že peto leto pouču je v Javni dvojezični ljud ski šoli v Celovcu. V vlogi učiteljice se počuti dobro, dopoldanski šolski čas pa zahteva od nje energijo. Ko po pouku sede v avto in se od pravi proti domu, ob poslušanju glasbe odloži šolske skrbi in se raz veseli Leje in Mije, ki jo pričaka ta pri teti Leni. In vendar se zaveda izzivov, ki jo čakajo kot učiteljico in kot mamo. »Dopoldne poučuješ otroke in se trudiš, da to narediš najbolje. Popoldne pa vzgajaš la stne otroke. Paziti moram, da do

poldanskih razmer ne prenesem na lastne otroke. Nimam partnerja, ki bi mu lahko povedala, kako je bilo v šoli. Tudi se ne morem po služ bi uleči na kavč. Tega si ne morem privoščiti,« pravi in smeje doda, da bi ji bilo morda celo dolgčas pri le

žanju. Za to poskrbita tudi Lea in Mija s svojo otroško navihanostjo in zain teresiranostjo. Mama Simona jima hoče dati čim več možnosti zunaj šolske izobrazbe. Tako obe obisk ujeta glasbeno in gledališko šolo, Lea pa tudi pleše balet. »Hčerkama hočem dati številne možnosti in čeprav kot učiteljica dobro zaslu

žim, celo plačo porabim za vsak danje življenje. Da bi ostal kak pri hranek, na to ni misliti. Zato so mame samohranilke tako ogrože ne in otroci hitro zapadejo v rev ščino.« V vlogi učiteljice in mame se Simo na Krajger počuti zelo do bro, kar ji manjka, je oseb na opora. »V vzgoji sem za vse odgovorna sama. Včasih pa so situacije, ko si želim koga ob sebi, ki bi rešil situacijo. Vsako od ločitev moram naredi ti sama in za to porabim včasih veliko energije.« Ob tem pa se zaveda, da ima tako kot vsak človek več vlog. K vlogi v šoli in doma pridejo zraven še vloge v društvu, zboru, pa še kak konjiček. Sreča je, da se v posameznih vlo gah dobro počuti in jih več živi vzporedno. Tako srečamo Simono Kraj ger kot navdušeno pevko MePZ Gorotan in šmihel skega Big banda, vodi sku pino šmihelskih lutkar jev, sodeluje v domačem društvu, oblikuje scene za gledališke pred stave in ilustrira učbenike. In če je bilo slikarstvo nekaj časa nekoli ko v ozadju, je Simona Krajger ta čas sredi ustvarjanja in pripravlja likovno razstavo. Simona uživa v najrazličnejših vlogah in zaupa, da bo vse šlo dobro.

ŠTIRINAJST DNI

XIV

V Ž A R I Š Čˇ U Pripravila Micka Opetnik

Michaela Slamanig Pogovor z Michaelo Slamanig, voditeljico referata za ženske in enako obravnavanje v uradu koroške deželne vlade .

Kakšne naloge ima vaš referat? Michaela Slamanig: Naloga referata za ženske je bila in je, da dela za ena kopravnost žensk in moških na vseh življenjskih področjih. Meni je po membno, da imajo vse ženske, vse eno katero pot izberejo, za kateri življenjski profil se odločijo, dobre in pravične možnosti oblikovanja in predvsem svobodo izbire. Katera svetovanja lahko ženskam ponudite? S katerimi ponudbami lahko ženske, ki iščejo pomoč, podpirate? Michaela Slamanig: Ženski referat je stičišče za informacije. Po ženski vroči liniji lahko brezplačno in za upno pokličete in pri prvem pogo voru bodo poskušali najti, kje lahko kakšen urad pomaga ali podpira. Te lefon: 08000/20 33 88. Ponosna sem, da lahko rečem, da ima Koroška eno najbolje urejenih mrež ženskih po svetovalnic v vsej Avstriji, to ni samo umevnost in zato želim ženske spod buditi, naj si pri vprašanjih in željah poiščejo podporo in sprejmejo po nudbe ženskih posvetovalnic. Mi imamo v vsakem posameznem koro škem okraju žensko posvetovalnico, s kompetentnimi sodelavkami, ki lahko pri vprašanjih o poklicni usmeritvi, ločitvi, oskrbi, nasilju etc. nebirokrat sko, hitro in brezplačno pomagajo naprej. Kot voditeljica ženskega re ferata sem tudi pristojna za vpraša nja enakega obravnavanja za dežel ne uslužbence. Ženski referat svetuje pri vprašanjih o podpiranju žensk, gender mainstreaming, pospeševanju nadaljnjega izobraževanja ali drugih za ženske pomembnih zadevah. Tudi društvene podpore in prošnje za pro jekte z ženskopolitičnimi referenca

XIV

ŠTIRINAJST DNI

Nov pogled na življenjski resničnosti mi se urejajo in podpirajo prek žen skega referata. Kako se godi ženskam na Koroškem, ki se odločijo, da ostanejo doma pri otrocih? Kakšno pomoč lahko ponudite tem ženskam? Michaela Slamanig: Če se ženska od loči, da ostane doma pri otrocih, naj premisli, za koliko časa to želi in kaj bo prišlo potem. Kakšen življenjski načrt ima. Priporočam, da čas doma uporabi za nadaljnje izobraževanje v izučenem poklicu ali da razmišlja o prešolanju. Tudi če ne nameravam iti delat, lah ko postane pridobitna dejavnost ne nadoma potrebna. Ali potrebujem nov izziv, želim biti (finančno) neod visna. Mora mi biti tudi jasno, da bo ta čas slabše učinkoval na moj pokoj ninski konto in da bo ponovni vstop toliko težji, kolikor dlje sem odsotna s trga dela.

