Koroška ob 100-letnici plebiscita

oktober

2020

K U LT U R N A PRILOGA

nataša sienčnik

»pridi

bliže« flip-dot-display

Koroška preteklost sedanjost prihodnost ob 100-letnici plebiscita

uvodnik Mateja RiHTER glavna urednica

Znamenja časa

K

oroška se letos spomi­nja 100-letnice plebiscita.

Spominja se na raznolike načine: nekateri to slavijo kot jubilej, drugi odklanjajo praznovanja z grenkim priokusom. Če pogledamo na 100 let z vidika človekovega življenja, je to dolga doba. Zgodi se marsikaj: veliko lepega, mnogo težkega. Prav tako je v življenju narodne skupnosti.

K

o smo na uredništvu Nedelje skupaj razmišljali, kako pripraviti prilogo o obletnici plebiscita, se je pred nami odpiral širok diapazon tem, zgodb, krajev, ljudi.

V prilogi vam želimo predsta­ viti različne fasete dogajanj, ki jih je sprožil plebiscit: od zgodovinskih dejstev do osebnih razmišljanj. Od hvaležnosti do upora. Morda pa je po 100-ih letih čas le zrel, da se obljube udejanjijo. Velikokrat slišimo, da si je narodna skupnost morala vse, kar je dosegla, izboriti sama. O preteklosti razmišljamo v sedanjosti predvsem z enim namenom: da bi imeli prihodnost. Da se nikomur ne bi bilo treba bati, da bo slovenščine vedno manj in da bo sobivanje tudi sožitje.

P

rav katoliška Cerkev je bila na Koroškem ena prvih, ki je zaznala znamenja časa in je začela o sožitju ne samo govoriti, ampak ga tudi živeti. Sinoda krške škofije je v marsičem dajala zgled politiki in družbi.

Tudi tega naj ne pozabimo ob letošnjem spominskem letu.

2

KULTURNA PRILOGA

Nataša Sienčnik: Flip-dot-display, prašno prevlečen aluminij, microcontroller, senzor. Na fotografiji je pomanjšan objekt, ki ga je p re d s t av i l a n a G o r i s v. H e m e v o k v i r u Tr i v i u m a .

»Pridi bliže« o fotografiji na naslovnici Objavili smo delo Nataše Sienčnik, s katerim je sodelovala na raz­ pisu umetniškega natečaja za inštalacijo za vladno poslopje na trgu Arnulfplatz v Celovcu. Na natečaju je zmagal Tomas Hoke. Delo Nataše Sienčnik z naslovom »Pridi bliže« je prejelo priznanje.

Delo, sestavljeno iz črno-belih flip-dot-segmentov, reagira na opazovalca s pomočjo senzorja. Če se oseba približa binarni sli­ ki, se množi gibanje segmentov in s tem poveča beli delež zaslo­ na.

Zdi se, da se stroj obnaša skoraj razburjeno, kadar oseba ne upošteva predpisov in mu pride preblizu. Tako nastanejo nove, naključne razpoloženjske slike, ki se nenehno obnavljajo.

Slika je sestavljena iz elektromagnetno-mehanskih delov, ki z vrtečo se napravo prikazujejo eno od dveh različnih barvnih strani majhne ploščice. Takšne matrične zaslone običajno po­ znamo iz čakalnih prostorov, postajališč in iz javnega prometa.

Pomanjšani objekt je predstavila na Gori sv. Heme v okviru Triviuma. Tam je tehnično napravo v kontekstu sakralnega oko­ lja prikazala kot skoraj nekaj poetičnega.

pogledi

Je že zanimivo, N E K A J I Z J A V kako dolgo je trajalo ...

Z

animivo je že, kako dolgo je trajalo, da je delo za sožitje na Koroškem obrodilo sadove. Da, 50 let je trajalo. In če vsi stopimo skupaj, tako Nemci in Slovenci, potem lahko dosežemo cilje, ki smo si jih zastavili in si jih zastavljamo. Sinoda je bila samo ena točka in nismo še na koncu.

Zavzemanje za skupno dobro ostaja trajna naloga. Vedno znova se moramo truditi za sožitje in si pravice razdeliti tako, da bomo enakovredni. Prizadevanje za enakopravnost ostaja tudi po letu 2020 pomembna naloga in nenehen trud. Samo od sebe nič ne nastane. Za vsem sta vedno napor in tudi pogum. Lahko samo pozivam vas in vse sodeželane slovenskega in nemškega porekla, da se trudimo na tej poti tudi v prihodnje.

Nekaj dni pred plebiscitom ...

28. SEPTEMBRA 1920: »Koroški deželni zbor zato, zavedajoč se odgovorne ure, izjavlja, da želi slovenskim rojakom ohraniti jezikovne in nacionalne značilnosti zdaj in ob vsakem času ter da bodo njihovemu duševnemu in gospodarskemu razcvetu dali enako skrb kot nemškim prebivalcem dežele.« »Koroški Slovenec bo torej tudi znotraj svoje dosedanje domovine Koroške našel poroštvo za obstoj svojega narodnega živ­ljenja in svoje gospodarske in kulturne rasti.«

... in deset dni po plebiscitu ...

Verena G ot thardt: »Koroška–občutek«.

Analogna fotografija 2017.

JOŽE MARKETZ krški škof

S

to let je minilo, pa stvari še vedno niso izpolnjene. Nekaj smo dobili, po obrokih, v krčih, nič od tega radevoljno! Tudi dvomim, če je to, kar smo dobili, bistveno. Nekaj smo zapravili sami. Za praznično razpoloženje torej ni vzroka.

FLORJAN LIPUŠ pisatelj

20. OKTOBRA 1920: »Le eno samo generacijo imamo časa, da te zavedence ponovno pripeljemo nazaj v "koroštvo". Z nemško kulturo in koroško prijaznostjo želimo opraviti to delo v času ene generacije.« In dalje: »Toda preden začnemo z delom ljubezni, dokončajmo najprej delo povračila. Hočemo se znebiti vseh tistih, ki so škodovali svetemu miru naše domovine.« Arthur Lemisch

KULTURNA PRILOGA

3

zgodovinski pregled Štefan Pinter v svojem prispevku razsve tljuje čas p red p leb is c itom in pogleda na to, kaj je sledilo.

100-letnica plebiscita 10. oktobra bo minilo 100 let od koroškega plebiscita. Od vseh zgodovinskih datumov je ta dan najbrž najbolj zasidran v zavesti Korošic in Korošcev. Ali pa to pomeni, da zares poznamo predzgodovino plebiscita in kar mu je sledilo? Tudi če so o tem zgodovinarji napisali že nešteto študij, pa je vedenje o plebiscitu, njegovi predzgodovini in posledicah ujeto v poenostavljene črno­ bele razlage.

Kakšno vlogo so igrali »obrambni boji« oz. boji za mejo? Kako so na sklep o plebiscitu vplivali interesi ključnih akterjev na pariški mirovni konferenci? Kakšen vpliv je imela plebiscitna propaganda? Kateri motivi so vplivali na odločitev glasovalcev? Ali pa moramo iskati globlje vzroke za plebiscitno odločitev že v 19. stoletju?

ŠTEFAN PINTER

4

KULTURNA PRILOGA

gotthardt

Dogodki 1914–1920 28. 7. 1914 Vojna napoved Avstro­ Ogrske Srbiji, začetek prve svetovne vojne, ki je zahtevala 17 milijonov žr­ tev in se je končala z revolucijami in z razpadom večnacionalnih imperijev.

Potek vojne in nepripravljenost nem­ ških strank za temeljito državno re­ formo so zapečatili usodo habsburške monarhije.

Januarja 1918: Zahteva ameriškega predsednika W. Wilsona po »samo­ opredelitvi narodov« je le še podne­ tila osamosvojitvene težnje narodov.

28. 10. 1918 Proglasitev Češkoslova­ ške republike 29. 10. 1918 Proglasitev Države Slo­ vencev, Hrvatov in Srbov, ki je vključe­ vala vsa južnoslovanska območja mo­ narhije, z glavnim mestom v Zagrebu. Že 1. 12. 1918 se je ta država združila s Kraljevino Srbijo v Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev.

31. 10. 1918 je začasni državni zbor vseh nemških poslancev ustanovil Nemško-avstrijski državni svet kot dr­ žavno oblast na »nemškem naselitve­ nem območju avstrijske državne po­ lovice«.

11. 11. 1918 se je cesar Karel odpove­ dal državnim poslom.

11. 11. 1918 je začasni koroški dežel­ ni zbor zahteval, naj Koroška vključu­ je tudi ono jezikovno mešano območ­ je, »ki se ustavno pridruži državnemu ozemlju Nemške Avstrije na temelju pravice do samoodločbe svojih prebi­ valcev.« 12. 11. 1918 je bila oklicana demo­ kratična republika Nemška Avstrija;

2. člen se glasi: »Nemška Avstrija je del Nemške republike«. Nemškoavstrijci so se opredelili kot »en narod, enega plemena in enega jezika«.

Veljalo je torej narodno načelo, zato je bila legitimna zahteva Narodne vla­ de za Slovenijo v Ljubljani, da se na osnovi etnično-nacionalnih načel pri­ ključi južna Koroška k Državi SHS. Po njenem naročilu so slovenski prosto­ voljci zasedli območje južno od Dra­ ve. V dogovoru Lavrič-Hülgerth je bila določena začasna demarkacijska črta po Ziljici, Zilji in Dravi. V neposrednih pogajanjih med koroško delegacijo in slovensko vlado se je bila koroška stran pripravljena sprijazniti z mejo po Dra­ vi vzhodno od Borovnice (Freibach), torej bi sodni okraji Dobrla vas, Želez­ na Kapla in Pliberk, t. i. »slovenski vo­ lilni okraj«, prišli k Državi SHS, even­ tualno tudi vzhodni del sodnega okraja Borovlje. Slovenska vlada tega predlo­ ga ni sprejela. Ko so slovenske enote prekoračile demarkacijsko črto, zased­ le Velikovec in se usmerile proti Celov­ cu, je to izzvalo protinapad koroško­ nemških enot – volkswehrovcev, ki so zasedle Borovlje, Podrožco in Podklo­ šter.

Med 28. 1. in 5. 2. 1919 je prepotovala komisija Chermana Milesa po naroči­ lu ameriške vlade nekaj predelov južne Koroške. V poročilu ameriški delegaci­ ji na pariški mirovni konferenci so tri­ je od štirih članov predlagali mejo na Karavankah z utemeljitvijo, da je Ko­ roška geografska in gospodarska eno­ ta in je večina prebivalstva naklonje­ na Avstriji.

Nova ofenziva slovenskih enot ko­ nec aprila se je končala s popolnim umikom z vsega spornega območja, nakar je na začetku junija jugoslovan­ ska vojska zasedla južno Koroško s Ce­ lovcem vred.

O bodočih mejah so medtem že od­ ločale države zmagovalke na mirovni konferenci v Parizu. 27. 5. 1919 je Svet

štirih (ZDA, Velika Britanija, Francija, Italija) sklenil, da bo na južnem Koro­ škem izveden plebiscit. Prepričati so morali predvsem ameriškega pred­ sednika Wilsona, ki je zagovarjal za­ ključene geografske enote in se pri tem skliceval tudi na sicer formalno nepri­ znano Milesovo poročilo. 4. junija so sklenili delitev plebiscitnega območja na cono A in cono B. Cona B je prišla pod avstrijsko upravo, cona A pod ju­ goslovansko. Jugoslovanska stran je uveljavila zaprtje demarkacijske črte med obema conama, da bi prepreči­ la pronikanje proavstrijske propagan­ de v cono A, obenem pa naj bi s tem Celovčanom dokazali, da brez zaled­ ja na jugu in vzhodu ne morejo žive­ ti. Bilo pa je prej obratno: prebivalci cone A so pogrešali celovški trg, kamor bi prodajali svoje pridelke in si kupili potrebščine.

Oboroženi boji, na Koroškem ime­ novani »obrambni boji«, v Sloveniji pa »boji za severno mejo«, so bili poveza­ ni z aretacijami in konfinacijami pri­ padnikov ene ali one strani, z vojnimi ujetniki na obeh straneh, plenjenjem farovžev in skrunjenjem cerkva s stra­ ni volkswehrovcev in surovostmi jugo­ slovanske vojske. Boji so zahtevali 426 mrtvih, od tega 154 na jugoslovanski strani, od njih 9 koroških Slovencev in 15 Srbov, 272 na koroško-avstrijski, ve­ činoma volkswehrovcev.

V Senžermenski pogodbi (10. 9. 1919) je bila Avstriji prepovedana priključi­ tev k Nemčiji. Izgubila je številna z Nemci poseljena območja, ki jih je zah­ tevala zase na osnovi samoopredelitve naroda. Koroška ni ostala nedeljena, Kanalska dolina je prišla k Italiji, Je­ zersko in Mežiška dolina k Jugosla­ viji. Plebiscit v coni A je bil določen za 10. 10. 1920. Senžermenska pogod­ ba je vključevala tudi določila o var­ stvu manjšin.

Nadaljevanje na strani 6

KULTURNA PRILOGA

5

zgodovinski pregled

Plebiscit 10. 10. 1920 Tri mesece pred plebiscitom je upra­ vo v obeh conah začela nadzirati med­ narodna plebiscitna komisija. Ko je bila 6. 8. 1920 odprta demarkacijska meja med obema conama, se je v coni A začela intenzivna propaganda. Pro­ pagando za Avstrijo je vodil koroški Heimatdienst, v katerem so bile vse tedaj v začasnem deželnem zboru za­ stopane stranke. Letaki in plakati so bili večinoma dvojezični. Pri plebiscitu 10. 10. 1920 je imelo 39.291 oseb glaso­ valno pravico. 22.025 (59,04 %) jih je glasovalo za Avstrijo, 15.279 (40,96 %) za Kraljevino SHS. Pri ljudskem štetju 1910 na tem ob­ močju je skoraj 70 odstotkov prebi­ valcev navedlo slovenščino kot svoj občevalni jezik, za vsaj 90 % je bila materinščina.

Analiza plebiscitnega rezultata Zgodovinarji so si enotni v tem, da je okrog 12.000 slovensko govorečih Ko­ rošcev glasovalo za Avstrijo. Zanje so igrali odločilno vlogo socialni in gos­ podarski nagibi. Avstrija je bila repub­ lika z napredno socialno zakonodajo, brez vojaške obveznosti, Kraljevina SHS pa monarhija z izrazitim milita­

6

KULTURNA PRILOGA

rističnim značajem, vojaško službo in s srbsko prevlado. V Avstriji so ime­ le ženske volilno pravico. Južnokoro­ ški kmetje, predvsem tisti severno od Drave in vzhodno od Celovca, ki so bili navezani na celovški trg, v Jugoslavi­ ji s svojimi proizvodi ne bi bili konku­ renčni. Avstriji je uspelo obnoviti kljub težkim razmeram učinkovito upravo.

Tako so že februarja 1919 izvedli dr­ žavnozborske volitve. V 31 občinah (od 51) pod avstrijsko kontrolo so social­ demokrati dobili nadpovprečno veli­ ko glasov (64 %, v deželnem povprečju manj kot 50 %), kar je kazalo na velik vpliv, ki so ga imeli med slovenskim prebivalstvom. Nemško koroška pro­ paganda je uspešno poudarjala dežel­ no zavest, ki je imela svoje korenine že v Karantaniji, obenem pa podpihova­ la predsodke proti Kranjcem in Srbom.

Vojaštvo Kraljevine SHS je nastopalo s trdo roko, general Maister je odrejal hišne preiskave in spodbujal ovajanja.

V projugoslovanski propagandi je igralo vprašanje ohranitve naroda najpomembnejšo vlogo. Naslovlje­ na je bila na katoliško konservativne kmete, tradicionalne volilce slovenske stranke. Delavce in socialno odvisne so prepustili zelo učinkoviti socialdemo­ kratski propagandi. Brejc, predsednik slovenske vlade, je slovensko sociali­ stično agitacijo odklanjal kot škodlji­ vo. A tudi znotraj katoliške Cerkve je prišlo do razhajanj. Tako so se nekate­ ri narodno zavedni koroški Slovenci, npr. skupina okrog Valentina Podgor­ ca, duhovnika in organizatorja sloven­

skega zadružnega gibanja, odločili za Avstrijo. Večina slovenskih duhov­ nikov je odrekla pokorščino škofu Hefterju, ki je svaril pred pravoslav­ nimi Srbi. Farovži so bili prave posto­ janke zagovornikov SHS. Ne nazadnje je vplivala tudi sloves­ na obljuba koroškega deželnega zbo­ ra 28. 9. 1920 o varovanju jezikovnih in narodnih pravic koroških Sloven­ cev »zdaj in za vse čase«. Že takoj po plebiscitu se je izkazalo, da je bila dana lahkovernežem.

Predzgodovina plebiscita Ko so se sredi 19. stoletja izoblikovale tudi pri koroških Slovencih narodno­ politične zahteve po enakopravnosti slovenskega jezika v šoli in uradih, po avtonomnem razvoju vseh Slovencev znotraj habsburške monarhije (Zedi­ njena Slovenija), je to takoj naletelo na odpor vladajočih nemških elit. Izhodi­ šča za slovensko narodnopolitično gi­ banje na Koroškem niso bila ugodna: Nemci so imeli v rokah politično oblast in kapital, njihova družba je bila social­ no razslojena. Večina slovenskega pre­ bivalstva je pripadala malim in sred­ njim kmetom, vodilno vlogo so igrali duhovniki. Njim so na nemški strani stale nasproti antiklerikalno nastroje­

ne, začetka liberalne, a že kmalu nem­ škonacionalno usmerjene elite. Tudi če je Temeljni državni zakon iz leta 1867 določil enakopravnost vseh narodnosti in vseh deželnih jezikov v šolah, uradih in javnem življenju, je bil dejanski po­ ložaj za koroške Slovence daleč od teh zakonskih določil. Nemška večina v de­ želi je trdila, da bi uvajanje slovenščine v šole in urade pomenilo slovenizacijo (slavizacijo) nemške Koroške, tega da nočejo »Nemcem prijazni Slovenci«, ki so jih narodno zavedni Slovenci imeno­ vali »nemčurje«. S šolsko reformo 1869 je bila uvedena utrakvistična šola, v ka­ teri je bila slovenščina, ki je bila mate­ rinščina velike večine šolarjev, degra­ dirana v pomožni jezik.

Tedanja omejena volilna pravica in razdelitev volilnih okrajev je oteževa­ la izvolitev slovenskih kandidatov v de­ želni zbor. Politično sodelovanje slo­ venske konservativne katoliške stranke z nemško katoliško in pozneje krščan­ sko-socialno stranko položaja ni izbolj­ šalo. Slednja je že konec 19. stoletja pre­ šla na nemškonacionalne pozicije. Šele razširitev volilne pravice in nazad­nje uvedba splošne in enake volilne pra­ vice za moške je omogočila izvolitev slovenskega kandidata v deželni oz. v državni zbor. Koroška socialna demo­ kracija je imela zaradi socialne sesta­ ve prebivalstva ravno na južnem Ko­ roškem veliko volilcev. V nacionalnem vprašanju je sicer poudarjala nevtral­ nost, kar je v resnici krepilo nemško premoč v deželi.

Diskreditacijo slovenskega narod­

nega gibanja so že v času monarhije spremljale nekatere trditve, ki so se nespremljeno pojavljale vsa naslednja desetletja: Slovenske narodnopolitične zahteve so vnešene od zunaj, iz Kranj­ ske; slovansko prebivalstvo na Koro­ škem v resnici nima značaja posebne narodnosti, ampak sodi v nemški kul­ turni krog, slovenski jezik (das Windi­ sche) nima nič skupnega z »novoslo­ venščino«, samo višja nemška kultura prinaša Slovencem napredek, sloven­ ski nazadnjaški duhovniki pa jih hoče­ jo držati v mračnjaštvu, na Koroškem ni strnjenega slovenskega naselitvene­ ga prostora, germanizacija je nekaj na­ ravnega itn. Že pred prvo svetovno vojno, ko so se zaostrovali nacionalni konflikti v mo­ narhiji, se je vodilna stranka na Kranj­ skem, Slovenska ljudska stranka, usme­ rila »na jug«: zahtevala je ustanovitev tretje enote (trializem), ki bi združe­ vala južne Slovane v obeh polovicah monarhije. Ta program je podprla te­ daj edina koroška slovenska stranka.

Izredno stanje med vojno je izkoristi­ la nemška oblast v deželi, da je prega­ njala vodilne koroške Slovence, pred­ vsem duhovnike. Državnozborskega poslanca Franca Grafenauerja so ob­ sodili na več let ječe in mu odvzeli dr­ žavnozborski mandat. Ko se je leta 1917 spet sestal državni zbor, je vodja jugo­ slovanskega kluba dr. Anton Korošec prebral znamenito »majniško dekla­ racijo« z zahtevo po ustanovitvi juž­ noslovanske enote znotraj habsburške monarhije. Za to zahtevo so v vseh slo­

venskih deželah zbrali 300.000 podpi­ sov, od tega 19.000 na Koroškem. Samo v nekaj ted­nih, oktobra in novembra 1918, se je zrušil stari red, in to hitre­ je, kot so tedaj pričakovali odločujoči.

Po plebiscitu: »V času ene generacije ...« Po plebiscitu je deželni upravitelj Le­ misch napovedal znani program ger­ manizacije, ki ga je treba uresničiti »v času ene generacije«. Če je bil plebis­ cit legitimno in legalno demokratič­ no sredstvo, kako rešiti konflikt, ki ga s pogajanji niso znali rešiti, mu ne bi smeli slediti represivni ukrepi, diskri­ minacija in delitev Slovencev na domo­ vini zveste in izdajalce domovine, de­ litev na Slovence in »vindišarje«. Prav to se je zgodilo. Po plebiscitu se je med 2.000 in 3.000 koroških Slovencev, skoraj vsi učitelji, mnogo duhovnikov, uradnikov pa tudi delavcev, skratka tis­ti, ki so bili odvisni od delodajalcev, moralo odseliti v Jugoslavijo. Ostali so kmetje, ki so se preživljali s svojim de­ lom kot lastniki na kmetijah. Najvztraj­ nejše med njimi so v dobi nacizma ča­ kale nove, še veliko hujše preizkušnje.

KULTURNA PRILOGA

7

na meji Beležke iz zapisnika neka jur nega p o h o d a na a vst r ijs ko-s lovens ki m eji v L i b e l i č a h med ob č ino Suha in ob č i n o D ra vog ra d .

Počasno izginevanje­ neprozornih meja iz stekla a VINCENC GOTTHARDT

Ozračje na Koroškem se je preteklih letih občutno izboljšalo, pravi mlada ženska. Sama obžaluje, da jezika, ki ga je slišala od svoje babice ne govori. To je zanjo tako kot melodije kake pesmi v tujem jeziku, ki je ne razume. Am­ pak melodija ji je ostala. In to melodi­ jo sliši v zadnjem času vedno večkrat, ker se ljudje v preteklih letih ta jezik, kakor imenuje slovensko domače na­ rečje, spet bolj upajo govoriti. Ne ra­ zume, zakaj je na Koroškem še vedno treba mnogo napora, da postane kaka slovenska beseda vidna. To je bilo pri postavitvi dodatnih dvojezičnih napi­ sov tako in še vedno ima občutek, da je treba prositi za vsako dodatno sloven­ sko besedo v javnosti.

Stoji pred napisom vasi Bach v občini Suha. Zakaj ne bi bil tudi ta napis dvo­ jezičen, se sprašuje. Da bi se, če bi bil napis dvojezičen, besedi Bach pridru­ žila še oznaka Potoče, to ve. Domači­ ni pravijo tej vasi tako. Od starejših je slišala to besedo in si jo zapomnila. Ta beseda, tako pravi, pove več kot le kraj vasi, to je poseben občutek. Ni ji vse­ eno, da je nekaj zamudila, ker ne razu­ me jezika babice in deda. To je hrepe­

8

KULTURNA PRILOGA

nenje, notranja slutnja. O zamujenem drugem maternem jeziku razmišlja in to ji ni vseeno. To je tudi melodija, ki se sliši na koncertih Okteta Suha. In ne­ kaj besed se je medtem že naučila, pra­ vi. Teh postaja vedno več, ker se jih uči skupaj z otrokoma, ki sta prijavljena k dvojezičnemu pouku.

b Libeliče, kako opisati to vas, skozi ka­ tero je potegnjena državna meja med Republiko Avstrijo in Slovenijo? Mor­ da s hišnimi številkami. Do hišne šte­ vilke 39 je vas Libeliče v Sloveniji, od številke 40 pa so Libeliče/Leifling v Avstriji. Vmes je državna meja. Ven­ dar ne od leta 1920, ko je bil plebiscit, ampak od leta 1922. Zakaj? Najprej so bile leta 1920 vse Libeliče priključe­ ne k Avstriji.

Lojze Kos, dolgoletni dopisnik RTV Slovenija iz Koroške, opisuje to takole: »Že pred usodnim letom 1920 so bile Libeliče pomembno občinsko središče z vsemi upravnimi, obrtnotrgovskimi in drugimi inštitucijami. Vsi so kraju napovedovali lepe razvojne možnos­ ti, toda čas se je za Libeličane nena­

gotthardt

doma ustavil natanko 10. 10. 1920, na dan koroškega plebiscita. Kljub veli­ konemškemu pritisku in organizirani plebiscitni propagandi, ki je skoraj po vsem Koroškem temeljito »pometla« s slovensko nacionalno zavestjo, libeli­ ški kmetje niso klonili. Plebiscitni re­ zultat je pokazal, da se je večina Libe­ ličanov odločila za takratno kraljevino SHS. Ko so v celovškem deželnem zbo­ ru nazdravljali v silnem zanosu zmago­ slavja, je v majhnih obrobnih zavednih Libeličah padel prvi mejnik.

Libeličani so se polni dve leti borili za vrnitev k matični domovini. Vsak dan so ruvali mejnike, rezali bodečo »dr­ žavno« žico, se upirali orožnikom in avstrijski upravi, prirejali protestne shode in zborovanja, se povezali s slo­ venskim zaledjem … Upor je rodil zma­ go. Avstrija se je naveličala zavednega libeliškega »osišča« in končno prista­ la na ponovni pregled plebiscitnih re­ zultatov. Zgodil se je čudež, 1. oktober 1922 je pomenil dokončno vrnitev.«

c

Leta 1920 je nastala meja tam, kjer je prej ni bilo. Potegnjena je bila skozi travnike in gozdove. Življenjski pros­

tor, v katerem so prej živeli ljudje, se je spremenil radikalno. Ko je bila po­ tegnjena meja, je bil mnogim uničen tudi življenjski prostor. Ljudje so mo­ rali začeti novo življenje na meji. Kar naenkrat je bila uprava na drugi strani meje, prav tako šola, … Nova meja v Li­ beličah je ustavila vse. Meja je pomeni­ la strah in meja je posegla tudi v upo­ rabo jezika. Slovenske besede je bilo vedno manj in mnogi v deželi so skr­ beli, da je obstajala meja tudi med Slo­ venci in Nemci. Na drobnem detajlu je to razvidno v šoli: »Dijaki, ki niso govo­ rili slovensko, so bili v šoli za božič ob­ darovani z dragocenejšimi darili, slo­ venski otroci so se morali zadovoljiti z malenkostmi.« Nespoštljivo ravna­ nje z jezikom je zapustilo sledove. Za mejo na slovenski strani po plebiscitu v šoli ni bilo več nobene nemške bese­ de, za mejo na avstrijski strani pa no­ bene slovenske. Slovenski besedi je na avstrijski strani stala ob strani samo Cerkev, pravi eden od udeležencev po­ hoda. Župnik je z nami v šoli edini go­ voril samo slovensko. Tako ni šlo vse v izgubo, še dodaja. Udeleženec, ki je odraščal pri svoji babici, pa pove tudi, da je on danes edini od šestih otrok, ki s svojo mamo govori slovensko, vsi drugi ne. Slovenščina je v občini, v ka­ teri je odraščal, izgubljeni jezik, pravi.

Na poti skozi gozd pripoveduje gospa. »Kot učenka sem vedela, da nekaj ni v

Libeliška gora Levo: Oktet Suha na meji v gozdu Zgoraj: Pogled na travnike in njive med Avstrijo in Slovenijo Desno: Mejnik na robu gozda. Nekaj se je odlomilo.

redu v občini. Ko je moja mama deset­ letja pozneje umrla, je potem prišlo mnogo na površje. Nikdar se o tem ni govorilo. Da, slovenski jezik je bil ma­ terinščina moje mame. To smo izve­ deli, ko je umrla. Mi nismo o tem ve­ deli nič. To ti odnese tla pod nogami.«

č Tik ob mejniku med Avstrijo in Slovenijo dobiva gozd svojo posebno moč.

Med drevesi osem oseb, ki se po nekaj taktih izkažejo kot pevci Okteta Suha.

Ambasadorji, ki so ponesli slovensko pesem in vest o dveh narodih, doma v občini Suha v svet, so doma. Njiho­ va koncertna dvorana je gozd, nikjer kake meje in znana melodija pokraji­ ne. Slovenska pesem, nemška pesem.

Več je bilo slovenske pesmi, ker je ta v preteklosti postajala vedno tišja. Tu­ kaj v gozdu je bila dosti glasna in ne­ slišno je bilo tudi, kako je mnogim žal,

da se je ta jezik v njihovem rodu poča­ si umaknil in postajal vedno bolj tih.

Spomin na navzočnost slovenske bese­ de v preteklosti postaja močnejši. Slo­ venske melodije pomagajo spominu in veliko se jih spominja: babica, dedej, včasih tudi oče in mama, pa v cerkvi … pred leti je bila slovenska beseda zelo močno prisotna v občini Suha.

d In ko še odmevajo v spominu zgodbe o tem, kako meje niso mogle prepre­ čiti ljubezni čez mejo in ne tihotaplje­ nja, je tu na robu gozda mejnik. Ne­ koliko starejši je že, ni več čisto jasno razvidno, kje piše RS (Slovenija) in kje Oe (Avstrija). To je simbolika, ki je ni treba popravljati. Zdaj je treba poskr­ beti za drug čas. Kar je bilo utišano, postaja glasneje. V ozadju zvenijo še besede iz pogovora: Meje gor ali dol.

V preteklih desetletjih smo se izgubili izpred oči. Ne poznamo se več. Začeti moramo znova. Ne prestopajmo samo meje, poskusimo prestopiti tudi naj­ bližji prag pri sosedu doma. Te nevid– ne meje so še vedno iz stekla – nevidne in mnogokrat neprozorne.

KULTURNA PRILOGA

9

pogovor Pogovor z županom ob meji G e rha rd V is ots c hnig je ž up a n občine Suha.

Ta d vo j e zi čna ob č ina ima d r ž avno m ejo s S l ove n i j o.

»Zdaj prihaja ves svet k nam« VINCENC GOTTHARDT

1050 občanov živi v dvojezični občini Suha. Nekateri prebivalci zelo točno vedo, kakšni so sredi gozda ali sredi njiv mejniki dveh držav. Že desetletja dolgo meji ta avstrijska občina dežele Koroške z dvema deželnima jezikoma na Republiko Slovenijo. Meja je bila vidna v mejnikih, nekateri so se je strogo držali v svojih glavah, ko je bila še strogo zastražena, pa so mnogi našli tudi takrat poti, kako se srečevati to- in onstran meje. Gerhard Viso­tschnig je kmalu 24 let župan občine Suha in je, odkar je župan, to mejo čutil bolj ali manj, spoznaval pa je tudi, kako se je v občini meja med ljudmi, ki govorijo dva jezika, v njegovem času vedno bolj spreminjala v spošt­ ljivo medsebojno srečevanje.

Bili smo na obisku v njegovi občini. Najprej na občinskem uradu. Tam sta uslužbenki v slovenskem jeziku povedali, da župan čaka v gostilni Hartl. Preberite, kaj je tam povedal o spreminjanju meja v glavah ljudi.

10

KULTURNA PRILOGA

Ste župan občine, ki meji na Republiko Slovenijo. Kako zelo je prisotna državna meja pri vašem delu? Kako ste jo doživljali in kako jo doživljate danes?

Gerhard Visotschnig: Do pristopa Re­ publike Slovenije do Evropske unije sem mejo med Avstrijo in Slovenijo še kar dosti močno čutil. Moram pa tudi reči, da te meje na občinski ravni, še posebej pa na družinski in sorodstve­ ni ravni, ni bilo tako močno čutiti. Na tem področju je za mnoge skoraj ni bilo. Danes pa pravzaprav meje sploh ne občutimo več.

Kakšno je sodelovanje s sosednjimi občinami v Sloveniji?

Gerhard Visotschnig: Močno smo po­ vezani z občino Dravograd. Ta poveza­ nost močno temelji na kulturni izme­ njavi. Pri navezovanju stikov nam je v veliko pomoč Oktet Suha, naš kultur­ ni ambasador, ne le v tujini, ampak je tudi doma s pesmijo pomagal pri zbli­ ževanju ljudi v občini. Gospodarsko je to sodelovanje že mnogo težje, ker ima vsak svoje potrebe. Dobro je, da se med seboj dobro poznamo in da nare­ dimo stvari, ki nas povezujejo. Projekt »Mos­tovi« je en takšen projekt in vsi umetniki, ki so sodelovali, razstavlja­ jo svoja dela v gostilni Hartl. Če že govoriva o meji, kakšno mejo ste doživljali med dvema jezikoma v vaši občini? Kakšno mesto ima v občini slovenska beseda?