Veliko število žensk se odloči poleg partnerstva in otrok za poklicno živ ljenje. S kakšnimi izzivi se srečujejo ženske pri tej odločitvi? Michaela Slamanig: Iz mnogih raz iskav vemo, da ženske, če so poklicno dejavne, kljub temu naprej prevze majo glavno odgovornost za gospo dinjsko delo ter oskrbo in varstvo otrok. Ta večkratna obremenitev po gosto vodi do tega, da so mnoge ma tere preobremenjene in zadenejo ob svoje osebne energijske meje. Na Du naju poteka aktualna kampanja žen skega referata „Štiri stene, štiri roke“, ta naj bi pokazala, da se pol-pol v re alnosti še ne prakticira. Oskrba otrok ne sme biti izključno žensko vpraša nje, oskrba otrok je družinska tema in se mora partnersko rešiti. Imamo sicer podpore za ženske, nimamo pa jih za družine ali moške. Vprašanje otrok bi morali diskutirati kot druž beno nalogo. Ženske so tukaj pogosto prepuščene samim sebi in so prisilje

ne najti individualne rešitve. Najtežje v ženskem življenju – tako se zdi – je vedno vstop v poklicno življenje po karenci, oz. ponovni vstop v poklicno življenje. Zakaj je to tako težko in velika tema, tako v gospodarstvu kakor tudi med ženskami? Michaela Slamanig: Da, realnost kaže, da je samo vsaka druga žen ska kos ponovnemu vstopu po pav zi zaradi otroka (otrok). Podobno sli ko riše raziskava Delavske zbornice in AMS Predarlska: Po tej raziska vi je uspelo samo 237 materam – od 423 vprašanih – spet se zakorenini ti v službi. Pri poklicnem ponovnem vstopu se čutijo ženske pogosto pori njene v majhno zaposlitev oz. v svo bodna delovna razmerja, z ustrezno negativnimi posledicami za dolgo ročne možnosti za kariero in samo stojno socialno zavarovanje. Je sve ženj izzivov, ki se postavljajo za ženske po karenci, in vsi ti izzivi pri spevajo k temu, da je ponovni vstop

potem težaven. Po eni strani je po klicna izobrazba. Še vedno si izbere nad 50 odstotkov mladih žensk učni poklic kot prodajalka, tajnica ali fri zerka. Vemo pa, da so v trgovini po gosto neenakomerni delovni časi in ti niso združljivi (kompatibilni) z odpiralnimi časi ustanov otroške ga varstva. S čimer smo pri glavnem problemu: nezadostne ustanove otro škega varstva na Koroškem. V tej toč ki smo v zadnjih letih marsikaj zaspa li, to je treba čim prej nadomestiti. Vedno znova se govori o združljivosti med družino in kariero. Kakšen je položaj žensk na Koroškem glede tega? Kateri nastavki bi bili dobri, da bi omogočili združljivost? Michaela Slamanig: Mnoge ženske si prizadevajo, da so same plačnice za svojo (in svojih otrok) eksistenco in hočejo živeti smiselno in samostojno življenje. Matere hočejo biti na vo ljo svojim otrokom. Življenje z otroki je nekaj čudovito lepega, daje ener

gije, celostne izkušnje in nov pogled na življenjska dejstva. V ta namen potrebujejo matere – in tudi očetje – ustrezne življenjske možnosti in (ekonomske) gotovosti, čas – tudi za oddih, da ta radostna in produktiv na stran materinstva – in očetovstva – zaradi preobremenitve ne bo uni čena. Poleg tega so povsod potreb ne kakovostne, fleksibilne ustano ve otroškega varstva za vse starostne stopnje, ki so v svojih odpiralnih ča sih prilagojene realnosti sveta dela. Ženski referat je letos naročil raz iskavo, ki je imela namen ugotovi ti potrebo po ustanovah otroškega varstva z vidika družin. Vprašanih je bilo 1.115 koroških žensk v starosti od 20 do 49 let. Iz ankete izhaja, da 43 %žensk, z otroki pod 15 let, upo rablja zunajdružinsko ponudbo otro škega varstva. Vprašane ženske so kritizirale dolge zapiralne čase med počitnicami, manjkajočo možnost fleksibilne (npr. za posamezne dni) uporabe ustanov in manjkajočo po nudbo pozno popoldne/zvečer. Kako najde ženska pravo ravnotežje med družino in poklicem? Michaela Slamanig: Da se ženska ne čuti za vse odgovorna. Veliko pogo steje naj bi dela delegirale in svoje zahteve znižale. Pomembno se mi zdi tudi, da imamo dobro delujočo mre žo iz družine in prijateljskega kroga, po kateri lahko posežemo in iz kate re lahko zajemamo novo energijo. In naučile naj bi se, da si vzamemo zase prosti čas in da tega uživamo. Hobi ji, narava, gibanje, odkriti, kje lah ko spet napolnimo svoje zbiralni ke energije – to je čisto individualno. Paziti na svoje potrebe in brez slabe vesti si tudi vzeti ta čas.

ŠTIRINAJST DNI

XIV

V Ž A R I Š Cˇ U

Skrivnost Pripravili Monika Novak-Sabotnik in Micka Opetnik

za srečno življenje

lko Wrolich srečam za pogovor na zanimivem stičišču in prelomnici v njenem življenju, kaj ti po skoraj osemletnem karenčnem dopustu s svojimi tremi sinovi se je v teh dneh spet napoti la na delo v bolnišnico, kjer še zaključuje svoj turnus in s tem izobrazbo kot zdravnica. Hkrati pa je odprla tudi vra ta svoje nove prakse kot energetičarka po načinu Uwe ja Albrechta in njegovem sistemu „innerwise“ (glej www. innerwise.eu). Njena izobrazba v kitajski tradicional ni medicini in s tem povezano spoznavanje kitajske kul ture, kratka romanja po Tibetu in Španiji, večkratna bi vanja v Afriki in zavesten čas doma pri družini – vse to se zliva sedaj v nov korak, v novo obdobje. „Pravzaprav sem že vedno delala na ta način in sedaj sem ob izobrazbi po innerwise našla tudi pravo strukturo. V študiju medici ne sem se naučila, da vedno delaš po simptomih. Če te ne kaj boli, se trudiš, da to bolečino spet spraviš proč. To pa je narobe, kajti s tem razbiješ le alarmno luč, ki sveti. Sicer potem ta alarmna luč ne sveti več in ne zvoni, a poškodba je še tu. Treba je priti do vzroka in pogledati, zakaj in kdaj se je za čela bolezen razvijati, in tam je treba reševati. Gledati moramo člove ka vedno v celoti in na vseh ravneh, na psihič ni, na fizični, na bioke mični in duševni ravni.“ Vzgajati in spremljati na vseh ravneh, to skušata Elka in njen mož Peter kot starša današnjega časa. Prav zato sta iz brala posebno ustanovo, kjer se Manolo v šoli, Santiago in Inigo pa v vrtcu učijo in igrajo, od krivajo svet in uživajo vsakdanjost po pedago giki Montessori. Tu je otrokom dana možnost, da dobro poslušajo sebe,

XIV

ŠTIRINAJST DNI

Elka Wrolich, 38 let,

doma v Celovcu, zdravnica, izobražena za akupunkturo in tradicionalno medicino, energetičarka, poročena, 3 sinovi: Manolo (7), Santiago (5) in Inigo (2,5)