Gerhard Visotschnig: Pred kakimi tridesetimi leti zaradi slovenščine in nemščine v občini ni šlo brez trenj.

Kljub temu so ljudje govorili sloven­

sko, čeprav to dejstvo ni bilo tako po­ zitivno sprejeto kot danes. Bili so go­ tovi vplivi, ki so sožitju metali polena pod noge. Toda v zadnjih letih, tako bi rekel, se je gledanje na obstoj sloven­ skega jezika v občini obrnilo na pozi­ tivno. Kot župan sem vedno rekel, da sta zame slovenski jezik in slovenska kultura v občini izredno pomembna.

In to moje gledanje je sprejelo vedno več ljudi v občini. Občani so spozna­ li dodatno vrednost, ki jo ima občina s tem, da ljudje govorijo in spoštujejo slovenski jezik, njihovo materinščino.

Govorite oba jezika. Kakšen je vaš odnos do jezika. Kako gledate na ta jezik?

Gerhard Visotschnig: Slovenščine sem se naučil kot avtodidakt in jo obvladam toliko, da pri govorjenju nimam težav.

Od doma sem slovensko znal le zelo malo. Do slovenščine sem imel vedno pozitiven odnos. In meni je popolno­ ma vseeno, kako me kdo nagovori ali po slovensko ali nemško. Pomembno je zame, da jezik ne sme biti vzrok za razprtije.

Župan Gerhard Visotschnig je po poklicu policist. Da je postal župan občine Suha, je slučaj. Predsednik stranke je odstopil. Kot namestnik je prevzel njegovo mesto in postal župan. Sedaj po 24 letih se pripravlja, da bo predal mes­ to župana v druge roke. In njegova največja želja za politično prihod­ nost? »Zvezni predsednik bi rad postal,« pravi. Vprašanje: »Resno?« – »Čisto resno.« Še vprašanje: »Kdaj se peljete na Dunaj?« – Po daljšem premisleku in nekoliko zaskrb­ ljeno: »Če bi to bilo tako enostavn o. « To d a G e r h a rd Vi s o t s c h n i g b i imel že nekaj vizij, ki bi jih rad uresničil. Najprej: Noben politik ne bi smel imeti višje plače od 5000 evrov. Nato: Vsak bi moral začeti delati kot župan, potem bi lahko napredoval tudi do ministra in vedno bi smel opravljati samo eno funkcijo. In tretjič: Podeželje bi moralo dobiti več finančnih sredstev, saj je tam že sama infrastruktura dražja kot v mestih.

gotthardt

Kakšne meje ste doživljali kot župan pri svojem delu?

Gerhard Visotschnig: Načelno je treba povedati, da ima politika vedno meje.

Kot župan moraš imeti vizije in vča­ sih je treba kljub nasprotnemu vetru reči: to naredimo. Manj prijetno je bilo urediti kanal. Sedaj, ko ga imamo, so vsi zadovoljni. Prav tako je bilo treba prekoračiti mejo, ko smo se na občini odločili, da na Suhi nastane Muzej Li­ aunig. Takrat so nekateri rekli: »Koj pa štu nucamo?« Danes so vsi srečni, da imamo ta muzej. Takrat sem rekel, da bo ta muzej nekaj dobrega, nekaj senzacionalnega. Tako sedaj prihaja na Suho ves svet. Danes nikomur ni več treba razlagati, kje je Suha, zdaj ko imamo muzej, vsi poznajo Suho. Z Liau­nigovim muzejem se je v občini nekaj spremenilo. Prej mnogi doma­ čini z moderno umetnostjo niso mogli nič početi. V preteklih letih se je odnos do umetnosti spremenil. Če za umet­ nost ni zanimanja, je treba to zanima­ nje vzbuditi. Ta muzej je to naredil.

In če smo že pri umetnosti, v čem je umetnost biti župan?

Gerhard Visotschnig: Mislim, da je umetnost biti župan, najti pravo mero med tem, kar je mogoče uresničiti, in med tem ljudem razložiti, česar ne zmorem. Čudežev ne zna delati nih­ če. Kot župan ne smeš vladati ljudem, temveč z njimi poskusiti doseči cilje in jim pomagati, kjerkoli moreš.

Posebna znamka občine Suha je tudi Oktet Suha. Kakšen pomen ima takšen zbor, ki že v svojem imenu ponese občino in kraj Suha v svet?

Gerhard Visotschnig: Oktet Suha je postal živo prepoznavno znamenje ob­ čine Suha. To so odlični pevci, ki s ka­ kovostnim petjem skrbijo, da se pred­ vsem slovenska pesem ponese v svet in s svojimi nastopi tudi pripovedujejo o občini Suha, v kateri je doma tudi slo­ venski jezik. Moram pa omeniti tudi Katoliško prosvetno društvo Drava.

V nekdanji Posojilnici v Žvabeku so si ustvarili dom, v katerem s svojimi kakovostnimi prireditvami skrbijo za širjenje obzorja, predvsem pa krepijo dob­ro sožitje med občani.

Letos se spominjamo 100-letnice plebis­ cita. Kaj si želite za deželo Koroško in za ljudi, ki živijo v tej deželi?

Gerhard Visotschnig: Dobro je, da je bil rešen konflikt okrog dvojezičnih napisov in da ta tema ni več v sredi­ šču politike, če gre za narodno skup­ nost. Kar se ne bo od danes na jutri spremenilo, je vprašanje asimilacije slovenske narodne skupnosti. Kako jo ustaviti? Na to vprašanje bo narodna skupnost morala odgovoriti z velikim skupnim uporom. Po mojem ni dobro, da ima narodna skupnost tri politične zastop­niške organizacije, s tem se sla­ bi le sama. Glede 100-letnice plebisci­ ta pa sem mnenja, da je dežela s seda­ njim deželnim glavarjem šla dobro pot.

Mislim pa tudi, da je treba po sto letih zaključiti s spori in praznovanji oblet­ nic in to predati zgodovinskim knji­ gam. Sožitje med Nemci in Slovenci se je okrepilo. K temu konstruktivno pri­ speva vedno več ljudi v deželi, ki spo­ štujejo slovenski jezik in ljudi, ki ga go­ vorijo in je njihova materinščina.

KULTURNA PRILOGA

11

zgodovina Peter G. Tropper je p og led a l na odnos škofov do slovenske narodne sk u pn o st i .

Katoliška Cerkev na Koroškem

Adam Hefter

Koroška Cerkev od leta 1914 do leta 1918 Adam Hefter, od februarja 1915 kot škof krške škofije na Koroškem – kot edina zvezna dežela današnje republike Avstrije območje fronte in vojno prizorišče – je izhajal iz Bavarske. Položaj koroškega škofa ni bil preprost: že na začetku vojne se je začelo močno negativno ozračje proti slovenski duhovščini na Koroškem, ki so ji očitali vohun­ stvo in agitacijo v korist Srbiji, da celo veleizdajo.

Sicer so sprva menili, da so doživljali nov val evangeli­ zacije in rastoče pobožnosti zaradi vojne, toda to mnenje so hitro umaknili zaradi nastajajoče revščine. Če upošte­ vamo socialne aktivnosti Cerkve na Koroškem, lahko re­ čemo, da je zveza Caritas otrok prve svetovne vojne, njeno ustanovitev si je zamislil škof Hefter že leta 1917. O mirov­ nih dejavnostih pri cerkvenem vodstvu ni bilo mogoče ve­ liko opaziti, če izvzamemo pozive papeža Benedikta XV. od leta 1914, ki pa so izzveneli neslišano, papeža so celo osumili pristranskosti vsakič za drugo državo.

O položaju duhovščine na Koroškem 1919/20

Od novembra 1918 so se Koroški približevale čete nove južnoslovanske države. V teku vrnitve teh območij s stra­ ni avstrijskih zvez so aretirali znatno število koroških du­ hovnikov. Po umiku južnoslovanskih zvez je prišlo do iz­ gredov volkswehra proti cerkveni lasti in duhovnikom: številna župnišča so oropali v sodelovanju z domačim pre­ bivalstvom, dejstvo, ki ga dotlej tod še niso poznali. Na Ko­ roškem samem pa so bili motivi za to predvsem na zaseb­ nem področju.

Medtem ko je interaliirana plebiscitna komisija interve­ nirala pri krškem škofu, da naj izda prepoved pridiganja za 10. oktober 1920 v coni A, so se duhovniki posvetili agi­

12

KULTURNA PRILOGA

Andreas Rohracher

taciji tako za Jugoslavijo kakor tudi za Avstrijo. Statistika kaže, da je bila v tistih krajih, kjer so duhovnikih agitira­ li v korist države SHS, odločitev prebivalstva za Avstrijo deloma daleč nad povprečjem.

Kljub množičnemu ustrahovanju slovenske oz. juž­ noslovanske duhovščine na Koroškem ne samo s strani državnih organov, temveč tudi s strani pripadnikov do­ mačega civilnega prebivalstva ni uspelo povzročiti ne­ premostljive ločitve med nemško in slovensko duhovšči­ no. Skupno je bilo nad 40 duhovnikov, ki so zapustili ali so morali zapustiti krško škofijo v zvezi z dogodki 1919/20.

Krška škofija v nacionalsocializmu Totalitarni režim nacionalsocializma je vest kristjanov postavil pred težavne probleme: usmerjajočih modelov za ravnanje ni bilo. Tako sega lok agitiranja kristjanov od uradne kolaboracije tja do upora.

Prizadevanja koroškega cerkvenega vodstva zrcalijo boj za ljudi v naši deželi: kapiteljski vikar Andreas Rohracher, ki je imel v rokah vodstvo krške škofije od leta 1939, se je odločno in pogumno zoperstavil nacionalsocialističnemu režimu. Njegovi protesti nikakor niso zadevali samo usta­ nov in oseb katoliške Cerkve na Koroškem, temveč tudi in posebej šibke in tiste brez pravic. Tako se je Rohracher močno uprl proti evtanaziji, usmrtitvi prizadetih in dušev­ nih bolnikov, ostro je kritiziral nasilni pregon slovenskih družin na Koroškem. Rohracherja so podprli njegovi naj­ ožji sodelavci, ordinarijski kancler Josef Kadras, ki se je zavzemal za veliko število oseb, ki jih je režim preganjal iz najrazličnejših vzrokov. Slovenska duhovščina na Ko­ roškem je bila podvržena najhujšim pritiskom nacional­ socialističnih oblastnikov.

– iz 20. v 21. stoletje DOBESEDNO

Zakoni o sožitju nemško in slovensko govorečih v Cerkvi na Koroškem Vsi cerkveni uradi, ustanove in organizacije ter nji­ hovi uradni predstavniki in funkcionarji naj skrbé, da bo na cerkvenem področju iz duha krščanske ljubezni do bližnjega vsakemu človeku dvojezične­ ga ozemlja mogoče uporabljati svoj jezik.

Jožef Köstner

Jožef Köstner – škof obnove in oče koncila Jožef Köstner je bil 25. junija 1945 imenovan za škofa krške škofije. V prvih letih njegovega škofovanja je bila omembe vredna ustanovitev številnih novih žup­nij, iz­ gradnja Marijanišča v semenišče in nakup samostana na Plešivcu za semenišče ter škofijska sinoda leta 1958.

Köstner se je kot oče koncila udeleževal vseh sej 2. va­ tikanuma in je pripravljal praktično uresničitev koncil­ skih sklepov v krški škofiji. Odmore med sejami je krški nadpastir koristil, da je informiral kristjane na Koro­ škem s predavanji, intervjuji in časopisnimi članki o poteku koncila. Neposredno po koncu koncila se je za­ čelo delo – uresničiti sklepe drugega vatikanskega kon­ cila na Koroškem v prakso. K temu je služila tudi med leti 1970 in 1972 sinoda krške škofije z naslovom »Cer­ kev za svet«.

V času škofa Köstnerja je prihajalo od vsega začet­ ka do sporov med slovensko govorečimi duhovniki in verniki. Preboj v razumevanju med obema narodnima skup­nostima na cerkvenem področju je prinesla škofij­ ska sinoda s svojo izjavo o »sožitju nemško in slovensko govorečih v Cerkvi na Koroškem«, leta 1972, h kateri sta občutno prispevala Valentin Inzko in Ernst Waldstein.

Pod njegovima naslednikoma, Egon Kapellari (1982– 2001) in Alois Schwarz (2001–2018), je ostala ohranjena kontinuiteta v pozitivnih odnosih med katoliško Cerk­ vijo in slovensko narodno skupnostjo.

Po škofu Jakobu Peregrinu Paulitschu (1824–1827) iz Roža krško škofijo na Koroškem vodi od februarja 2020 škof Jože Marketz, po rodu koroški Slovenec.

V dvojezičnih župnijah škofije naj opravljajo duš­ no pastirstvo duhovniki, ki obvladajo oba jezika.

To je treba ugotoviti na osnovi imenskega sezna­ ma, ki ga je izdal ordinariat in je priključen predlo­ gi. Cerkvena oblast naj imenovanim ob nameščanju dá navodila za ravnanje, da se bodo mogli seznaniti s problemi in bodo zmogli po najboljših močeh pri­ spevati k sporazumevanju in sodelovanju narod­nih skupnosti.

Jezikovnega lica kake župnije ali dekanije za cerk­ veno območje odgovorne osebe ali gremiji ne sme­ jo niti namenoma niti iz popuščanja spreminjati v to ali ono smer.

Bogoslovci naše škofije naj se med svojim šolanjem seznanijo z vprašanji in nalogami na dvojezičnem ozemlju. Med šolanjem naj imajo tudi priložnost, da se bolje priučijo vsakokratnemu drugemu jezi­ ku.

V dvojezičnih župnijah naj bodo župnijska pisma, red božjih služb in oznanila ipd. v obeh jezikih. Župnijski uradi naj dobijo na voljo tudi dvojezične obrazce, predvsem za poročne zapiske.

Kot reprezentativno zastopstvo Slovencev v škofiji se ustanovi Slovenski pastoralni odbor, ki deluje samo med slovensko narodno skupnostjo in za njo.

Sestavlja ga približno 15 članov. Pripadajo mu slo­ venski člani Škofijskega sveta in nadaljnji, izvolje­ ni oz. kooptirani po načelu pokrajinske, kategorial­ ne in socialne pripadnosti in ustreznega zastopstva mož, žena in mladine.

Iz knjige: Cerkev za svet, Koroška škofijska sinoda 1971–1972, Celovec 1977

KULTURNA PRILOGA

13

esej

Karl Vouk: F*ck VfGH 358 vs. 164, c-print, 841 x 1189 mm, 2020

Tanja Malle

Odmor od Koroške

M

ogoče naj bi se za­ koreninila v gozdu.

Vsaj za preostali del dopusta.

Drevesa med seboj delijo informacije. Torej: idealen kraj za novinarko. Ampak to je samo ena od identitet, ki mi je pripisana.

Tu, na Koroškem, me običajno želijo pribiti na *eno* identiteto. Pogosto so me vprašali – in včasih me še vedno: »Fühlst Du Dich mehr als Österreiche­ rin oder als Slowenin?« To je vpraša­ nje, ki sega skoraj tako daleč nazaj kot moj spomin. Ne želim ga prevajati, ved­no so mi ga dajali le »neslovensko govoreči Korošci«. Morda boste opazi­ li: Slovenka ali Avstrijka? To je v bistvu referendumsko vprašanje.

Avstrijka ali Slovenka, to je vpraša­ nje, ki ga nam koroškim Slovencem in Slovenkam postavljajo že sto let. Vpra­ šanje me jezi. Tudi zato, ker negira, da se prepletajo jezikovni prostori.

Nazaj k mojim načrtom. Odmor v gozdu bi bil priporočljiv. Zakaj?

Dolgo preden smo izumili world wide web, je narava ustvarila wood wide web. Ne, tega si nisem pravkar izmislila, to so odkrili biologi in bio­ loginje. Wood wide web prepleta tla pod vašimi nogami, je preplet korenin dreves in gob. In ta mreža je sposob­ na tega, kar je bilo Koroški dolgo tuje in ji je včasih še vedno tuje. Z wood wide webom drevesa izmenjavajo in­ formacije in si pomagajo. In sicer s po­ močjo gob.

Znanstvenice in znanstveniki šele nekaj let odkrivajo skrivnosti wood wide weba. Ugotovili so, da gobe s svojimi mikroskopsko majhnimi hifa­ mi prepletajo korenine dreves. Dreve­ sa mrežo hif koristijo za komunikacijo in izmenjavo snovi. Gobe zato od njih dobivajo sladkor.

Drevesa in gobe, zelo različna bitja, sodelujejo. In to koristi obstoju obeh.

Odmor v gozdu bi bil pomirljiv.

Tok informacij v wood wide webu je počasen.

Informacije potujejo s hitrostjo 1 centimetra na sekundo. To pomeni: Informacija, ki bi jo bili odposlali­

14

KULTURNA PRILOGA

10. oktobra 1920, bi do 10. oktobra 2020 prepotovala 31.557 kilometrov.

Za orientacijo: obseg Zemlje je dobrih 40.000 kilometrov. Z wood wide we­ bom bi se torej od 10. oktobra 1920 do danes izvedelo marsikaj.

Kolikor danes vemo, po wood wide webu ne krožijo lažne informacije. Še en vzrok za odmor v gozdu.

V nasprotju s Koroško oziroma s tem, kar se tukaj v javnosti praznuje in česar se spominja, v wood wide webu ne krožijo zgodovinski miti.

Potreben je čas, da razkrijemo mite, ne da bi jih posredovali naprej. Kljub temu jih bom tukaj na kratko orisala – in prepustila področje strokovnjakom in vam, da sami spoznate zgodovino Koroške. Arnold Suppan, podpredsed­ nik Avstrijske akademije znanosti, se je denimo ukvarjal z vprašanjem, kako je leta 1920 prišlo do koroškega referen­ duma. In poglejte: Da je bilo to demo­ kratično glasovanje leta 1920, je bolj zagotovila ameriška diplomatska mi­ sija kot pa tako imenovana zmagovita koroška obrambna bitka. V četrti kiti­ ci koroške himne se ne bi smelo glasiti: »Tam, kjer je bila meja zapisana s krv­ jo« – ampak: »Tam, kjer so Američa­ ni pustili izvoliti mejo.« Krvavi verz je napisala Agnes Millonig, učiteljica in – kasneje – ilegalna, torej tesna, člani­ ca Nacionalsocialistične nemške delav­ ske stranke. Mimogrede: krvavi verz se še vedno učijo in ga pojejo v ljud­ skih šolah. Še en mit. »Zmagovite obramb­ne bit­ ke« leta 1919 ni bilo. Zmagale so čete Kraljevine Srbov, Hrvatov in Sloven­ cev, ne koroška borbena združenja. Ju­ goslovanske čete so celo kratko zasedle Celovec, preden so se morale ponov­ no umakniti pod pritiskom zavezni­ kov. Torej, ko na Koroškem praznuje­ jo »zmagovito obrambno bitko«, slavijo poraz.

To in še več si lahko preberete pri Ul­ friedu Burzu – zgodovinarju na celov­ ški univerzi. Lahko tudi opiše, kako so borbena združenja iz leta 1919 postala tako imenovana domača združenja – in kakšna vsebinska in kadrovska pre­ krivanja so se kasneje pojavila pri na­

cionalsocialistih. Ali o tem povprašate Brigitte Entner s Slovenskega znan­ stvenega inštituta v Celovcu. Če bi wood wide web – in z njim pre­ mišljena in kooperativna komunikaci­ ja – obstajal tudi med ljudmi, taki miti verjetno ne bi bili nastali. Korenine dreves se prepletajo v tleh. Tako na­ stajajo podzemski kontakti s sosednji­ mi drevesi.

N

asprotno se je po letu 1920 dogajalo nad tle­ mi, vendar se danes o tem malo sliši. Takrat so morali koroški Sloven­ ci porezati korenine. Lokalno in jezi­ kovno. To jasno kažejo rezultati popisa leta 1923. Tega leta je na Koroškem na­ enkrat le še 34.650 prebivalcev izjavilo, da je slovenščina njihov materni jezik.

V prejšnjem popisu leta 1910 jih je bilo še 66.463. To pomeni: v 13 letih je na­ rodna skupnost izgubila skoraj polovi­ co govorcev, ki se opredeljujejo zanjo.

In to kljub temu da so bili koroški Slovenci že pred referendumom pre­ pričani, da bodo, če bo južna Koroška ostala pri Avstriji, ohranjene njihove jezikovne in kulturne pravice.

Vsekakor je razlog za prepolovitev slovensko govorečega prebivalstva v trinajstih letih ta, da je bila *ena* obrambna bitka uspešna: tista proti slovenskemu jeziku.

Po plebiscitu leta 1920 je bilo precejš­ nje število koroških Slovencev prisilje­ nih v emigracijo. Na Inštitutu za na­ rodnostna vprašanja v Ljubljani o tem pričajo skupinski portreti in imeniki.

To raziskuje zgodovinar Danijel Gra­ fenauer, njegov dedek je bil izseljen iz Ziljske doline. V Ljubljani, Mariboru, na Jesenicah in v Celju – celo v Zagre­ bu in Beogradu – so emigranti ustanav­ ljali klube. Nekaj ​​tisoč ljudi naj bi bilo.

Mnogi med njimi so bili visoko izobra­ ženi – poslej je slovenska manjšina na Koroškem izgubila svoje intelektual­ ne in gospodarske korenine. To so bili učitelji, duhovščina, gospodarstveniki, javni uslužbenci, odvetniki, zdravniki.

Tisti, ki so ostali na Koroškem, so iz­ gubili slovenski družinski jezik, ker so

Karl Vouk: F*ck VfGH - 358 vs. 164, c-print, 841 x 1189 mm, 2020

videli, kaj se je začelo takoj po 10. ok­ tobru: diskriminacija, ekonomski boj­ kot, politični pregon in očitno nasilje. »Deutsche Kärntner Landeszei­tung« je v svojem poročilu o »zmagi koroške zvestobe domu« štiri dni po referendu­ mu dobesedno zapisal: »Nazaj, Tschu­ schen, nazaj ti zatiralci, čez Ljubelj in Jezersko.« Zahteva, ki jo je uresničila državna politika.

Arthur Lemisch, takrat je bil šef za­ časne deželne vlade, prav tako pa tudi kvazi provincialni guverner, je nekaj mesecev po referendumu dobesedno dejal: »Imamo samo eno generacijo časa, da te zapeljane ljudi speljemo na­ zaj na Koroško: vzgojno delo je treba končati v življenju generacije.« Govoril je o »čiščenju javnega uma« in osvobo­ ditvi od »protikoroškega razmišljanja.« Po referendumu je koroška deželna vlada odpustila cestne delavce, poštne uradnike in železničarje, ki so glasova­ li za Jugoslavijo. Učitelji, ki so se za­ vzemali za povezavo južne Koroške z Jugoslavijo, niso smeli več poučevati.

Kljub temu da je bil plebiscit demokra­ tična izbira in da sta bili obe možnosti

legitimni. Kot da bi danes stranka, ki je zmagala na volitvah, kaznovala tiste, ki niso glasovali zanjo. Pravzaprav bi mo­ rala državna vlada po plebiscitu dovo­ liti, da se obe strani spet združita, ven­ dar je bilo nasprotno oziroma je tako ostalo desetletja.

L

etos naj torej skupaj praz­ nujemo CarinthiJA 2020.

Po besedah organizatorjev naj bi bil ta projekt izhodi­ šče za – »skupno razpravo o lastni zgodovini in identiteti«. Moj poziv: Presodite in ocenite sami, ali boste od predstavnikov in predstavnic nemško govorečega večinskega prebi­ valstva slišali, kako se je po letu 1920 postopalo proti koroškim Slovencem.

Bodite pozorni, kdo bo kje častil koro­ ške zgodovinske mite. In, kje se bo spet kdo, kot nedavno v Grabštanju, insce­ niral kot žrtev slovenizacije. Opazujte, ali bodo od koroških Slovencev in Slo­ venk pričakovali hvaležnost zato, ker je tu ali tam vidna ali slišna tudi sloven­ ščina. Sicer pa verjetno že slutite, zakaj v Celovcu na pročelju deželne vlade in

tudi v Celovcu na pročelju mestne hiše visi le enojezični, nemški plakat, ki sla­ vi »Jubiläumsjahr. 100 Jahre Kärntner Volksabstimmung.« Sprašujte se tudi, zakaj ne obsta­ ja dvojezičen katalog projekta. Zakaj sta dva: en nemški in en slovenski? To­ rej sta še enkrat deželna jezika loče­ na? Kot da bi slovensko krajevno tablo postavili ob znak s krajevnim imenom z oznako v nemškem jeziku. Na varni razdalji drug od drugega.

Podajmo se ob koncu še enkrat v gozd. Predstavljam si, kako so se ne­ kje v wood wide webu v zadnjih sto letih prepletle korenine lipe in hrasta.

Hrast postavi – premišljeno – vpraša­ nje lipi. Glasi se: Ti, zakaj so to prav­ zaprav poimenovali CarinthiJA 2020?

Lipa si vzame nekaj časa in nato od­ govori: Ker tudi 2020 še vedno nočejo reči Koroška.

Ta n j a M a l l e j e e s e j p o d l i p o n a p i s a l a z a p r i re d i tev Tr i v i u m . Pre m i e r n o ga je prebrala na Gori sv. Heme 14. avgusta 2020.

KULTURNA PRILOGA

15

spomini Spomini Janka Oitzla s e konč a jo sredi stavka in so t u d i d ra go cen s p omin na č a s okrog plebiscita.

»Ostanite to, kar ste!« »Bom naredil stezice, čir so včasih bile,« so zapeli pravnuki Janka Oitzla Theresia, Lucija in Damjan.

Tudi pesem »Rož, Podjuna, Zila« je bilo slišati. In v Goršetovi galeriji v Svečah so zbrani začutilo vso Koroško. Nekaj drobcev k tej Koroški so doprinesli Štefan Pinter in v Bojko Singer, ki je spomine svojega deda Janka Oitzla prevedel v nemščino in v samozaložbi izdal v prikupni dvojezični knjigi prav ob 100-­letnici plebiscita na Koroškem.

Iz spominov Janka Oitzla o času plebiscita:

» O

d vseh strani je bila agita­ cija v polnem teku. Bolj se je bližal plebiscit, bolj je bilo vse nervozno. Prišel je 10. oktober, prišle pa so tudi iz vseh strani, iz Jugoslavije in Nemčije, ose­ be, da oddajo glas za to ali ono stran.

Več teh oseb še nikoli ni bilo v naših krajih, pač pa so bili njiho­ vi predniki od tu. Ko je bil objavljen končni izid plebiscita, so bili vsi zaved­ni Slovenci po­ trti. Na Bistrici je 55 odstotkov glasova­ lo za Jugoslavijo, dočim je občina Št. Jakob popolno­ ma odpovedala. Zače­ lo se je novo sovraštvo, na dnevnem redu so bili pretepi in tudi požigi. Na Bistrici so ne­ znanci zažgali Tomažev kozolec, ker so sumili, da je Kuraš, pd. Tomaž,

16

KULTURNA PRILOGA

»Dedi mi ostajajo v spominu kot pokonč­ na, močna osebnost, ki se je vedno bori­ la za resnico in pravico. Pri tem so branili svojo čast in ohranili svoj ponos. Ne bom pozabila zadnjega stavka v oporoki: Osta­ nite to, kar ste.« To je v uvodnih besedah napisala vnukinja Marica Pinter. Pripo­ vedovala je tudi, da je bila miza pri dede­ ju v kuhinji vedno obložena s časopisi »in ved­no so nekaj pisali«.

Knjižne slovenščine se je Janko Oitzl na­ učil z branjem knjig. »Spominjam se, kako so me učili brati.« Povedala pa je tudi to: »Ko je ded mislil, da bodo družino izselili, je dal dan prej še hrano svojim čebelam.« Pa še en podatek ob robu: Janko Oitzl je bil tudi tri tedne župan občine Bistrica v Rožu.

glasoval za Jugoslavijo. Tudi podne­ vi so bile napadene posamezne osebe in družine.

Meseca novembra je prevzela cono A nemška uprava, jugoslovanski urad­ niki in orožniki pa so se morali umak­ niti v Jugoslavijo. Tudi jaz sem šel z njimi, za nekaj dni, kakor sem mislil, da se doma vse pomiri. Družino sem pustil na Polani. Dodeljen sem bil po­ staji Javornik. Tam sem zbolel, bil v Ljubljani v bolnišnici, nato spet v Ži­ rovnici. Kraj marca 1921 sem se vrnil na Koroško in sicer k Arihu, od koder sta me bratranec Andrej in svak Kra­ mar s konjsko vprego pripeljala 4. apri­ la 1921 domov. Andrej mi je podaril eno ovco, ki smo jo tudi vzeli s sabo. Doma je bilo veselo snidenje z družino. Za moj prihod so pa kmalu izvedeli orožni­ ki in po tednu dni sem dobil od tajne policije v Celovcu dopisnico, na osnovi katere sem dobil dovoljenje za bivanje v Avstriji za šest tednov, po tem roku da se moram vrniti v Jugoslavijo. Ker se tega poziva nisem držal, sem se mo­ ral oglasiti pri okrajnem glavarju Rai­ nerju v Harbachu. Okrajni glavar me vpraša, zakaj po šestih tednih nisem zapustil Avstrije. Dejal sem, da nisem optiral za Jugoslavijo. Avstrijo da sem

»Morda me je prav stoletnica koroškega plebiscita spravila na misel, da besedilo prevedem in ga tako zdaj, ko so se nacionalne strasti na Koroškem hvala bogu ohladile, naredim dostopnega tudi nemško govorečim bralcem.« Bojko Singer

zapustil samo iz odgovornosti in skr­ bi za svojo mnogoštevilno družino v teh razburkanih časih. Okrajni glavar je zahteval, da moram na vsak način zapustiti Avstrijo. Jaz sem mu odgo­ voril: »Ich weiche nur der Gewalt.« Če me preženete, sam pa ne grem. Okraj­ ni glavar mi je rekel, da so proti meni pritožbe zaradi mojega delovanja med časom pred plebiscitom. Ker na mojo zahtevo ni povedal, kdo se je pritožil, sem ga prosil, naj sproži proti meni sod­no preiskavo. Na sodišču se hočem sam zagovarjati oziroma mi morajo do­ kazati mojo surovost. Tudi to zahtevo je odklonil. Nadalje sem glavarja, na­ šega službenega šefa, še vprašal, če se še spominja, kako sem po razsulu mo­ narhije prišel k njemu in ga vprašal, kaj bo z nami. Takrat ste dejali: »Drau­ ßen bleibt jugoslawisch und wenn die Jugoslawen auch Klagenfurt besetzen, dann werde ich mich als deutscher Be­ amter nach St.Veit zurückziehen.« Re­ kel je, da se tega ne spominja. Mene pa niso več nadlegovali.

Prišle so volitve. Slovenska stranka je postavila mene in Roka Ferčnika, pd.

Uršiča, za kandidata. Bila sva tudi iz­ voljena. Toda čez dobro leto so nacio­ nalni krogi začeli gonjo proti meni in

Kdo je bil Janko Oitzl?

Janko Oitzl (1877–1971) je bil doma na Polani in je v visoki starosti napisal spomine na razburkane čase vse od let monarhije do druge republike. Rodil se je leta 1877 v Grpičah pri Brnci. Izučil se je za mizarja v Beljaku, se odpravil na bolc na Salzburško in Tirolsko, preden je bil vpoklican k vojakom v Klosterneuburg, nato je vstopil v cesarskokraljevsko žandarmerijo, kjer je hitro napredoval. Po nekaj postajah je postal 1907 predstojnik žandarmerijske postaje na Bistrici v Rožu, spoznal tam Uršo Kuraš in se z njo poročil.

Rodilo se jima je pet otrok. V prelomnem času po prvi svetovni vojni so se dogodki razpletli tako, da je leta 1921 ugotovil, da so njemu in vsej družini vzeli avstrijsko državljanstvo. Družina se je prebijala

skozi življenje s pridelki na majhni kmetiji pri Jakmu na Polani, s čebelarjenjem in mizarskimi naročili. Državljanstvo so Janku Oitzlu vrnili šele v petdesetih letih 20. stoletja. Spomini Janka Oitzla se končajo sredi stavka z opisom dogodkov maja 1945.

Rokopis je hranil Blaž Singer, njegov zet in domačin z Mač. Pred leti je prišel v roke Štefanu Pinterju, ki ga je digitaliziral in dal Bojku Singerju, vnuku Janka Oitzla. Ta je spomine svojega deda prevedel v nemščino, ravno za 100-letnico plebiscita, ki je bil ključni dogodek v življenju Janka Oitzla. Spomini – Erinnerungen so izšli v samozaložbi.