česar potrebujejo in kam jih vleče, kje so njihovi talenti. „Poslušati sebe in svoje srce je skrivnost za dobro in sreč no življenje,“ pravi Elka. „Ženske naše družbe so nesreč ne, ker vse manj poslušajo sebe in hočejo ustrezati pred stavam drugih. Sploh ne morem razumeti, ko mi kake mamice povedo, da jim po najkrajšem času doma pri otro ku pada na glavo strop. Ko pomislim na mojo tako inten zivno dobo z otroki, ves ta lepi čas nežnosti in objemov ... Zame je materinstvo nekaj edinstvenega in toplega, lju bezni polnega. Rojstvo, rojevanje je čista ljubezen.“ Iz tega črpa Elka in seveda tudi iz zelo osrečujočega zakona. Mož Peter jo podpira in tako bosta mojstrila vsakdanjik, v katerem bosta združevala vsak svoj poklic in družino. Če sar se Elka vendar boji, „so izjemne situacije, ko bom mo rala na primer nepričakovano dalje delati in bo treba na hitro ukrepati in reševati izzive!“ Žarečih oči in z nasmehom na ustni cah Elka pripoveduje o sebi in sreči, ki jo doživlja, o tem, da ji ni nikoli dolg čas, ker je vedno kaj odkriti, in da se sedaj veseli tega, da lahko dela samostojno in je drugim ljudem v pomoč. Energijo črpa iz ko renin, ki jih je dobi la doma, in se hkrati zaveda, da se ne smeš ustaviti in da je vedno delala na sebi in se trudila za svoj razvoj. Mlada mama treh si nov izžareva umirje nost in sproščenost, hkrati pa živahnost in radovednost ter toplo energijo žuborečega življenja ... gotovo, ker tako zelo posluša sebe in svoje srce.

Regina Smrtnik, 50 let doma v Kortah, poročena, otroci Matej (25 let), Anja (23 let), Štefan (5 let)

S fotoaparatom

na lov

ot na Smrtnikovo domačijo vodi skozi korške peči. Na poboč jih visokih hribov se razprosti ra kmetija. Travniki, vrt in vse okrog hiše je že pospravljeno za zimo. Pred hišo cvetijo še zadnje rože. Na to kmetijo se je pred mnogimi leti poročila Regina Smrtnik. Službo tajnice na Dušno pastirskem uradu v Celovcu je zamenja la za delo na kmetiji. Rodila sta se otroka Matej (25 let) in Anja (23 let). Otroka, hiša in kmetija, kjer je vedno veliko dela, so ji olajšali odločitev in ostala je doma. Gor ska kmetija živi predvsem od gozdarstva, gozdovi pa potrebujejo nenehno oskrbo. Kot skrbni kmetje Smrtnikovi vse poseka ne površine spet zasadijo. Veliko dela pa tudi veselja imajo vsako leto s prodajo bo žičnih dreves. Nekaj tisoč mladik posa dijo vsako leto. Za Regino, ki je doraščala na kmetiji, je kmečko delo v naravi nekaj lepega. Dela v gozdu in na kmetiji je ve dno opravljala skupaj z možem Francem Jožefom, ko pa je postal župan občine Železna Kapla, je morala Regina prevzeti več nalog na kmetiji. Poskrbi za pravo po seko gozda in pravilen odvoz lesa. Čeprav nimajo več živine v hlevu, vse travnike pokosijo, seno pa dajo za krmo jelenom. Smrtnikovo domačijo pogosto obiskuje jo jeleni in srne, saj so ravno te dni pozo bali zadnje vrtnice pred hišo. Regina pa ima poseben čut za naravo in divjad. Z ve seljem se odpravi »na lov s fotoaparatom« in postavlja »lovske kamere«, da ujame v objektiv številno divjad, ki prihaja prav do hiše. »Pred tremi dnevi je prišel medved k nam po hruške. Ko jih je obiral, je padel z drevesa in polomil vrtno ograjo. Še dobro, da ni dobil mojih čebel,« smeje pripove duje Regina, ki je navdušena čebelarka. Poleg dela na kmetiji in domačem vrtu je

Regina odlična tajnica svojega moža in or ganizatorka. Organizacija dela na kmeti ji, koordinacija nastopov kvinteta bratov Smrtnik, pa tudi občinske zadeve se ste kajo v kuhinji Smrtnikove domačije, Regi na pa je vestna poslušalka in usklajevalka terminov. Ko pa se bliža korško žegnanje, zaživi Regina v organizaciji priljubljenega praznika. 60 ljudi pomaga, da tradicional ni praznik pod lipo odlično uspe. Sploh je Regina Smrtnik ljubiteljica dobre družbe. Že od svojega 13. leta prepeva pri cerk venem zbor na Obirskem. Srečanja pri vajah, po nedeljskih mašah pri agapi in razna praznovanja poživljajo farno skup nost in povezujejo ljudi, ki živijo razkrop ljeni po strmih pobočjih obirske fare. Regina Smrtnik se je zavestno odločila za otroke in dom. Delo v hiši, na kmetiji in v naravi ter za farno in krajevno skupnost se prepleta in bogati njen vsakdanjik. »Lepo je, da sem lahko pri otrocih doma. Večkrat so mi otroci povedali, kako so ve seli, da sem doma. Vem pa, da družba tega dela ne ceni preveč. Vem tudi, da si žen ske želijo iti v službo, saj velika večina žensk našega kraja hodi v službo.“ Samo stojno življenje na kmetiji je olajšalo Re gini in njenemu možu odločitev za tret jega otroka. In tako sedaj Štefan, star pet let, razveseljuje s svojim nasmehom celo družino, najbolj pa dedeja. Ob delu na kmetiji si Regina zavestno vzame tudi čas zase: pohod v gore, kopa nje v toplicah ali dan ob morju so dnevi za počitek. Obisk pri enem od bratov ali se ster, ki živijo v bližini, pa je zanjo dobro došel oddih. Kajti delo na kmetiji in v hiši se nenehoma prepleta. Jesenski dnevi so čas lova in kadar lovec upleni jelena, je pri hiši praznik, gospodinja Regina pa ima polne roke dela, da pogosti veselo družbo.

ŠTIRINAJST DNI

XIV

V Ž A R I Š Cˇ U Pripravili Monika Novak -Sabotnik in Micka Opetnik

Odločilno je

znanje Ženske v naši družbi so mnogokrat razpete med družino in poklicem – kako doživljate to vi osebno? Marija Wakounig: Družina in poklic imata vsak/a zase svoj prostor, in to omogoča usklajanje. Ženske morajo dajati v poklicu več kot moški – ali to drži? Ste to doživljali v vašem poklicu, predvsem tudi v vaši službi na univerzi? Marija Wakounig: Ta teza je po svo je upravičena, čeprav je osebno ni bilo treba preveriti. Moj bivši pred stojnik je preferiral in tudi podpiral znanstvenice, ki so bile matere. Po leg hitro končanega študija so se mi v začetku najbolj obrestovali materni jezik (torej slovenščina), znanje dru gih slovanskih in zahodnoevropskih jezikov ter postgradualna izobrazba na področju pomožnih ved in arhivi stike. Skratka: moje znanje je (bilo) odločilno, ne moj spol. Kaj odlikuje ženske? Kaj znamo posebno dobro? V čem je naša moč? Marija Wakounig: To, kar naj nas odlikuje, kar baje posebno dobro zna mo in v čemer naj bi bila naša moč, vse to je družbeno definirano in osnovano. Mislim, da se moškim ni koli ne postavljajo ta vprašanja – kar veliko pove o samozavesti posamez

XIV

ŠTIRINAJST DNI

nega spola. Raziskujete tudi pozicijo ženske – npr. aristokratske ženske – med prilagajanjem in samoodločbo. Kako se vedejo ženske našega časa? Odločajo same ali se prilagajajo predstavi, da morajo biti perfektne mame in perfektne v poklicu? Marija Wakounig: Status ženske – v smislu vprašanja (prilagajanje, sa moodločba itd.) – je povsem odvisen od (družbenega, socialnega, gospo darskega itd.) okolja. Sem čedalje bolj prepričana, da ženske ne skušajo ustrezati tako imenovanim predsta vam/podobam/vzorcem, da same od ločajo in skušajo najti ravnotežje med poklicem in družino; in to je tudi do bro za družbo. V čem se razlikujejo ženske v Avstriji od žensk na vzhodu? Marija Wakounig: Pri primerjavi po ložaja žensk v Avstriji in v Vzhodni Evropi je treba upoštevati posebej družbenopolitični razvoj druge polo vice 20. stoletja, to se pravi poimeno vati in analizirati razlike med demo kratičnim in socialističnim sistemom, ki sta oba po svoje nudila „družbene” prednosti ali „cukrčke”, na primer osebno prostost versus enakoprav

Marija Wakounig,

rojena 19. marca 1959 v Celovcu, zgodovinarka (mag. in dr. phil., MAS), izredna profesorica na Inštitutu za vzhodnoevropsko zgodovino Univerze na Dunaju. Doma iz Mlinč.

nost spolov v ustavi. Po razpadu so cializma 1989/1991 so postale razlike in tudi skupne značilnosti bolj vidne. Tranzicijski proces je v bivših soci alističnih državah skupaj s svobo dnim tržnim gospodarstvom prebudil in oživil baje premagane patriar halne strukture, in to pomeni delo ma do danes, da se ženske v teh dr žavah borijo za tisto enokopravnost, ki je bila vsaj v ustavah samoumevna do 1989/1991. Dejansko tradicionalne razlike obstajajo na primer pri pla či, izobrazbi in varstvu otrok: bivše Vzhodnoevropejke ne zaslužijo toli ko manj od moških kot Avstrijke, so povprečno bolj izobražene (posebno jezikovno) in družbenopolitično na predno misleče. Kako bi morala podpirati politika ženske in družine? Marija Wakounig: S tem da omogoči in postavi tudi finančno okvirne po goje in da jim pri implementacijskem procesu stoji ob strani. Kaj je vaše navodilo za srečno življenje? Marija Wakounig: Nimam ga. Ven dar: Kot Kovačeva hči kujem svojo srečo z velikodušnostjo in humorjem sama in upam, da sreča ni samo pti ček (dunajski pregovor).

Nadja Wrienz

stara 30 let, doma v Dobravi pri Dobrli vasi, poročena. Otroci: Magdalena (8), Nikolaj (7), Florian (4) in Damjan (2)

Naša mama

je doma

ri vratih me pričaka najmlajši član družine Wri enz, Damjan. «Mami, je že tukaj,« sporoči ma mici Nadji Wrienz moj obisk. Z obešalnika visi jo »Martinove lučke«, prostorna dnevna soba pa sporoča: tukaj živijo otroci. Omara s knjigami, škatle, pol ne lego kock, otroški stoli, pisane barvice in prazen papir – vse čaka na otroško igro. Med otroki in otroško igro pa vsa nasmejana opazuje Nadja Wrienz mlade navihance. Domača hiša družine Wrienz v Dobravi pri Dobrli vasi je pravi raj za otroke. In to ne le za domače: Damjana (2 leti), Floriana (4 leta), Nikolaja (7 let) in Magdaleno (8 let), temveč tudi za tuje otroke, in vsem daje mama Nad ja dom in prostor, kjer lahko razvijajo svojo otroško domi šljijo in igro. Nadja Wrienz si je že kot mlado dekle želela veliko družino. Ob lastni mami je doživljala, kako lepo je, če je mama doma. Ta čudoviti občutek je hotela posredovati tudi svojim otrokom. Toda najprej je hotela študirati. Go spodarstvo, računovodstvo in številke, to jo je fasciniralo in odšla je v Gradec. Toda kar hitro sta se z bodočim mo žem Bernhardom odločila za poroko in kmalu se je na povedala Magdalena. Za mlado mamico je bilo jasno, da bo ostala doma pri otroku, pa tudi želja po službi je bila v njej močna. In tako se je odločila za izobrazbo »dnevne mame« (Tagesmutter). V enoletnem izobraževanju je na vezala številne stike z drugimi ženskami in odkrivala svo je sposobnosti ter jih izpopolnjevala. Pred petimi leti je prvič sprejela v svojo hišo otroke in bila vesela, da je to poklic, ki ga lahko opravlja doma. Danes, ko Magdalena in Nikolaj zjutraj odideta v šolo, Florian pa v otroški vrtec Mavrica v Dobrli vasi, v hišo pride pet majhnih »škratov«, ki skupaj z Damjanom preživijo dan ob skrbnem varstvu mame Nadje. »Na domu smem varovati 6 otrok, in to v starosti od dveh mesecev do 15. leta. Nastavljena sem pri ustanovi AVS in sem ta čas edina dvojezična varuška v ve