Janko Oitzl: Spomini/Erinnerungen Izdala Štefan Pinter in Bojko Singer. Samozaložba 2020.

gotthardt

Pravnuki Damjan, Theresia in Lucija Oitzl

dosegli, da je okrajno glavarstvo raz­ veljavilo mojo izvolitev. Po povratku v domovino sem pisal na mojo obči­ no Podklošter po domovinski list. Od­ govorili so, da so me na ukaz deželne vlade črtali iz domovinskega seznama, ker sem baje jugoslovanski državljan.

Nato sem šel na deželno vlado k pri­ stojnemu referentu, dvornemu svetni­ ku Aignerju in ga prosil za pojasnilo.

Rekel je samo, da sem jugoslovanski državljan. Nadalje sem ga prosil, naj mi da pisno, na osnovi katerega zakona sem izgubil avstrijsko državljanstvo. Čakal sem nekaj tednov in ker ni bilo odločitve, sem šel spet urgirat k pri­ stojnemu referentu zaradi moje proš­ nje. To sem ponovil vsakokrat, kadar sem imel opravka v Celovcu. Minevala so leta, a odločbe nisem dobil. Ko sem se zopet oglasil, me je dvorni svet­nik Aigner nahrulil: »Sans schon wieder do!«. Tudi meni je zavrela kri in sem mu dejal: »Jawohl, Herr Hofrat. Kau­ fen sie Strichnin und vergiften sie uns, dann werden sie von uns erlöst.« Dejal sem še, da vsak obtoženi zločinec dobi obtožnico, da ve, zakaj je obtožen, in to zahtevam tudi jaz. Pogledal me je ne­ kako začudeno in samo rekel: »Tun Sie sich nicht aufregen.«

Vnuk Bojko Singer, vnukinja Marica Pinter in Štefan Pinter

Ker v moji zadevi tudi potem ni bilo rešitve, sem se obrnil na našega po­ slanca, gospoda župnika Poljanca. Šel je z mano k deželnemu glavarju, toda ta je bil odsoten, sprejel naju je nje­ gov namestnik Leer. Ta je posredo­ val, in dobil sem po nekaj tednih (leta 1925) pis­no odločbo, da sem na osno­ vi patenta L.G.S. Nr. 2557 z dne 24. 3.

1832 (!) izgubil avstrijsko državljan­ stvo. Šel sem k naši organizaciji v Ce­ lovec in tam smo napravili rekurs na Bundeskanzleramt. Pomagal mi je po­ znejši gospod profesor Jožko Hutter.

Po dveh tednih sem že dobil od Bun­ deskanzleramta negativno odločbo.

Postali smo torej brezdomci. Kaj to pomeni, zadostuje samo podatek, da smo morali imeti jaz, žena in vsa dru­ žina Fremdenpass za bivanje v Avstri­ ji. Vsako leto sem moral na okrajno gla­ varstvo in tam podaljšati ta pass. Tudi otroci v šoli so občutili naše grehe, do­ bivali so slabe ocene, posebno krivi­ čen je bil učitelj Kriessmann, nacional­ ni ekstremist. Moj starejši sin Hanz je dobil slabe ocene, enako pozneje tudi v Bürgerschule v Celovcu. V obrtni šoli pa je bil pozneje Vorzugsschüler, dobil je tudi nagrado.

Jaz sem se ukvarjal s čebelami. Če­

belariti sem začel že leta 1911. Tako smo se lažje preživljali. Ni bila malen­ kost začeti gospodariti na majhnem posestvu, ki ima samo tri hek­ tarje rodovitne zemlje brez travnikov. Hišo smo dobi­ li po plebiscitu prazno.

Ni bilo ne živine ne kakega poljskega orodja. Okna, duri in pode je bilo treba obnoviti. Začeli smo s kozami in čez nekaj let smo kupili kravo in tako je šlo počasi navzgor. Prodali smo tudi nekaj lesa, da smo obnovili strehe. Zgoraj smo na­ pravili eno sobo in uredili en prostor za mizarsko delavnico, da sem mogel izdelovati vse, kar je bilo potrebno pri obnavljanju hiše. Veliko so mi pomaga­ le tudi moje čebelice. Imel sem do 60 panjev. Na pomlad sem prodal kmečke panje, pa tudi medu za prodajo je bilo večkrat dosti. Otroci so doraščali. Sta­ rejši sin se je izučil v trgovini pri Ko­ matarju v Borovljah, Jože v Celovcu za mizarja in Ludvik pri svaku Kramarju na Bistrici za mesarja. Dekleti Pavla in Mici sta se naučili šivati in kuhati pri šolskih sestrah v Št. Jakobu.

KULTURNA PRILOGA

17

esej Horst Ogris p ra vi, d a ima p ovprečen Korošec dom a vs aj babico, ki se j e a l i s e š e

Za plebiscitni­dan je treba pr

Č

e je človek dosti dolgo na svetu, si ob tradicijah, ki veljajo že od nekdaj, sklanfa tudi svoje osebne tradicije in osebne praz­

nike.

Pri meni je ena od teh šeg, ki jih ceg­ lam že desetletja nazaj, ta, da se na za­ četku oktobra umaknem iz te naše pre­ lepe Koroške.

Prvič sem to storil po norijah okrog trganja dvojezičnih tabel v sedemde­ setih letih preteklega stoletja, ker tega groznega nasilja enostavno nisem pre­ nesel.

Spomnim se mogočne demonstra­ cije zoper ta naval nestrpnosti, ki je od celovške železniške postaje vodila do Novega trga. Imel sem čast, da sem korakal ob prominentnem prišleku iz Nemčije, v Podjuni udomačenem sli­ karju in grafiku Wernerju Bergu. Veli­ ko ni manjkalo, da ga celovški purgerji, ki so stali ob robu povorke, niso oplju­ vali. Ta dogodivščina mi je šla do dna srca. Čeprav sem se demonstracije, ki je človekova pravica, udeležil v pros­ tem času, mi je nadrejeni pri časopi­ su, kjer sem tedaj delal, dan navrh za­ grozil, da bi bilo to moje dejanje lahko povod za odpoved službe. Še danes sem prepričan, da bi bilo, če bi se vodilni dnevnik v deželi tedaj postavil na stran pravne države in zah­ teval, da se izruvači krajevnih napisov kaznujejo »po paragrafu«, kot poje v pesmi »Metulj« poet Gustav Januš, špektakla hitro konec. Prepričan sem, da bi se tisto nacionalistično nasilje hit­ro umirilo, ker je v takih nesramnih »junakih« več bojaznosti pred kaznijo kot resničnega herojstva.

Kot povedano, od tedaj dlje bežim iz te prelepe Koroške pod geslom »za plebiscitni dan je treba prekoračiti vsaj eno mejo«.

K začetku: Tako v »Koroškem zbor­ niku« kot v Wuttejevi knjigi »Kärntens Freiheitskampf« so zabeleženi podatki o izidu plebiscita v moji domači vasi, v Slovenjem Plajberku.

18

KULTURNA PRILOGA

Število glasovnih upravičencev: 375 število oddanih glasov: 347neveljavnih: 28 glasov za SHS: 276 – to je 79,54 odstotkov glasov za Avstrijo: 71 – to je 20,46 odstotkov Številke ne varajo! Izhodišče je do­ kaj jasno.

Ko sem bil (letnik 1946) otrok v Slo­ venjem Plajberku, sta bila kraj pri cerk­vi in cela dolina še pretežno slo­ venska. Doma smo »po domače mar­ nvali«. Sicer pa je »10. oktober« tudi pri nas doma čutil dedej, pri katerem sem bil otrok. Bil je drvar pri humper­ ški »heršofti«. Ti pa so bili zavezani, da so na predvečer plebiscita pripra­ vili na Žingarci mogočen kres, ki so ga videli do Celovca.

Po naročenem opravilu so se vrnili v vas, in seveda v »toberno«. Tam so se­ deli kaki kmetje, beseda je dala drugo, in nemalokrat se je taka noč končala s prepiri in kdaj pa kdaj s pretepom. Ne pomnim pa, da bi iz tega nastala v vsak­ danu kakšna zamera.

Tudi v času, ko sem hodil v ljudsko šolo, se ne spomnim, da bi kdaj posebej obhajali ta praznik, kar tudi ne čudi, saj je bil naš učitelj pribežnik iz Kočevja, ki se je znašel v Slovenjem Plajberku.

Ko smo že pri zavednem prazno­ vanju, se spomnim drugega dogodka: Leta 1955 je bila 15. maja podpisana Avstrijska državna pogodba, ki vsebu­ je tudi 7. člen, ki govori o pravicah na­ rodnih skupnosti. Dedej je tedaj, ne da bi kaj rekel babici, šel v Borovlje in ku­ pil naš prvi radio, da smo lahko sprem­ ljali svečanosti v dunajskem Belveder­ ju. Stara mama ga je zaradi tega karala, ker so ti beliči manjkali za življenje do naslednje plače. Za pokoro je name­ sto špeha kot malico na šiht dobil samo suho repo.

Leta 1956 sem prišel v gimnazijo v Celovcu, v Mohorjev dom in »Egger­ mannovo« gimnazijo. Tedaj se je že začela hujskaška kampanja nemško­ nacionalnega Heimatdiensta proti dvojezičnemu pouku na šolah na juž­ nem Koroškem, ki je bil do leta 1955,

ko so se zavezniške sile umaknile iz spet suverene države Avstrije, obve­ zen! Hujskači so dosegli, da se je bilo od tedaj naprej potrebno prijaviti k dvojezičnemu pouku.

V Eggermannovi gimnaziji je bil med učitelji tudi dr. Valentin Einspie­ ler, poznejši ravnatelj te šole, ki je po­ učeval zgodovino. V zadnji uri pred božičnimi počitnicami nas je prese­ netil, ker je pripovedoval iz svojega življenja. Od tedaj naprej vem, kje je mesto El Alamein in kakšno bitko se nemški vojaki bili v puščavi proti an­ gleškim četam. V spominu pa mi je tudi ostalo dejstvo, da je dr. Einspie­ ler učence in starše otrok iz južne Ko­ roške, ki so seveda vsi znali sloven­ sko, resno nagovarjal, da se udeležijo slovenščine kot prostovoljni predmet.

Pouk je bil v zad­nji, šesti uri. Vsi drugi so jo lahko po peti uri popihali. Bil pa je dr. Einspieler tudi predsednik koro­ škega Heimatdiensta in vodja združe­ nja vindišarjev.

Teorijo o vindišarstvu kot poseb­ nem koroškem, če že ne jeziku, naj­ manj pa samobitnem narečju je znan­ stveno razkrinkal in vrgel na smetišče zgodovine šele slavni slavist, prof. Ale­ sander Issačenko, ki je bil v 70-ih letih med ustanovitelji nove univerze v Ce­ lovcu, ki se je tedaj najprej imenova­ la Visoka šola za izobraževalne vede.

Pa sploh ta nova visoka šola. Globo­ ko se je zarisala v politično prakso v tej deželi, to pa po znanstveni kako­ vosti. Profesorjem zgodovine na celov­ ški univerzi je uspelo izničiti do tedaj veljavni primat tako imenovanega ko­ roškega zgodovinopisja, ki se je – še posebej od plebiscita dalje – pustila do­ cela instrumentalizirati od Koroške – bolj ali manj – nemškonacionalne po­ litike, ki je domovala v vseh strankah, tudi v tedaj še socialistični stranki.

Edina izjema so bili koroški komunisti.

Leta 1961 sem prestopil na učite­ ljišče na Kolodvorski cesti. V zvezi s praz­novanjem 10. oktobra sta mi osta­ la v spominu fakultativni izlet in kome­ moracija pri cerkvici na Sapotnici, ker je tam pokopanih nekaj študentov uči­ teljišča, ki so padli v plebiscitnih bojih.

okl e pa s l ove n s ke g a d oma č eg a na reč j a.

rekoračiti vsaj eno mejo«

»Hranca_Grenz«: Umetniški projekt Društva Rož v okviru »CarinthiJA 2020«.

Na fotografiji je rdeča meja, ki gre skozi polja in je čez hiše prispela d o ž u p n i š č a v Š t . J a k o b u v R o ž u . foto: rihter

Udeležba je bila obvezna, moji občut­ ki pa so bili mešani. Saj bi od tam bilo le dobre pol ure pešpoti v damači Slo­ venji Plajberk.

In ho-ruk v avtobus in nazaj v Ce­ lovec.

Pogačar, Pogacar ali pohača?

Pustimo stare cajte in se vrnimo v da­ našnji čas. Moram pa še poprej pove­ dati nasled­nje: Kot tako rekoč novinar­ ski vajenec so mi nadrejeni zabičali, da je popačenje imena novinarski smrtni greh.

Pa smo v Franciji, pri svetovno zna­ ni dirki »Tour de France«, ki sta jo le­ tos zaznamovala dva mlada Sloven­ ca: Tadej Pogačar in Primož Roglič. Z izjemo dnevnika »Der Standard«, so šport­ne redakcije po vsej Avstriji spet

imele»pogačo«. Najlepši primer za to polomijo je nudila »Kleine Zeitung«: Po koncu dirke po Franciji smo na 1. strani lista lepo brali »Pogačar«, prav tako na strani komentarjev, kjer je bil objavljen portret zmagovalca Pogačar­ ja.

V špotnem delu glasila pa smo dosled­­ no­spet brali »Pogacar«!

Je pač križ s temi diakritičnimi zna­ ki, čeprav ima povprečen Korošec vsaj babico doma, ki se je – ali se še – oklepa slovenskega domačega narečja. Fama pripoveduje, da so bili primeri, ko je kdo babico zaprl kar v klet, če se je obe­ tal tak ali drugačen visoki obisk. Še eno letnico moram omeniti: Leto 2011, ko je prišlo do tako imenovane­ ga zgodovinskega kompromisa glede dvojezičnih napisov, ki so ga priznale vse tri slovenske politične organizacije.

Težko bi bilo tajiti, da je to pomeni­ lo določen napredek v ozračju v deželi.

Dodati pa je treba, da je bilo v tem kompromisu zabeleženo tudi, da ima vsaka občina na dvojezičnem ozemlju možnost, da samostojno razširi velja­ vo kompromisa na naselja v občini, ki imajo tudi slovensko ime.

Z izjemo občin Pliberk in Št. Jakob v Rožu se te možnosti do jubilejnega leta 2020 nobena občina ni poslužila.

Nobena? In smo pri galijskem upor­ niku zoper rimsko oblast: Asteriksu.

Seveda je bila še ena občina, ki jo bo­ sta na dan jubileja 10. oktobra obis­kala – tudi strumni odločitvi na čast – dr­ žavna predsednika Slovenije in Avstri­ je.

Uganili ste: To je občina Žitara vas v Podjuni, kjer bo kraj Sielach konč­ no dobil tudi pripis Sele. Pa nič zato, da sta se dva občana, šolnik Kukovica in Prešernov nagrajenec Florjan Lipuš brez uspeha leta borila za to, da se ta madež odpravi.

Ne zamerite – ampak ob taki operetki mi pride na misel celovška burka, kjer magistrat ni pretrpel, da bi bil na kišti za otroke polne peska ob imenu Kla­ genfurt tudi pripis Celovec.

Primerov bi imel še in še. Toda zapus­timo kalne vode grenkobe in ci­ ničnih pripomb na račun očitno edino večne »čednosti« to je neumnost, beda.

Nikakor ne mislite, da bi ob tej iztoč­ nici cikal na kakršnokoli primerljivost.

Ampak: Slovenske politične orga­ nizacije na Koroškem, ki so podpr­ le kompromis, je ta uspeh očitno tako izmučil, da od njih v realnem politič­ nem življenju do danes ni duha ne slu­ ha. Vsaj tako se meni zdi. In prav za to sem prepričan, da bodo potrebne čisto nove strukture, ki bodo resnično doma v 21. stoletju in se bodo na sodoben na­ čin spoprijele s tem, o čemer pravimo, da je politika. Še posebej pa v času, ko se zdi, da je značajna drža in upravi­ čeno kljubovanje tako imenovanemu mainstreamu prišlo iz mode. Prepričan sem, da to ni res in čakam na uporni­ štvo mlajših rodov!

Torej: CarinthiJa 2020! Vivat!

KULTURNA PRILOGA

19

pogledi Lena Kolter

Čao, adijo, serbus, srečno, fajn se mej 100-letnica plebiscita je opti­ malna priložnost, da kot manjšina pogledamo nazaj, naprej in seveda na to, kje smo zdaj. Kajti šele ko se nehamo sami zavajati, se zavedamo, da se družbene razmere ne pojavi­ jo kar tako, marveč nastajajo iz zgodovinskega procesa. Ta ugotovitev pa nam pomaga razumeti stanje dvojezičnosti na Koroškem danes in z njim povezanih 100 preteklih let.