likovškem okraju. Povpraševanj pa je zelo veliko. Deloma se prijavijo mamice že v času nosečnosti,« pove Nadja, ki ji je žal, da mora mnogim odpovedati, saj ne sme sprejeti več kot 6 otrok v svoje varstvo. Pogosto se zgodi, da pride jo otroci k mami Nadji tako zgodaj, da za veliko družinsko mizo vsi skupaj zajtrkujejo. Delovni dan mame Nadje pa poteka tako kakor dan vsa ke mame, ki je doma pri otrocih. Razlika je le, da varu je »tuje« otroke, a to čim bolj v okvirih, kot jih doživljajo otroci v velikih družinah. Medtem ko ona pripravlja mali co in kosilo – vsak dan skuha svežo hrano –, se otroci igra jo v otroški kuhinji. Potem pa je obvezen sprehod v na ravo. Bližnji gozd in kmetija sorodnikov sta priljubljena kraja malčkov, svež zrak in gibanje v naravi pa zlakoti in utrudi otroke. »Otroci ne potrebujejo veliko programa. Važno mi je, da v medsebojni igri odkrivajo svojo pozi cijo, da doživijo veliko skupnost, v kateri mora vsak najti svoj proctor, in se učijo pozornosti drug do drugega. V ve selje mi je, ko jih opazujem pri skupni igri, v kateri moti virajo drug drugega,« pripoveduje Nadja. Po skupnem ko silu čaka otroke počitek. Ob 14. uri pa je čas odhoda. Mama Nadja ima od takrat naprej čas za svoje štiri navi hance. »Moji otroci ne smejo biti prikrajšani zaradi mo jega dela. Zato si zavestno vzamem čas zanje. Skrbim, da imajo čas za skupno igro in da jim nič ne manjka.« Ob skr bi za otroke pa Nadja Wrienz zavestno poišče čas zase. Po 19. uri je v hiši Wrienz mir, otroci pa v postelji. Posebno doživetje je bilo zanjo potovanje v Anglijo, ko jo je objel občutek »prostosti«, saj ni bilo ob njej otrok, in je spozna la – »otroci spadajo k mojemu življenju«. Zato so pogosti skupni kolesarski izleti ali »ženski izlet« s hčerko Magda leno na Dunaj. Nadja Wrienz vso svojo ljubezen namenja otrokom – svojim in drugim. Ob koncu pa doda: »Imam občutek, da bo prišel čas, ko bom spet začela študirati.«

ŠTIRINAJST DNI

XIV

V ŽARIŠČU Pripravila Micka Opetnik

že na

Na Koroškem dela skorajda vsaka druga ženska v krajšem delovnem času. Večina od njih neprostovoljno, ker se poklic in družina ne dasta druga če med seboj uskladiti. Manjši delovni čas pa ne vpliva samo negativno na dohodek, tem več tudi na višino poznejše pokojnine (pen zije). »Velja zlato pravilo: Polovična plača pomeni polovično pokojnino,« pravi predse dnik AK (Arbeiterkammer Kärnten = Dela vska zbornica Koroške) Günther Goach.

Ženske so v primerjavi s svojimi moškimi kolegi na trgu dela v mnogoterem pogledu na slabšem. Hude so razlike, če primerjamo dohodke žensk z dohodki moških. Korošice so si pridobile z delom – po raziska vi Delavske zbornice Koroške – leta 2011 povprečno 1.688 evrov, moški pa 2.552 evrov mesečno. Ženske na Koroškem, ki so celo leto zaposle ne za polni delovni čas, so zaslužile za 22,5 odstotka manjšo bruto plačo kot moški. Vzroki za nižje dohod ke žensk so na dlani: nižje začetne plače, slabše možnosti napredova nja, prej ko slej težavna združlji vost poklica in družine in močnejša zaposlenost žensk v tradicionalnih gospodarskih dejavnostih z nizki mi plačami. Statistično gledano do sežejo na primer delavke na Ko roškem svoj dohodkovni vrh že v starosti med 25 in 29 leti. Potem se poslabša dohodkovna situacija za radi porodniškega dopusta, karence in zaposlitve za krajši delovni čas razločno.

XIV

ŠTIRINAJST DNI

nizke plače, visoka kvota krajšega Krajši delovni čas večinoma ni prostovoljna odločitev Poleg tega je bilo leta 2011 na Koroškem 44,7 odstotka ali v številkah 49.200 žensk zaposlenih v krajšem delovnem času. »Mno ge ženske sploh nimajo druge izbire kot zaposlitev za krajši delovni čas. Drugače se poklic in družina ne da sta združiti,« pravi predsednik AK Günther Goach. Glavni vzrok za nezdružljivost poklica in družine je pomanjkljiva ponudba mest za otroško varstvo. Kvota oskrbe pri manj kot dveletnih je na Koroškem samo 16,5 odstotka – avstrijsko pov prečje znaša 19,7 odstotka. A ne le otroci so povod za to, da ženske opustijo svojo službo za polni de lovni čas. Tudi nego svojcev v veči ni primerov prevzamejo ženski čla ni družine.

Zaradi manjšega dohodka in nižje pokojnine so ženske v starosti močneje prizadete od revščine kot moški. Za vso Avstrijo je sta rostna revščina pri nad 60-letnih žen skah pri 17,7 odstotka in pri moških pri 11,1 odstotka. Samo na Koroškem je okrog 102.000 oseb v ne varnosti revščine, to je 18,4 odstotka pre bivalcev.

Biti

enska Koroškem delovnega časa, premalo mest za otroško varstvo Podatki Koroške delavske zbornice

Polovična plača = polovična pokojnina Delo za krajši delovni čas in s tem povezana manjša plača občutno vpli vata na pokojnine prizadetih žensk. Leta 2009 so prejele upokojenke povpreč no 11.970 evrov neto, moški pa so prišli na 20.118 evrov na leto. Ravno tiste panoge, v katerih so večino ma zaposlene ženske, namreč trgovina in pa zdravstveno in socialno področje tudi prednjačijo kar zadeva kvoto krajšega de lovnega časa. Več kot polovica delojemalk, 56,5 odstotka, dela v trgovini v krajšem de lovnem času. Na zdravstvenem in social nem področju jih je 50,7 odstotka. V pre ostalih panogah je povprečje 39,8 odstotka.

Monitoring AK za ponovni vstop Vsak primer pavze zaradi otrok s prej šnjo in poznejšo kariero v Avstriji sko zi več let analizira monitoring AK za po novni vstop in naj bi dajal bolj sporočilne podatke kot statistike. Iz aktualnega monitoringa izhaja, ... da tudi pri ženskah, ki so bile pred rojstvom svojega otroka dobro integrirane v zaposli tev, do drugega rojstva otroka jih niti 50 od stotkov ni ponovno vstopilo. da tudi v četrtem letu po rojstvu otroka žen ske razločno manj zaslužijo kot pred pavzo zaradi otroka. da sodelovanje očetov počasi, vendar ne pretrgano raste in podpira zgodnji ponovni vstop žensk.