Lahko bi pisala nešteto strani, zakaj sta, z mojega vidika, zgodovina in praznovanje desetega oktobra problematič­ na, vendar bi se raje malo poglobila v sliko sožitja na Koro­ škem. Za trenutek usmerimo oči na enakopravnost in ena­ kovrednost slovenskega jezika na Koroškem. Kakšna je ta »dvojezična« Koroška? Kakšen je njen odnos do sloven­ ske manjšine?

Ste pripravljeni?

Začnimo s šolstvom. 7. člen dodeljuje slovenski manjšini na Koroškem pravico do osnovne izobrazbe in ustreznega srednješolskega pouka v maternem jeziku. Kot izpolnitev le-tega je bila leta 1957 ustanovljena Slovenska gimnazija. Število prijav k dvojezičnemu pouku narašča, delež teh, ki znanje slovenščine že prinesejo s seboj v šolo, pa drastično upada. Izredno velik delež učenk in učencev slovenščine po zaključeni ljudski šoli ne uporablja več in tako se zna­ nje jezika izgubi ponovno. Primanjkuje dvojezičnih učite­ ljev in učiteljic, na dvojezičnih ljudskih šolah pa zaposlu­ jejo tudi enojezične ravnateljice in ravnatelje. Dvojezični vrtci in varstva niso obravnavani kot del osnovnega šolstva.

Kako je s pravico do uporabe slovenščine kot uradnega jezika na dvojezičnem območju? Zadnja sprememba ure­ ditve glede uradnega jezika je prišla z ureditvijo o dvojezič­ nih krajevnih napisih leta 2011. Ta pa je privedla do še večje razkosanosti in raznih oblik diskriminacij koroških Slovenk in koroških Slovencev, saj eni smejo uporabljati slovenščino pred sodiščem, a ne na občini, in obratno, drugi imajo dvo­ jezično tablo, a ne smejo uporabljati slovenščine na uradu, tretji imajo dvojezične napise, a ne pravice do uporabe slo­ venščine pred sodiščem, četrti samo dvojezično tablo, peti pa ničesar. Dodatno pa se še soočamo s problemom zapo­ slenih uradnih oseb brez znanja slovenščine ali s pomanjk­ ljivim znanjem slovenščine na občinskih uradih.

20

KULTURNA PRILOGA

Ustav­ no sodišče predvideva dvojezične napise v vseh krajih s sloven­ sko govorečim prebivalstvom nad 10 odstotkov.

Danes imamo po­ stavljenih le 167 dvo­ jezičnih krajevnih tabel, kriterijem ustavnega sodi­ šča za postavitev tabel pa ustreza še vsaj dodatnih 100 krajev. V današnjem času bi bilo po prvotnem zgodovinskem zapisu po­ stavljeno veliko večje število dvojezičnih krajevnih tabel.

Koroške Slovenke in koroški Slovenci prejemamo finanč­ no podporo za kulturno delovanje iz sredstev sosveta Ura­ da zveznega kanclerja. 7. člen predpostavlja enakoprav­ no udejstvovanje slovenske manjšine pri vseh kulturnih ustanovah. V Senžermenski pogodbi je navedena in zapi­ sana pravica do enakega deleža iz vseh javnih proračunov.

Omenjena finančna podpora pa se od leta 1955 ni več povi­ šala v skladu z inflacijo, kar je v današnjem času privedlo do znižanja za več ko polovico tedaj predvidenih sredstev.

Medtem ko imajo v Avstriji verske skupnosti urejeno za­ stopstvo, velja za manjšinsko organiziranost le društveno pravo. Ustanovitev kulturnih društev je neomejena, vendar to ne zagotavlja javno-pravnega zastopstva. Za ohranjanje dvojezičnosti na Koroškem in zagotovitev obstoja sloven­ ske manjšine je pomembno enotno javno in pravno izvolje­ no zastopstvo, ki je v prvotnem interesu koroških Slovenk in koroških Slovencev.

Pomagajte mi še enkrat, pozabila sem! Kakšno sožitje naj bi že praznovali 10. oktobra?

Lena Kolter, 22 let, iz Bilčovsa, študentka glasbe

Kamen iz Libelič Ta ka m e n j e l ež a l n a m e j i med dvema državama.

Našli so ga na mejnem prehodu med Libeličami v Avstriji in Sloveniji.

Bernhard Jordan

... temveč zahtevamo učenje obeh jezikov od vsakega učenca

»Po švicarskem zgle ­ d u smo na določenem območju dežele v vseh občinah, kjer

živi le majhen del prebivalstva s slo­ venskim maternim jezikom, uredili dvojezično šolstvo in ne sprašujemo otroka, ali nemško ali slovensko, tem­ več zahtevamo učenje obeh jezikov od vsakega učenca. Prepričani smo, da je to v korist narodov, ki živita v tej deže­ li.« Tako je dejal namestnik deželnega glavarja Ferlitsch (ÖVP) 28. januarja 1946 v koroškem deželnem zboru. To je vredno pozornosti, če pomislimo, da se je leta 2017 ÖVP zdelo nemogoče vključiti slovenščino kot drugi deželni jezik v koroško deželno ustavo. Iz Fer­ litscheve perspektive ni nastalo nič, kakor nam je pokazala preteklost. Po znatnem pritisku nemškonacionalne strani je deželni glavar SPÖ Wedenig leta 1958 izdal odlok, ki je omogočal, da so otroke odjavili od dvojezičnega pouka. K temu so nato silili starše, po­ tem ko sta FPÖ in koroški Heimatdi­

enst začela kampa­ njo. To je bilo pogosto povezano z grožnjami in ustrahovanji, zato so celo slovenske družine odjavile svoje otroke.

Posanjarimo nekoliko o naslednji misli: Če bi dvojezič­ ni šolski sistem, kakor je bil ure­ jen leta 1945, obstajal še danes, bi bilo verjetno veliko več razumevanja drug za drugega. Jezik ne bi bil več lo­ čujoč element, ker bi ga tako in tako vsi vsaj razumeli. Lahko bi začeli gleda­ ti območje kot dvojezično območje in ceniti njegove prednosti, vseeno ali na kulturnem in gospodarskem področ­ ju ali v čezmejnih odnosih s Sloveni­ jo. Diskusije o imenovanjih ravnate­­l­jev po šolah bi bile z mize, saj bi tako in tako nizek nivo, ki je potreben, zlah­ ka izpolnili. Pa še več primerov bi lah­ ko naštel. Če sedaj pomislim na praznovanja ob 100-letnici koroškega plebiscita, se sprašujem: Kaj sploh praznujemo?

Pravico do samoodločanja narodov?

Zmago nad četami SHS in v nadalje­ vanju nad »Slovenci«? Nemško, svo­ bodno in nerazdeljeno? Zmago demo­ kracije nad vojno?

Kaj je pravzaprav nastalo iz oblju­ be koroškega deželnega zbora kratko pred plebiscitom, da »želi ohraniti je­ zikovno in narodno posebnost Sloven­ cev zdaj in na večne čase«? Sledilo je geslo »Koroška nemška, svobodna in nerazdeljena« in obljube so se razbli­ nile. Višek protislovenske politike je bila deportacija 917 slovensko govo­ rečih ljudi v nemška delovna tabori­ šča med nacionalsocializmom. Tudi po vojni se ni veliko spremenilo pri tej si­ tuaciji: pritisk germaniziranja, odlok o

odjavi, ortstafelšturm. Z rešitvijo kon­ senzne skupine so danes zadovoljni. V zadnjih 100 letih se je slovensko govo­ reče prebivalstvo po številu zmanjša­ lo in iz slovenske skupnosti je nastala dvojezična. Skoraj vsak izmed mojih prijateljev ima stare starše, ki so govo­ rili slovensko. Sami pa govorijo le redki in peščica se je jezika učila v šoli. Jezik se torej vedno bolj oddaljuje. Da lahko regija v prihodnosti še črpa iz svojih potencialov, je potrebno spet pospeše­ vati Ferlitschevo idejo. Kos za kosom naj bi izgrajevali pouk slovenščine v južnokoroškem prostoru, da bi lahko dosegli trajnostno sožitje. 10. oktober kot praznik ne ustreza, da bi razvijali trajnostno skupno podobo zgodovine, ki bi ustrezala obema narodnima skup­ nostima. Rad bi opozoril na pred­log zgodovinarja Karla Stuhlpfarrerja, ki je predložil, da naj praznujemo 8. maj kot dan osvoboditve od nacionalsoci­ alizma in to kot deželni praznik. Ven­ darle so predvsem slovenski in koroški antifašisti veliko prispevali k osvobo­ ditvi od nacionalsocializma in v nada­ ljevanju k Avstrijski državni pogodbi.

Le-ta v 7. členu določa mirno in ena­ kopravno sožitje na Koroškem. To bi bili konkretnejši in manj ambivalentni dnevi, da bi praznovali skupno Koro­ ško kot pa 10. oktobra, ku mu vsi pri­ pisujejo svoj pomen, tako da naposled sploh nima nobenega pomena. Po 100 letih bi bil pravi trenutek, da nadome­ stimo 10. oktober, ne pa da na vso silo poskušamo spremeniti pomen tega praznika.

Bernhard Jordan, 25 let, iz Gospe Svete, študent informatike

KULTURNA PRILOGA

21

pogledi Werner Wintersteiner

Daniel Wutti

Domovina Zemlja, gledano iz prihodnosti

Želel bi si več poguma

I

z celotno-evropske medijske zve­ ze za pouk zgodovine leta 2120: »Ozrimo se 100 let nazaj – v tiste barbarske čase, ko so naši pred­ niki skoraj popolnoma uničili življenj­ ske pogoje na našem planetu. Da bi razu­ meli, kako so včasih živeli – pred veliko transformacijo, začetkom našega štetja –, moramo sprva razložiti nekaj pojmov, ki so bili takrat osrednji, danes pa niso več v rabi: RAST GOSPODARSTVA: Zelo abstrakt­ na beseda, komaj razumljiva. Takrat so ljudje menili, da gospodarstvo ne slu­ ži temu, da zagotavlja življenje, temveč njihovo življenje služi temu, da omogoča stalno rast gospodarstva. To je prived­ lo do strašanske spremembe podnebja, katere posledice smo obvladovali šele v zad­njih desetletjih.

ENOJEZIČNOST: Tako kot so ljudje ta­ krat s svojim neobzirnim življenjskim načinom resno ogrožali raznolikost rast­lin in živali, tako so tudi zatirali je­ zikovno raznolikost svojega roda. Si lah­ ko predstavljate, da so gladko trdili, da je normalno, če se sporazumevamo le v enem jeziku ali dveh jezikih! In jezike so delili v dobre (npr. nemščina) in slabe (npr. slovenščina), ko pa že vsak otrok ve in lahko v več jezikih tudi pove: »Koli­ kor jezikov znaš, toliko veljaš!« VOJNA: Skupine ljudi se z uničujoči­ mi instrumenti (imenovani orožje) bo­ rijo drug proti drugemu, dokler se ena stran ne preda ali je uničena ali pa se

22

KULTURNA PRILOGA

uničijo vsi. Odkar je planetni koordina­ cijski svet (izhajajoč iz takratne OZN) nekdanje svetovne sile prisilil v splošno razoroževanje, na začetku jedrsko raz­ oroževanje, prosti viri zadostujejo za vse ljudi in vsa bitja v naši domovini Zemlji.

To je bil dejansko največji dosežek na­ ših prednikov in prednic – šele odpra­ va vojne in razoroževanje sta omogoči­ la današ­nje dobro življenje.

DRŽAVA: Takrat so resno mislili, da mora biti celotni svet razdeljen v tako imenovane države, z vladami, ki lahko na svojem teritoriju počnejo, kar hoče­ jo. In prebivalce in prebivalke so deli­ li v »državljane«, ki imajo vse pravice, in »tujce«, ki nimajo pravic. Kako sred­ njeveško! Kako srečni smo od razvelja­ vitve držav in s tem povezane vrnitve velikih območij Zemlje ne-človeškim bit­jem; kako dobro funkcionira naša ko­ ordinirana samouprava regij, mest in de­ želnih okrajev!

REGIJA: To besedo so poznali tudi že pred 100 leti, ampak niso še razumeli potenciala te ideje. Vendarle so takrat prvič v Alpsko-jadranskem prostoru za­ čeli rahljati tako imenovane »državne meje« in uveljavljati nove ekonomske, kulturne in politične enote (imenova­ li so jih »transnacionalne«), pri čemer so vsi ljud­je, ki so živeli tukaj, tudi otro­ ci, dobili pravice odločanja. To je bila kal za našo današnjo srečno družbeno ureditev!«

V

a kolektivnem spo­ minjanju v Sloveni­ ji so delitev Koroške po plebiscitu obžalo­ vali, posledica glasovanja je bila s slovenskega vidika velika iz­ guba. Na Koroškem igra deželni praznik 10. oktobra še danes po­ membno, tudi dominantno vlo­ go. Ni drugega zgodovinskega dogodka, ki bi bil v zavesti ko­ roškega prebivalstva tako zelo pomemben. Vsakoletne prosla­ ve 10. oktobra so v teku desetle­ tij konkretno prispevale k ohra­ nitvi ideologije nemške etnične in jezikovne homogenizacije – in to, čeprav ima obletnica ple­ biscita leta 1920 pravzaprav potencial za praznovanje sku­ pnega znotraj heterogene in ve­ čjezične družbe: npr. dejstvo, da so tudi ženske imele volilno pra­ vico in da demokratične odlo­ čitve ljudstva v takratnem času zdaleč niso bile samoumevne, pa tudi visoko volilno udelež­ bo 95 %. Ker je bil delež sloven­ ščine kot pogovornega jezi­ ka na glasovalnem območju še leta 1910 skoraj 70 %, lahko skle­ pamo, da so približno polovico vseh glasov za Avstrijo oddali ljudje, ki so govorili slovensko – seveda v eni izmed številnih jezikovnih različic. Obstajala bi torej vsekakor možnost, da bi se

Monika Novak-Sabotnik

Res nimamo kaj praznovati? spominjali 10. oktobra 1920 kot dogodka, pri katerem so sloven­ sko in nemško govoreči Koro­ šci – in tudi Korošice – skupno in demokratično odločali. Bilo je pa ravno obratno: Manjšina koroških Slovenk in Slovencev je šele od leta 2010 v večji meri postala del deželnih spominskih proslav ob 10. oktobru. Od »sku­ pnega spominjanja« smo tudi danes, 100 let po dotičnem ple­ biscitu, daleč oddaljeni – čeprav nam praznovanja dežele Koro­ ške za letošnjo obletnico tudi kažejo pozitivne signale, bi si želel več poguma in več jasnih odločitev za dvo- in večjezič­ nost praznovanj in prireditev.

Ko bodo koroški mediji, koroške šole itd. samoumevno poučeva­ li tudi vidik manjšine na prete­ klost ter dvojezično zgodovino naše zgodovine (se pravi: ko se bodo približevali zgodovinski narativi na Koroškem) in koro­ ški Slovenci in koroške Sloven­ ke ne bodo več imeli občutka, da se morajo vsakič znova opravi­ čevati za eksistenco slovenšči­ ne na Koroškem (se pravi: ko se bo koroška javnost zares zave­ dala svoje vedno že obstoječe dvojezičnosti) ter bo slovenšči­ na veljala za samoumevno obo­ gatitev, bomo res lahko skupno praznovali deseti oktober.

D

rage študentke in študentje, ki 10. 10. 2020 nimate vzro­ ka praznovati! Z veliko po­ zornostjo sem prebirala vašo brošuro in vaše sporočilo ob 100-letni­ ci plebiscita: »Nimamo kaj praznovati!« Jaz pa 10. 10. 2020 lahko veliko pra­ zujem. Svojim prednikom sem neskonč­ no hvaležna, da so 10. 10. 1920 prav tako glasovali in sem danes avstrijska držav­ ljanka in del demokratične države, kjer uživam urejen socialni sistem, izredno dober zdravstveni sistem, čudovito na­ ravo, nadvse bogato kulturo, dobro in­ frastrukturo in predvsem mir, 75 let brez vojne. Praznujem, da sem odraščala tu na dvojezičnem Koroškem, kjer se pre­ pletata dve enkratni kulturi, kjer z vse­ mi čutili uživamo krasne okuse Alpsko­ jadranskega prostora.

Praznujem vse, ki so se v drugi sve­ tovni vojni borili za materni jezik, od­ nesli globoke rane na duši in telesu in dali celo svoje življenje. Praznujem vse politike in odgovorne, ki so se in se ne­ utrudno po najrazličnejših poteh bori­ jo za ohranitev in obstoj naše dedišči­ ne. Praznujem našo avstrijsko katoliško Cerkev, ki je v duhu drugega vatikanske­ ga koncila po vsej deželi prek Katoliške akcije in mnogih nadvse angažiranih du­ hovnikov in zavzetih ljudi po župnijah gradila korak za korakom sožitje spo­ štovanja, kjer skupaj molimo očenaš in Vaterunser.