ŠTIRINAJST DNI

XIV

zavestno živeti v sodelovanju z referatom za družine pri katoliški akciji

Pripravil Pavel Zablatnik

Močna družina pospešuje težnje ženske po enakopravnosti v zasebnem in poklicnem življenju

Enakopravna žena, močna družina Ker je družina odločilno središče kul turnega, socialnega in gospodarske ga življenja družbe in države, je spo razumno določanje razmerja med žensko/materjo in poklicem najtes neje povezano z učinkovito družin sko politiko. Vse storitve, ki zadeva jo oskrbo otrok, bolnih in ostarelih, je zato treba priznati na osnovi primer ne materialne poravnave in jih upo števati tudi v okviru pokojninskega in davčnega prava. Številne družine so odvisne od do hodkov obeh staršev oz. želita biti oče in mati zaposlena, to pa pome ni velik izziv za zadovoljivo uskladi tev dela v družini z zahtevami poklic nega dela. Seveda se reševanje tega vprašanja v prvi vrsti tiče prav žen ske oz. matere, ki po človeški naravi ostaja prva oseba pri reševanju vzgoj nih nalog na osnovi zadovoljivega razvijanja družinskega življenja. Zato so v interesu enakopravnosti ženske potrebni okvirni pogoji, ki spodbuja jo družine k razvijanju svojih osebnih življenjskih modelov. Pomembno je, da v tem pogledu pridobi družina kot delovno mesto s svojimi posebnimi

XIV

ŠTIRINAJST DNI

potrebami višjo vrednost. V intere su ženske/matere je, če v zagotovit vi pravice staršev do lastne vzgoje in lastnega spremstva svojih otrok vidi skupni cilj. Na tej osnovi lahko sklepamo, da ženska, družina in svet dela druga druge oz. drugega ne smejo izklju čevati. Skupni cilj mora biti, da se na delo naravnani svet družine pre usmeri na družino osredotočeni svet dela. To pa zahteva sprejetje okvir nega zakona za oskrbo otrok, podpo ro za razširitev individualnih oblik oskrbe, brezplačno predzadnje leto v otroškem vrtcu, obsežen negoval ni načrt, razširitev možnosti za del no zaposlitev staršev in ne nazadnje seveda še javno priznanje družini prijaznim podjetjem. Močna družina torej pospešuje razvoj enakopravnosti ženske v zasebnem in poklicnem življenju. Zato so odločil ne okvirne možnosti za spodbudo in pomoč mladim ljudem, ki se odloča jo za odgovorno življenje v partner stvu in za svoj »da« otroku. Obenem je treba odvračati družbenopolitič ne razvoje v breme družini, ki lah

ko živi in se razvija na temelju za konske zveze, na osnovi življenjske skupnosti, v okviru povezave »patch work«, na osnovi edinega hranilca ali pa v okviru generacijske povezave. To zahteva v zavesti družbe vsestran ske ukrepe v korist dviganja vredno sti družinskega dela, zahteva študijo o monetarnem ovrednotenju družin skega dela, ki izkazuje več kot 11 mili jard ur neplačanega družinskega dela (2/3 s strani žensk) na leto, zahteva pospeševanje izobraževanja staršev, zagotovitev sredstev za znanstveno raziskovanje družine in zakonsko za sidranje zastopstva družine na zvezni ravni. Na tem ozadju lahko družina v vlogi institucionaliziranega pogovor nega partnerja nastopa kot prvi za govornik pravičnega usklajevanja in teresov ženske/matere v odnosu do družbe in sveta dela. Ne nazadnje pa ostaja v interesu vseh dejavnikov v družbi, državi in Cerkvi skupna skrb za kakovostno iz obraževalno ponudbo od roditeljske ga doma, zgodnjeotroške, otroške, mladinske in odrasle izobraževalne ponudbe. pz

Marian Wakounig* pravni kotiˇ cek

D om a iz M l in č, že vr sto le t ž i vi i n d el a n a D u n aju . Reg i on al n i m en ed žer v z vez n em m in istr stvu z a fin an ce reg i ja Ni ž ja Av str i ja ter G rad iščan ska, lek tor d u n ajske u n i ver ze, iz red n i p rofesor n a m ar ib or sk i u n i ver z i , p od p red sed n ik Zveze Ban k

Kmetje in nakup stroja Pred nedavnim se je avstrijsko ministrstvo za finance ukvarjalo z naslednjim primerom. Trije kmetje (imenujmo jih A, B, C) so ustanovili družbo po civilnem pravu, ki so jo imenovali A-B-Cdružba (nemško: Gesellschaft nach bürgerlichem Recht). Po ustanovitvi so si kupili stroj za pospravo različnih poljedelskih pridelkov. Nabavni stroški stroja so znašali: 50.000 ¤ + 20 % ddv; torej 10.000 ¤ (skupna vsota 60.000 ¤). Vsak od kmetov, ki je seveda imel lastno kmetijo, se je pri stroških nabave udeležil z 1/3; torej z 20.000 ¤. Kmeta A in B sta bila pavšalirana, kmet C je bil večji kmet in zato ni bil več pavšaliran. Vsi trije so uporabljali stroj, od njih ustanovljena A-BC-družba jim je za uporabo stroja zaračunala dejanske stroške, ki so pač nastali – brez kakršnega koli pribitka. Vprašanja, s katerimi se je ukvarjalo ministrstvo za finance, so bila tale: 1 Ali je od kmetov ustanovljena A-BC-družba davčni zavezanec v smislu davčne zakonodaje? 2 Na koga morajo biti računi naslovljeni (adresirani), da se lahko

odbije vstopni davek na dodano vrednost (Vorsteuerabzug)? 3 Kdo konkretno ima pravico do odbitka vstopnega davka na dodano vrednost. Rešitev ministrstva za finance Ad 1) Združenje oseb, ki nastopa samo nasproti svojim članom (v našem primeru nastopa A-B-Cdružba nasproti tem 3 kmetom), je lahko davčni zavezanec. Po sodni praksi evropskega sodišča pa taka družba izgubi status davčnega zavezanca, če njeno nastopanje ni trajno. Sodišče zahteva preverbo določenih kriterijev kot npr. preiskavo pogojev, pod katerimi se stroj uporablja, gospodarsko nastopanje davčnega zavezanca, višina stroškov, ki se zaračunava, ozke povezave med davčnimi zavezanci, itd. Vsekakor je ministrstvo za finance družbi odreklo status davčnega zavezanca, in sicer zaradi tesne povezave stranke (kmeta) z davčnim zavezancem (družba) ter zaradi dejstva, da je družba kmetom zaračunavala storitve za prenizko ceno.