Praznujem našo Slovensko gimnazijo in vse izobraževalne ustanove, vsa kul­

turna društva in naše slovenske medije, naše založbe, Glasbeno šolo in vsa šport­ na društva ter razne zveze, kjer se na različne načine zrcali in žari in se ved­ no znova rojeva in raste slovenska bese­ da, naš zaklad.

Praznujem prehojeno pot 100 let naše Koroške-unser Kärnten, ker smo prav zato to, kar smo. Praznujem vse druži­ ne, ki so v vseh 100 letih ohranjevale do­ mačo dediščino. Praznujem vse, ki so ta zaklad iz teh in onih strahov in osebnih žalostnih usod izgubili ali opustili in ta zaklad ter svoje korenine spet odkriva­ jo. Praznujem vse svoje nemško govo­ reče koroške prijateljice in prijatelje in njihovo bogato kulturo. Praznujem vse »mešane« parčke in družine, kjer ljube­ zen združuje in najde mostove in poti prek vseh jezikovnih meja.

Praznujem vas, draga mladina in mla­ di odrasli, ki pogumno sprašujete in po­ stavljate pod vprašaj in preluknjate debele preproge, pod katerimi se skri­ vajo zavestno in podzavestno dejstva in zgodbe. Praznujem vse naše umetnike in umetnice, ki s svojim ustvarjanjem kličejo proti pozabi in mi pomagajo, da prodiram globlje k svojim koreninam.

Praznujem, da se zavedamo svoje zgo­ dovine z vsemi krivicami. Praznujem, da ohranjamo ogenj in ljubeznivo ter samo­ zavestno oblikujemo svojo sedanjost in svojo prihodnost. Na zdravje in na mno­ ga leta tebi, moja draga domovina: Rož, Podjuna, Zilja!

KULTURNA PRILOGA

23

pričevanje Koroški Slovenci – b e gunc i p o pl e b i s c i tu 1 920

Zgodbe, o katerih moramo govoriti MATEJA RIHTER

Brodi 1. Hiša ob poti na Ljubelj, ki je od leta 1983 praz­ na, je leta 2015 ponovno odprla svoja vrata. Sedaj vabi k srečanju, k izobraževanju in je letos del deželne razstave. Hanzi Kohlenprath je priča časa iz te hiše. Njegovi hčerki Petra Kohlenprath in Renata Rogi-Kohlenprath sta si vzeli čas za njegove pripovedi, ko je po mnogih letih spregovoril o tem. Še več, to želijo deliti tudi z drugimi.

Letos septembra je v hiši Brodi 1 pre­ daval Danijel Grafenauer. Renate Ro­ gi-Kohlenprath ga je spoznala na Zi­ lji. Prav z Zilje je moral dedek Danijela Grafenauerja po plebiscitu emigrirati v takratno Jugoslavijo. Petra Kohlen­ prath in Renate Rogi-Kohlenprath ži­ vita v Gradcu, a se redno vračata na

24

KULTURNA PRILOGA

Na obisku: Danijel Grafenauer (v sredini).

Ob njem Renata Rogi-Kohlenprath (levo) in Petra Kohlenprath

Koroško in s Kulturnim društvom In­ terference oživljata kraj in njegov spomin, »prebujata zgodbe, ki živijo v hiši.« Ena od teh zgodb je, da so po plebiscitu morali zapustiti Koroško tis­ ti, ki niso glasovali za Avstrijo. To uso­ do je doživel tudi Anton Kohlenprath.

Petra Kohlenprath se večkrat spra-

rihter

šuje: »Zakaj je prav na Koroškem tako težko?« Zakaj na Gradiščanskem in marsikje drugje vse poteka drugače?

Ve, da ni samo enega odgovora. Ne­ davno je Petra Kohlenprath poslušala radijsko oddajo o občutku sramu, ki je najmočnejši socialni občutek in je pri­ stojen za to, ali pripadamo eni skupini

ali ne. »Če se moram sramovati, potem sem jaz napaka.« Še dobro se spominja dogodka iz višje stopnje gimnazije, ko ji je na avtobusni postaji sošolka rekla, da bi se sramovala govoriti slovensko, ker je slovenščina grd jezik. Na Koro­ škem je ta sram globoko zakoreninjen, prenaša se z materinim mlekom prek generacij. Slovensko govoreči se mora­ jo zagovarjati in utemeljevati, ker go­ vorijo slovensko.

V osrednjem delu je spregovoril Da­ nijel Grafenauer, profesor zgodovine in geografije, znanstveni raziskovalec na Inštitutu za narodnostna vprašanja v Ljubljani in predsednik Kluba koro­ ških Slovencev v Mariboru. Veliko raz­ iskuje in piše o temi: Koroški Slovenci – begunci po plebiscitu 1920. Da tudi sam izhaja iz »takšne družine koro­ ških poplebiscitnih beguncev, ki so si iskali življenjsko eksistenco v takrat­ ni jugoslovanski Sloveniji,« je povedal na začetku predavanja. Njegov ded ni imel namena oditi, »a ker se je v doga­ janjih leta 1918 in 1919 aktivno vklju­ čil v prizadevanja ziljskih Slovencev za priključitev spodnje Ziljske doline takratni Kraljevini SHS, je bil deležen nemškonacionalnih napadov.« Ločni­ ce so šle skozi družine, med brate in ses­tre, med starše in otroke. Nekate­ ri so se odločili za jugoslovansko, ne­ kateri za avstrijsko stran, med njimi je zazeval velik prepad.

Iskanje življenjske eksistence za Karavankami Prebral je nekaj spominov, ki so jih pi­ sali ljudje in kažejo, da je v Sloveni­ ji prevladovalo nezadovoljstvo z re­ zultatom plebiscita, »še posebej med koroško-slovenskimi begunci, ki so v jugoslovanski Sloveniji začeli v 20-ih letih ustanavljati društva in začeli so si prizadevati za popravo po njihovem mnenju t. i. krivične meje.« Grafenau­ er pojasnjuje, kako je prišlo do plebis­ cita. Ker z boji za severno mejo oz. za nemško južno mejo, meja ni bila dolo­ čena, se je mirovna konferenca v Pa­ rizu odločila, da tukaj izvedejo plebi­ scit. »Plebiscit je legitimno in legalno dejanje, lahko si se odločil ali tako ali drugače.« Vendar je mirovna konfe­ renca ravno v vprašanju na Koroškem presegla lastna načela, saj je bilo dru­ gače načelo mirovne konference v Pa­ rizu, predvsem predsednika Woodro­ wa Willsona, naj bodo državne meje sklad­ne z jezikovnimi. Z rezultatom plebiscita je bila avstrijska stran zado­ voljna, slovenska stran pa je v tem vi­

dela »nacionalni poraz, izgubo zibel­ ke slovenstva na Koroškem in je tudi v javnem diskurzu vseskozi opozar­ jala na krivično mejo in na potrebe, da bi to krivično mejo na tak ali dru­ gačen način revidirali. Tega diskurza niso vodili uradniki, ampak ga je vodi­ la koroška emigracija, intelektualci ...

Takoj po plebiscitu oziroma v nasled­ njih ted­nih se je iz plebiscitne cone A umaknila večina slovenskega učitelj­ stva, uradništva, orožništva in posto­ poma v naslednjih mesecih tudi šte­ vilni posamezniki.« Kolikšno je bilo število poplebiscitnih migrantov, be­ guncev? Danijel Grafenauer odgovar­ ja, da so v slovenski historiografiji te številke zelo različne, segajo od nekaj 100 pa vse do petnajst tisoč. Glede na raziskovanje lahko danes realno reče­ mo, da je ta emigracija štela med dva in tri tisoč ljudi. »Takoj po plebisci­ tu je deželna vlada v Ljubljani poziva­ la koroške Slovence, da ostanejo tam, kjer imajo stalno prebivališče, vendar je bilo veliko slovenskih duhovnikov, učiteljev, profesorjev, zdravnikov, ži­ vinozdravnikov, pravnikov, pa tudi določenih delavcev v raznih gospo­ darskih obratih in v javnih podjetjih pravzaprav prisiljenih, da so iskali živ­ ljenjsko eksistenco za Karavankami,« navaja Grafenauer in dodaja, da so se le nekateri lahko vrnili. Nazaj niso smeli priti ljudje s poklici, ki zahtevajo klien­ telo: zdravniki, učitelji, uradniki ... Del duhovnikov se je vrnil zaradi posredo­ vanj med škofijama. Po plebiscitu so se begunci v takratni Sloveniji, na Hrva­ škem in tudi v Srbiji zelo hitro zače­ li združevati. Pri tem so se zgledovali predvsem po primorskih beguncih, ki jih je bilo v Sloveniji in Jugoslaviji pre­ cej več, med 50 in 70 tisoč.

Pomoč rojakom, ki so ostali na Koroškem »Kdo pozna njihova imena?« je bil na­ slov predavanja, zato je Danijel Gra­ fenauer prebral imena nekaterih ko­ roških Slovencev, ki so sooblikovali politično in družbeno življenje v Slo­ veniji kot univerzitetni profesorji, du­ hovniki, politiki, zdravniki in pravni­ ki. Poimensko še niso vsi identificirani. »Lahko ugotovimo, da so bili koroški Slovenci v takratni jugoslovanski Slo­ veniji lepo sprejeti, zelo hitro so se vključili v javno življenje in vsak po svojih močeh na določen način delo­ vali za pomoč rojakom čez mejo.« Ko­ roška emigracija je leta 1928 ustanovi­ la Klub koroških Slovencev v Ljub­ljani,

ta klub pa je imel številne podružni­ ce, na primer v Kranju, Škofji Loki, na Prevaljah, v Celju, v Zagrebu in Beo­ gradu. »V kontekstu odnosov med Av­ strijo in Slovenijo je dežela Koroška na te emigrante gledala z nezaupanjem, znana so poročila, da kadar so se vra­ čali domov k svojim sorodnikom na obisk, so bili mnogokrat delež­ni raz­ ličnih hujskaških napadov, niso bili sprejeti z veseljem.« Deželna vlada v Celovcu in Urad zveznega kanclerja na Dunaju sta pozorno spremljala doga­ janje. Ker je arhiv kluba koroških Slo­ vencev izgubljen, je Grafenauer veliko podatkov o delovanju kluba našel v ar­ hivu republike na Dunaju. »Kot je se­ daj jasno, je bil na teh sestankih Klu­ ba koroških Slovencev prisoten vedno tudi nekdo, ki je podal zelo natančno poročilo Uradu zveznega kanclerja na Dunaju in tako sem lahko rekonstrui­ ral dobršen del dogajanja v 30-ih le­ tih 20. stoletja,« je povedal Grafenau­er, ki je opisal, kakšen je bil namen klu­ bov nekoč in kakšen je danes. Pogla­ vitno delo kluba koroških Slovencev je bila kulturna pomoč koroškim roja­ kom. »Do leta 1938 je klub organiziral in financiral izlet koroških slovenskih srednješolskih maturantov in študen­ tov po Sloveniji, založil je več knjižnic slovenskih društev na Koroškem, usta­ novil je več tamburaških skupin, jim priskrbel instrumente in jih založil tudi z notnim materialom. Podprl je vsaj 40 pevskih zborov, še zlasti cerk­ venih, v najbolj ogroženih slovenskih župnijah. Za več kot 150 družin je pri­ skrbel slovenski mladinski in kulturni tisk. Po drugi svetovni vojni je klub to delo izgubil, v določeni meri ga je pre­ vzela država, vendar so še spremljali dogajanje na Koroškem in opozarjali na krivice, ki se dogajajo koroškim Slo­ vencem.« Po letu 1990 so se razmere zopet spremenile. Prva in druga gene­ racija sta počasi odhajali, danes obsta­ jata še dva kluba koroških Slovencev v Ljubljani in Mariboru ter združuje­ ta potomce tistih, ki so po plebiscitu odšli v Slovenijo. Glavna naloga obeh klubov je posredovanje kulture koro­ ških Slovencev ljubljanski in maribor­ ski publiki ter vsakršno delovanje za čezmejni dialog.

Z mislijo o dialogu je Danijel Grafen­ auer tudi zaključil svoje predavanje: »Dialog, poznavanje kulture sosednjih narodov, skupno čezmejno sodelova­ nje s ciljem po uspešnem, dolgotraj­ nem in trajnostnem razvoju in mirnem sodelovanju mora biti v teh negotovih časih politični imperativ.«

KULTURNA PRILOGA<

25

Lojze Lebič in koroški plebiscit piše

ANDREJ FEINIG

L

e redki vedo, da ima skladatelj Lojze Le­ bič močne vezi s Podjuno, vezi, ki izvira­ jo še iz časa, ko je njegova mama kot uči­ teljica delovala v Globasnici in tam agitirala za državo SHS. Po porazu njene opcije so jo po­ stavili tako rekoč na novo mejo blizu Libuč.

Lojze Lebič je gotovo eden iz­ med najgloblje razmišljujočih skladateljev na­ šega prostora.

Njegov prispevek k slovenski zbo­ rovski kulturi je zelo bogat. Odkar smo nekoč v sve­ škem cerkvenem zboru peli nje­ govo tankočutno obdelavo pesmi »Lipa zelenela je«, me je začel zanimati njegov glasbeni svet.

Lebičeva ob­ delava melodije Vežbališče za sožitje na o zlomljeni dru­ Koroškem 1 melci (Ta dru­ melca je zlomla­ GALERIJA ŠIKORONJA na) je gotovo ena V ROŽEKU najlepših »koro­ ških pesmi« in diha isti obču­ tek kot »Bist du nit ba mir«, h kateri je dodal melodijo Slovenec Štefan Gerdej.

Pred letom dni sem srečal Lebiča bolj slučaj­ no v njegovi Ljubljani, kjer stanuje že deset­ letja. Je zamišljen, miren sogovornik, in seve­ da nanese besedo tudi na našo Koroško. Zelo mirno, brez nepotrebnega ovinkarjenja ti pove svoje gledanje na naš položaj tukaj na južnem Koroškem.

Lebičeva mama se je kasneje na Prevaljah poročila s prevaljskim organistom in učiteljem.

Morda pa je imelo materino razočaranje nad koroškim plebiscitom to dobro posledico, da je sin Lojze tej Koroški postavil nekaj glasbenih spomenikov. Rodoljub je bila pred 120 leti pri­ ljubljena beseda za mnoge Slovence na južnem Koroškem. Kasneje so mnogi želeli predstaviti rodoljubje kot nekaj zastarelega, na pol nacis­ tičnega. Le od kod taka mnenja?

Sprašujem se, če bi Lojze Lebič v tej naši Ko­ roški napisal enako globoke stvaritve. Prej ne.

26

KULTURNA PRILOGA

Vizije za Koroško piše

D

SAMO WAKOUNIG

ogajanja preteklih 100 let so se globoko zarezala v odnose med slovensko in nemško govorečimi Korošci. Jezikovno in kulturno odtujevanje je povezano z dramatičnim upa­ dom slovenščine, njene družbene funkcionalnosti in njenega po­ mena. Danes je slovenščina skoraj v vseh občinah v manjšinskem položaju. Subjektiven občutek nezadostnega obvladanja sloven­ ščine (celo maturanti Slovenske gimnazije imajo pogosto težave govoriti slovensko) spremljata skorajšnjo izginotje slovenščine iz javnega prostora, ampak tudi kot jezika na vasi.

V krajih, kjer delujejo kulturna društva, se je slovenščina po­ gosto še lahko ohranila. Kulturni domovi, društva in njiho­ vo delovanje so poleg cerkve ključnega pomena, saj so se le tam ohranili pogoji za razvijanje slovenščine, v zaščite­ nem prostoru, kjer je lahko tudi prvi jezik, njeno obvlada­ nje pa pomembno in potrebno. Istočasno pa naj nagovorijo društva odprte nemško govoreče ali že »ponemčene« de­ želane. Pri tem pa je treba paziti, da se slovenščina ne za­ nemarja.

Vizije za življenje na Koroškem glede tega naj niso usmerjene le v ohranitev, temveč v razvijanje in poživitev slovenščine. Slednje uspeva samo v pozitivni družbeni na­ ravnanosti do jezika in kulture. Poživitev ni v rokah manj­ šine same, temveč prav tako v odgovornosti večine. Tri­ strankarski pakt, ki je obstajal pred desetletji z namenom, da so mogli zavrniti gotove zahteve narodne skupnosti, je že zdavnaj za nami. Še zmeraj pa manjka na strani veči­ ne – tudi politike – spoznanje, da je ta odgovorna tudi za ohranitev jezika. Slovenščini je treba vrniti družbeno upo­ rabnost na vseh bistvenih področjih, v izobrazbi, upravi, gospodarstvu in medijih. Zato je potrebna široka družbe­ nopolitična podpora, ki samoumevno »živi« dvojezičnost in skrbi za osnovne pogoje, pod katerimi je slovenščina lahko nevtralno in enakovredno komunikacijsko sredstvo.

Ohranitev slovenščine in naravne dvojezičnosti temelji na vidnosti, enakovredni uporabnosti in tudi pridobivanju no­ vih govorcev.

Centralnega pomena je medgeneracijsko jezikovno usva­ janje v družinah (starši, stari starši, sorodniki, prijatelji …).

Dostikrat je pogovorni jezik med dedejem in babico še lah­ ko osnova za poznejše učenje slovenščine. Nadaljevati se mora v kakovostni predšolski in šolski izobrazbi. Pri manjšinskem je­ ziku to uspeva samo s povišanjem kontaktnega časa s slovenšči­ no ter večletno neprekinjeno izobrazbo. Pedagoška pravila moč­ nih oblik dvojezičnega pouka predvidevajo vzgojo v obeh jezikih v enakem obsegu, sistematično usklajeno uporabo in menjavo je­ zika in še posebej podpiranje šibkejšega jezika. Učenje uspeva v spodbudnem učnem okolju ob visokem pričakovanju učiteljev in učiteljic ob jasnih ciljih. Za uspeh in ugled dvojezičnega pouka je neizogibna identifikacija ravnateljstev z dvojezično izobrazbo, vključevanje staršev in obšolskih kontaktov. Odnos, da otroku ne škoduje, če je prijavljen, a da bi se pa moral »matrati« z jezikom, je premalo. Dvojezična izobrazba pa se mora nadaljevati tudi na sekundarni stopnji.

Ohranjanje in vračanje slovenščine v javne prostore mora po­ stati politična in družbena skrb, ki se mora odražati v pozitivni drži do slovenščine in dvojezičnosti na Koroškem. Razširiti ga je treba na vsa bistvena življenjska področja, ki zagotavljajo jeziku samoumevno in enakopravno uporabo. Za ohranjanje in vračanje slovenskega jezika v javnost je potreben širok družbeni konsenz, iniciativa za poživitev slovenščine kot drugega deželnega jezika.

gregejevi piše

citati

GREGEJ KRIŠTOF

Jezus seje žito, Mussolini pa za njim plevel.

Novo stoletje mora postati boljše, kot je bilo dvajseto. Nekaj namigov, ki so za slehernika dosegljivi.

V

si poznamo pregovora »Ljubo doma, kdor ga ima« ali »Pov­ sod je dobro, doma pa najbo­ lje«. Pa kaj, ko nas svet zavaja. Čim dlje je do cilja tem bolje. Pregovora torej ne funkcionirata.

Prvič po desetletjih moramo le­ tos zaradi virusa covid-19 ostati bliže dóma. Ponudbe daljših poletov npr. na Kitajsko, v Indijo, v Avstralijo, ali poleti na shoping v Paris, London in celo v New York, lahko mirne duše odpadejo – za vedno. Greta Thun­ berg bo vesela.

Polet v Singapur namreč izpusti 14,5 tone CO2. Izračunali so, če hoče­ mo »rešiti podnebje«, sme vsak člo­ vek letno porabiti le nekaj več kot dve toni CO2. Nauk zadnjih sto let je tudi: Hitrost ni kaj prida.

Nekateri znanstveniki prerokuje­ jo, da bo covid-19 med nami – za ved­ no. Torej tudi s plesanjem ne bo več enostavno. Globok pogled v oči mo­ škemu ali ženski namreč že napove­ duje kopanje rok v razkužilu. Sliši se, da so plesne šole tako dobro obiskane kot obale v dežju.

Uresničimo pa lahko potovanja v kraje blizu dóma, v kraje, ki jih še ne poznamo.

Začnimo z romanjem do cerkva, ki jih je umetniško oblikoval Tone Kralj (1900–1975). Tone Kralj je med leti 1921 in 1970 s cerkvenimi poslika­ vami zaznamoval meje slovenskega etničnega prostora, ki je po prvi sve­ tovni vojni padel pod Italijo. Poslikal je petdeset cerkva. Njegova umetni­ ška govorica je zgodovinska pripoved prostora med Višarjami in Trstom, med Šentviško goro in Ilirsko Bistri­ co. Slikal je z vidnimi, prepoznavnimi podobami. Kristus seje žito, Mussoli­ ni pa za njim plevel. Ovce so zaprte v ogradi, obdane z bodečo žico.

Zgodovinar Egon Pelikan, ki je rav­ nokar dobil angleško izdajo svoje knjige o Tonetu Kralju (slovenska je

Vežbališče za sožitje na Koroškem 2 DOM SODALITETE V TINJAH

izšla leta 2016), je zapisal: »Takšno li­ kovno govorico slikarja so v času, ko je nastajala, lahko brali, oziroma raz­ brali tudi nepismeni ali – v specifič­ nem položaju Slovencev v Julijski krajini pod fašizmom – na nepisme­ nost obsojeni«. Opisi umetnin v kata­ logu so obširni in neverjetno dobri.

Tudi počasi se daleč pride. Dolino Rezijo/Resiutta dosežemo z vlakom, avtom, po Pontebani pa tudi s kole­ som. Par kilometrov pred Pušjo vas­ jo/Venzone zavijemo v levo.

Potres leta 1976 je Rezijansko do­ lino močno spremenil. Pesnica Sil­ vana Paletti – domačini jo imenujejo rezijanski slavček – pravi: »Takrat je zrukalo tudi mene.« V mnogih njenih pes­mih naletimo na vprašanje: »Kan je šla ta lipa Rezija, ki mi oči wutro­ ške so poznale«. Zato je začela pesni­

kovati. Pesmi Silvane Paletti so ob­ javljene v številnih antologijah in so tudi prevedene v več jezikov. Odraz rezijanske kulture so in imajo tudi posebno etnološko vrednost. »Mama me je naučila rezijanščine, ki jo imam nadvse rada. Ohranjam jo v pesmi in besedi. ,Slovensko’ pa sem se na­ učila potem, ko sem začela zahaja­ ti v Slovenijo«. Pesnica Paletti je glas odmak­njene doline, ki bi ji lahko rek­ li tudi raj na zemlji. Vsaj v jesenski preobleki je Rezija »Na belem listu / z besedami / se rada igram / kot veter z listjem.« Niti ne sto kilometrov južno od Re­ zije leži vas Otlica, znana po Otli­ škem oknu. Pot, ki vodi do Otliškega okna, se vije iz vasi na hrib, ki je visok 840 metrov. Omogoča prelepe raz­ glede na Vipavsko dolino. Na poti na­ letimo tudi na tablo z legendo o na­ stanku Otliškega okna. Ta pravi, da je votlina v hribu v bližini Otlice nastala zaradi hudičevega roga.

Kristus in sveti Peter naj bi hodi­ la po tej pokrajini in se ustavila pod bliž­njim hribom Čavnom. Kristus je takrat rekel svetemu Petru, da Ča­ ven sloni na treh zlatih stebrih nad zlatim jezerom. Njun pogovor je sli­ šal hudič, ki se je želel polastiti zlata in poskušal dvigniti Čaven. Pri tem se je spotaknil in z rogom udaril v hrib.

Tako naj bi nastala votlina ali Otli­ ško okno.

Pot lahko nadaljujete do kamnite spirale. Umetnost, ki spada pod zvrst »Land Art«, je leta 2004 ustvaril ar­ hitekt Damijan Popelar. Opis poti je dober. Tudi čas hoje je napisan.

Za vse, ki radi hodijo in spoznava­ jo domače kraje, ki niso zelo daleč od doma, priporočam pohodniške knji­ ge celovškega UNIKUMA. Pohodi so opisani tako natančno in razumljivo, da se ne boste izgubili. Najbolj napor­ no je namreč ostati doma.

In prosim, ostanite radovedni!

KULTURNA PRILOGA

27

Oglasi

pozitivno & sodobno

v prihodnost

positiv & solide

fĂźr Ihre Zukunft

28

KULTURNA PRILOGA

www.poso.at

»Tudi v prihodnje za pravice koroških Slovenk in Slovencev!«

KULTURNA PRILOGA

29

p r i l o g a mohorjeve družbe celovec

Pogovor

s

C h r i s t i a n o m K o r e n o m , ravnateljem Slomškovega doma

Slomškov dom sedaj v Slomš Z nakupom poslopja na Ainethovi ulici v celovškem Št. Rupertu je Mohorjeva družba zagotovila za svoj dijaški dom sodobne in udobne nove prostore.

BOJAN WAKO U NI G

wakounig

Christian Koren: »Dijaki so sedaj odkrili tudi kolo in se z njim vozijo v šolo ali v mesto, pri nas si kolesa lahko tudi izposodijo.«

30

KULTURNA PRILOGA

Zgodovina dijaških domov celovške Mohorjeve sega v leto 1953, veliki raz­ cvet pa se je začel leta 1957 z ustano­ vitvijo Slovenske gimnazije v Celovcu.

Brez nastanitvenih možnosti Mohor­ jeve uspešen razcvet te osrednje izo­ braževalne ustanove koroških Sloven­ cev najbrž ne bi bil mogoč, saj zaradi nekdaj slabših prometnih povezav marsikdo preprosto ne bi mogel obis­ kovati šole v Celovcu.

Povpraševanje po mestih v domu je hitro preseglo ponudbo. Mohorjeva je zato kupila hiše v neposredni sosešči­ ni na Kobariški ulici, fantovski dom sprva preselila v Heimlinger na Veli­ kovški cesti in potem v Marijanišče, nekdanje bogoslovno semenišče krške škofije. Za dekleta je Mohorjeva leta 1974 dozidala Slomškov dom na Ulici 10. oktobra, za fante pa leta 1984 odpr­ la še sodobni Modestov dom v Belce­ neku, kjer je bilo prostora za 130 sta­ novalcev.

Proti koncu prejšnjega stoletja je vse bolj upadalo povpraševanje po mestih v domovih. Sprva je Mohorjeva nase­ lila tudi dekleta v Modestovem domu, potem pa se odločila, da to poslopje proda. Dijaki in dijakinje so se vrnili v mestno središče, v Slomškov dom, in tam ostali do konca zadnjega šolskega leta. Z nakupom nekdanjega poslopja salezijank v celovškem Št. Rupertu je Mohorjeva pridobila tudi nove prosto­

p r i l o g a mohorjeve družbe celovec

a

škovi hiši obdan z zelenjem KAKO JE V SLOMŠKOVEM DOMU? Jona Zeichen

Kot dijak, ki že 5. leto biva v Slomškovem domu, je preselitev v novo hišo velika sprememba. V »starem« domu sem doživel toliko lepih in zabavnih stvari, ki so močno vplivale name in iz mene naredile osebo, ki sem danes. Vse, kar je lepo, se mora žal nekega dne končati. To menjavo oz. preselitev doma pa vidim kot dober začetek v zadnjih dveh šolskih letih in veselim se že vseh dogodkov, ki jih bom doživel tukaj.

re za dijaški dom – poleg dvojezičnega vrtca in prvih dvojezičnih jasli za naj­ mlajše otroke v Celovcu.

Namen vzgoje v Slomškovem domu je, da dijaki odrastejo v odgovorne, sa­ mozavestne in radovedne osebnosti, pravi ravnatelj doma Christian Koren.

Dom je odprt za vse, temelj vsega pa je seveda krščanstvo.

Ko ste pred štirimi leti prevzeli vodenje Slomškovega doma, ste dejali, da je povpraševanje večje od kapacitet na stari lokaciji. Je s selitvijo v Slomškovo hišo sedaj zadosti mest za dijake?

Christian Koren: S selitvijo se število dijakov ni povečalo. Tukaj pa imajo dosti lepše prostore, večje, bolj sodob­ ne, vsaka soba ima kopalnico s strani­ ščem. Precej več imamo enopostelj­ nih sob, tudi zato kapacitete niso večje.

Imamo pa še vedno tudi dijake v cent­ ru, na Kobariški ulici, kjer so starejši dijaki. V bivšem Slomškovem domu v

Jan Piko

Prvi dnevi v domu so bili zame malo težki, ker sem v domu šele prvo leto in tukaj nikogar nisem poznal.

Ampak ko smo šli v prvem šolskem tednu na izlet, sem tam spoznal dva fanta, s katerima se zelo dob­ ro razumem.

V domu zdaj zelo uživam in se imam fajn.

Špela Naglič

Z zaključ­kom poletja smo se zopet vrnili v šolske klopi in posledično v nov dom. Mislila sem, da mi nova lokacija doma ne bo ustrezala, vendar lahko rečem, da sem sedaj drugačnega mnenja. Največ­ ji problem so mi povzročale nove avtobusne linije.

Kar se tiče samega ozračja v hiši, pa mi je prijetno ter nikoli dolgčas.

centru smo dobili še dodatne prostore v 3. nadstropju, kjer smo uredili sku­ pinsko kuhinjo in prostore za šest štu­ dentov. Družba je zelo mednarodna, prihajajo iz Mehike, Rusije, Gruzije in tudi iz Slovenije.

Slomškova hiša v Št. Rupertu je obdana z velikim vrtom, ima tudi športno igrišče, razmeroma blizu je zeleni del Celovca z gozdom. Ste razvili že kakšen pedagoški koncept za spremljanje dijakov v prostem času glede na možnosti, ki se sedaj odpirajo?

Christian Koren: Razvijamo ideje, tudi skupaj z dijaki. Kaj vse na primer lah­ ko počnemo z zelenjavnim vrtom, ki ga imamo? Vrt seveda nudi prostor za športne dejavnosti, za namizni nogo­ met pa tudi za učenje na prostem. Gre tudi za to, da mladina brez mobitela lahko smiselno in komunikativno pre­ življa čas. Tudi v stavbi sami še išče vsak svoj kotiček, vzgojitelji in dijaki.

Aleksandra Dovžan

Življenje v Slomškovi­ hiši je zanimivo, saj se vsi skupaj prilagajamo novim razmeram.

Jaz osebno pri spremembah res uživam in tako se tudi v tem domu počutim odlično.

Pedagoška ekipa je ostala enaka?

Christian Koren: Kolegice so izkuše­ ne in delujejo tudi tukaj. Spremenilo pa se je to, da moramo popoldne iz Ai­ nethove ulice še v mesto, v Kobariško ulico, da nadzorujemo tudi starejše di­ jake, pogledamo, kako jim gre in po po­ trebi pomagamo, da se ta vez ne pretr­ ga. Ker smo sedaj na dveh lokacijah, je delo postalo bolj zahtevno.

Kakšni pa so vtisi po prvih tednih v novi Slomškovi hiši?

Christian Koren: Zelo pozitivni, tako glede sob in urejenosti kakor tudi gle­ de lege in tega, da imamo zelo lep vrt.

Dijaki so sedaj odkrili tudi kolo in se z njim vozijo v šolo ali v mesto, pri nas si kolesa lahko tudi izposodijo. Neka­ teri malo pogrešajo mestno središče, mislim pa, da bodo našli možnosti tudi tukaj in ne nazadnje je samo nekaj mi­ nut do centra. Zdi se mi, da se jim bo tukaj razkrilo še dosti lepih alternativ.

KULTURNA PRILOGA

31

Melitta Moschick: Projekt »Gradimo mostove« v okviru CarinthiJA 2020.

Dvojezični napis na obeh straneh mostu čez Dravo v Tinjah.

facebook.com/mojanedelja redakcija@nedelja.at www.nedelja.at

Letna naročnina 46 evrov za študente 23 evrov

VSE, KAR JE TREBA VEDETI Prosim, pošiljajte Nedeljo naslednje

tri mesece brezplačno na spodaj navedeni naslov.

Naročam Nedeljo in PRILOGE Ime in priimek

N A R O Č I L N I C A

Hišna številka

Ulica/kraj Pošta

Nedelja, Viktringer Ring 26, 9020 Klagenfurt/Celovec Tel.: 0463/54587-3510

E-mail Podpis

redakcija@nedelja.at redakcija¬

IMPRESUM: N je priloga cerkvenega časopisa Nedelja. Glavna urednica: Mateja Rihter. Lastnik in izdajatelj: Ordinariat krške škofije. Slovenski dušnopastirski urad.

Uredili: Mateja Rihter, Gabi Frank, Alexandra Praster in Vincenc Gotthardt. Lektorirala Gabi Frank. Tel. (0463) 54 5 87 35 10, gotthardt@nedelja.at. Tisk: Mohorjeva Celovec