Ad 2 in 3) Če družba ni več davčni zavezanec (glej obrazložitev k prejšnji točki), potem je alikvotni kupec stroja vsak posamezni kmet. Ker sta kmeta A in B pavšalirana, nimata pravice do odbitka vstopnega davka iz nakupa stroja. Kmet C, ki ni pavšaliran, ima pravico, da odbije vsaj 1/3 od 10.000 ¤ kot vstopni ddv. Čeprav je bil prvotni račun za nakup stroja naslovljen (adresiran) na družbo A-B-C, ministrstvo za finance kljub temu kmetu C ni odreklo pravice do odbitka vstopnega ddv. To je treba v tem primeru jasno podčrtati, ker se po avstrijski zakonodaji davek na dodano vrednost sme odbiti izključno iz korektnih in pravilno naslovljenih računov. Skratka: račun bi pravzaprav moral biti izdan za kmeta C in ne za družbo A-B-C, ker ta ni bila davčni zavezanec. Nasvet ob robu: pri takih konstrukcijah (predvsem takrat, ko gre za večje investicije) priporočam, da se povežete s strokovno službo pristojnega davčnega urada.

I M P R E S U M : Štirinajst dni je mesečna družinska priloga cerkvenega časopisa Nedel ja. Lastnik in izdajatel j: Ordinariat kr ške škofije. Slovenski dušnopastir ski urad. Uredila Micka Opetnik, lektoriral Lojze P ušenjak. Tel. (0463) 54 5 87 35 20, opetnik@nedel ja.at. Tisk: Mohorjeva Celovec, Kraj izhajanja: Celovec 2

ŠTIRINAJST DNI

XIV

p r i l o g a mohorjeve družbe celovec

Uredn ica: G abi Fran k

Deželni glavar »Z Deželni glavar Hans Sima, njegovi nasprotniki so ga zaničevalno imenovali tudi po slovensko z zvenečim z, torej Zima, je brez dvoma močno sooblikoval politiko v deželi Koroški ne samo v letih, ko je bil deželni glavar. Zaznamoval je tudi kasnejši politični stil na Koroškem, čeprav je po odstopu kot deželni glavar tonil v pozabo, bolje rečeno so ga potonili v pozabo. Mnogi koroški Slovenci ga imamo za tistega deželnega glavarja, ki si je drznil postaviti dvojezične krajev ne napise in so ga zaradi tega takoj in

pogovarjala se je

Gabi Frank

Avtor Hellwig Valentin je bil kot vodja koroške deželne tiskovne službe in pozneje kot glavni urednik Kärntner Tageszeitung sredi dogajanja. V knjigi Mohorjeve založbe »Am Rande des Bürgerkrieges. Der Kärntner Ortstafelkonflikt 1972 und der Sturz Hans Simas« obravnava ozadja tega perečega časa. 14

XIV

ŠTIRINAJST DNI

neusmiljeno odžagali. Malce je tudi naš junak, tisti klasični slovenski ju nak, ki je vedno ob napačnem času na napačnem mestu in ki navsezad nje vse izgubi. Politična biografija Hansa Sime, ki jo je napisal zgodovinar Hellwig Valen tin, ta mit pošteno zamaje, mogoče celo strmoglavi s prestola – in naza dnje je človek še srečen ob spozna nju, da je bil velik del koroških Slo vencev v 70-ih letih, a tudi prej in pozneje, ping-pong žogica v igricah notranje- in zunanjepolitičnih inte resov. Knjiga o Hansu Simi in pogro mu na dvojezične napise na Koro škem v letu 1972 naj bi le pripomogla k temu, da bi večina pričela dvojezič na krajevna imena ocenjevati s kul turno-zgodovinskega vidika in ne, kakor doslej, s političnega.

Koroški deželni glavar Hans Sima (1965-1974) velja za najbolj spornega deželnega glavarja Koroške, ki se je naposled spotaknil ob vprašanju krajevnih napisov in t.i. ortstafelšturmu leta 1972. Zakaj smo morali nad štirideset let čakati na politično biografijo Hansa Sime in nazadnje tudi na prvi resni poskus znanstvene obravnave tega t.i. ortstafelšturma? Hellwig Valentin: Domnevam, da je bila tematika za številne avtorje tako kočljiva in tako večplastna, da bi si upali temeljito znanstveno obravnavo. Nekateri ko legi se izogibajo javne razprave z zelo deljenimi stali šči, s katerimi je potrebno računati pri obravnavanju tako obremenjene teme. Poleg tega je pomembno ob širno poznavanje ozadij o takratnem političnem do gajanju. Ovira je bila morda lahko tudi veliko potreb no delo raziskovanja deloma tako razpršenih virov in analiziranja rezultatov. Imel sem prednost, da sem osebno doživel čas konflikta o krajevnih tablah kot ta kratni vodja deželne tiskovne službe. Skoraj dnev no sem imel poklicno opravka s Hansom Simo in sem spoznaval večino političnih aktivistov različnih sme ri. Tudi v poznejših letih sem se velikokrat srečal s Simo in sem imel z njim številne pogovore in inter vjuje. Za avtorje, ki nimajo bližjega odnosa do temati ke, se ni lahko vživeti v zapletene postopke. Z javnimi diskusijami, če potekajo stvarno, nimam nobene teža ve zaradi svojih dolgoletnih izkušenj v dnevnem no vinarstvu. Kot kvalificiran zgodovinar sem spremljal dogajanje tudi s tega vidika. Misel, da bi o tem nekoč

p r i l o g a mohorjeve družbe celovec

ima« in »ortstafelšturm« napisal knjigo, sem zagrabil pred šte vilnimi leti. Zdaj sem imel tudi čas za to, da sem začel vse obravnavati.

Ali je sploh mogoče v nekaterih besedah okarakterizirati osebo Hans Sima? Katere lastnosti so ga odlikovale, s katerimi si je kopal svoj lastni politični grob? Hellwig Valentin: Sima je bil prizade ven, ambiciozen politik. Zanj se je vse vrtelo okoli politike. Dokler je bil an gažiran v operativni politiki, je bil na nekaterih področjih kar uspešen. Po zneje mu je šlo le za reprezentiranje. Zanj je bila pomembna »rdeča prepro ga«. Sima je bil samozavesten in je bil nagnjen k avtoritarnosti. Za drugačna mnenja ni imel časa. Pogosto je trdo postopal proti tistim, ki so »odstopa li« od strankarske linije. S tem pa si je ustvaril mnogo sovražnikov. Sima je bil ohol in je ljubil visokostne nasto pe. Bil je nekako proti stikom do me dijev. Na ta način si je med novinarji ustvaril malo prijateljev. To mu je ško dovalo v času konflikta o krajevnih ta blah, ko bi bili dobri odnosi do medi jev pomembni. Sima je vodil rigorozno politiko moči, predvsem na področju osebja. »Rdeča« strankarska knjiži ca je bila vsekakor prednost pri dode ljevanju službenih mest, čeprav ne ve dno pogoj. Pod črto je to pospeševalno gospodarstvo uporabnikom bolj ško dovalo kot koristilo. Sima je za to imel vso glavno odgovornost. A sta bila vprašanje krajevnih tabel in ortstafelšturm leta 1972 vzrok za odstop Hansa Sime ali le povod, da so se »znebili« nepriljubljenega politika? Hellwig Valentin: Konflikt o krajevnih tablah leta 1972 je bil povod, a ne edi ni vzrok, zakaj je Sima moral zapustiti politiko. Nadaljnji negativni dejavniki so bili, kot že prej omenjeno, določe ne osebne lastnosti politika, rigoroz na uporaba moči in antikviran odnos do medijev. Sima je v vodilnem kro gu stranke SPÖ imel malo zaveznikov, ampak veliko sovražnikov. Poglavit ni vzrok za padec Sime so bile občin ske volitve marca 1973. SPÖ je mno žično izgubila glasove, za kar je bila poleg neuspele rešitve krajevnih tabel

odgovorna izvedena reforma občinske strukture. Združitev številnih majhnih občin je vzbudilo veliko zlovoljnosti. Socialistični župan iz Frantschacha je bil izključen iz stranke zaradi svojega upora. Simi so očitali privzdignjenost in nesposobnost za kritiko. Morda bi Sima preživel polom krajevnih tabel politično, če ne bi učinkovali drugi de javniki.

Poznejši dogodki (sodba o dvojezičnih krajevnih tablah ustavnega sodišča) potrjujejo z veljavnostjo nazaj, da je Hans Sima s svojimi prizadevanji rešiti vprašanje krajevnih tabel naredil v prihod nost usmerjen in pravilen korak. Zakaj je zadel na tako široko fronto odklonit ve in zakaj je moral nazadnje utrpeti s pravilnim korakom politični polom, ki ga je vznejevoljil do smrti in je tudi znotraj lastne stranke postal persona non grata? Hellwig Valentin: Sima in Kreisky sta naredila korak v pravilno smer, ko sta se odločila rešiti vprašanje krajevnih tabel. Na poti pa je prišlo do težkih taktičnih in vsebinskih napačnih ocen. Politična glavna napaka pa je bila, da ni bilo nobenih formalnih pogajanj med interesnimi skupinami. Obstajali so informacijski pogovori med politič nimi strankami, tradicijskimi zvezami in slovenskimi predstavniki. Ampak ni bilo pogajanja na isti višini oči. Krei sky in Sima sta vztrajala na pravici od ločitve politike. Tudi znotraj SPÖ je bilo veliko odpora proti rešitvi krajev nih tabel. Sima pa je hotel hitro spra viti skozi rešitev krajevnih tabel, da s tem ne bi bremenil občinskega volilne ga boja leta 1973. Dosegel pa je naspro tje. Na koncu so bili vse naokoli močan odpor in pomisleki proti načrtovani rešitvi vprašanja krajevnih tabel. Krei skemu in Simi ni šlo tako zelo za to, da bi kaj naredila za koroške Slovence. Z rešitvijo krajevnih tabel naj bi odstra nili kamen spotike, ki je bil napoti na daljnjemu razvoju sosedskih odnosov z Jugoslavijo oz. Slovenijo. To pa se je pošteno ponesrečilo. Kajti tudi v Beo gradu in Ljubljani so ostro odklanjali zakon o krajevnih tablah. Pri vseh do brih namerah se je tudi Sima pri pr

vem velikem izzivu, ki bi zahteval dr žavnopolitično spretnost, pokazal kot nezadostno pripravljen. Kako ocenjujete vlogo koroških Slovencev v konfliktu o krajevnih tablah leta 1972? So bili dejansko odbojnik političnih interesov na Koroškem in igrača v odnosih med Avstrijo in Jugoslavijo? Hellwig Valentin: Koroški Slovenci so bili zaradi ortstafelšturma tako šokira ni, da sploh niso mogli kakorkoli rea girati. Če bi se Slovenci aktivno posta vili proti ortstafelštürmerjem, bi bila situacija verjetno eskalirala – z neslu tečimi posledicami. Na drugi strani pa je vodstvo narodne skupnosti zakon o krajevnih tablah odklonilo kot neza dovoljivega, tako da se tudi neposred no prizadeti niso strinjali z rešitvijo. Koroški Slovenci so se znašli v polo žaju resignacije in pasivnosti, ki je nu dil malo manevrskega prostora. Kakor že povedano: Kreiskemu in Simi je šlo prednostno za vprašanja mednarodne politike, želje slovenske narodne skup nosti pa niso bile tako zelo ospredju. Kreisky je potreboval Jugoslavijo kot zaveznico pri uresničevanju svojih na črtov v svetovni politiki. Sima je ho tel z rešitvijo vprašanja krajevnih tabel pridobiti mednarodni profil in se pro filirati za morda višje naloge. Takrat so govorili, da si je Sima kot nasled njo stopnjo svoje kariere prizadeval za funkcijo državnega predsednika. Česa bi se lahko naučili iz tega dela zgodovine za prihodnost? Hellwig Valentin: Na to bi rad odgo voril s stavkom iz nastopnega govora deželnega glavarja dr. Petra Kaiserja v koroškem deželnem zboru: »Napak iz preteklosti ne smemo ponoviti!«. Kakšne reakcije ste že slišali na svojo knjigo? Hellwig Valentin: Doslej je bilo veli ko reakcij in vse so bile pozitivne. Po zelo dobro obiskani predstavitvi knjige v Mohorjevi hiši je prišel k meni vnuk Hansa Sime in mi rekel: »Mojega deda ste predstavili ravno takšnega, kakr šen je dejansko bil!« Tega komplimen ta sem se zelo veselil.

ŠTIRINAJST DNI

XIV

Ali Vam je všeč naša družinska priloga?

Vsak mesec Družinska priloga

- Priporočite jo prijateljskim družinam, sosedom ali znancem

+ + +

- Naročite jo za vaše otroke, ki študirajo v Gradcu, v Celovcu, na Dunaju ali so odšli po svetu

Vsak teden Nedelja

- Da je ne boste brali samo pri mami – naročite je tudi za svoj dom

Vsak mesec Kulturna priloga

- Ob krstu, ob družinskih praznovanjih, ob porokah imate sedaj trajno darilo

Vsak drugi mesec Misijonska obzorja Vse skupaj za 35,- EUR letno Študentski abo 17.- EUR

Izrežite in pošljite na naslov: Nedelja, Viktringer Ring 26, 9020 Klagenfurt/Celovec Po e-pošti: redakcija@nedelja.at Po telefonu: (0 463) 54 5 87

Naročam DRUŽINSKO PRILOGO in Nedeljo Ime in priimek

N A R O Č I L N I C A

Hišna številka

Ulica/kraj Pošta E-mail Podpis