06/18
PRILOGA
MATURA Å¡e prej predznanstveno delo
U V O D N I K
Miha Vrbinc michael.vrbinc@lsr-ktn.gv.at
Predznanstvena/diplomska naloga
Pomemben steber mature
Z
uvedbo standardiziranega zrelostnega in diplomskega izpita (SZDI) je dobila matura v avstrijskih višjih šolah novo organizacijsko in vse binsko podobo. Sestavljena je iz treh stebrov; to so predznanstve na oz. diplomska naloga, klavzurne (pisne) naloge in ustni izpiti. Vsak ma turitetni steber je samostojen, vse tri je treba opraviti pozitivno za uspeh pri maturi. Vsebinsko je opazen premik v usposabljanje za reševanje danih na log – gre za pridobivanje določenih kompetenc spoznavanja, razumeva nja in razmišljanja, kakor ga prikazujejo tako imenovani operatorji ali kompetenčna dejanja, kot so npr. povzemite besedilo, predstavite ključne ideje in zavzemite stališče do njih. Prvi steber obsega tri dele: pisanje predznanstvene oz. diplomske na loge, njeno prezentacijo in diskusijo o njej. Vsi trije deli dajo skupno oceno. Pred pisanjem je na vrsti izbira teme. Pripraviti je treba dispozicijo, os nutek obdelave teme in navedbo obdelanih virov, odločiti se je treba za znanstveno metodo oz. izvedbo projekta. Prek elektronske platforme se vložijo teme, ki se potem odobrijo, in nato sledi faza pisanja. Gre za ukvarjanje z izbrano temo v pouka prostem času, torej poleg vseh drugih šolskih obveznosti v zadnjem razredu oz. letniku. Razlike med gimnazijo in poklicnoizobraževalnimi šolami je v tem, da piše predznanstveno nalogo na gimnazijah posamezna učenka, posamezni učenec, na poklicnoizobraževalnih šolah pa gre za delo v timu, saj delajo v skupini od dveh do štirih in več učenk in učencev, ki se skupaj lotijo kakega projekta, za katerega mora vsak prispevati svoj samostojni delež. Cilj naloge je v (pred)znanstvenem ukvarjanju z izbrano tematiko oz. v izvedbi projekta s projektnim načrtom vred, v predelavi sekundarne litera ture in v pripravi in izvedbi povpraševanja, intervjuja, spletne strani ipd. Gre tudi za spoznavanje in uporabo (znanstvenega) jezika tako pri pisanju kakor tudi pri predstavitvi in zagovoru naloge v učnem jeziku oz. v učnih jezikih. Mogoče je pisati tudi v živem tujem jeziku. Na višjih šolah s slovenskim oz. nemškim in slovenskim učnim jezikom so predznanst vene in diplomske naloge dodatno odraz jezikovnih kompetenc učenk in učencev in njihovega posredovanja med jeziki. Kot predsednik maturitetnih komisij lahko zapišem, da kažejo naloge veliko raznolikost po temah od družboslovnih, a zgodovinskih, naravoslovnih Nekaj noveg do jezikovnih področij, za lovenmaturanti S katere se zanimajo učenke in in e tk n ra tu Ma e trgovske je, Dvojezičn učenci. Mentorice in mentor ske gimnazi išje šole za gospoV ji pa so skrbni spremljevalci akademije in v Št. Petru so poiskace li k o p e celotnega procesa, v katerem k udili pri dars me in se potr diplomte e iv im n si učenke in učenci pridobi li za oz. znanstvenih pisanju pred bi bilo, da bi ta dela va pomembne izkušnje za na oda jižnicah, skih del. Šk daljnjo izobraževalno in poklic redalih in kn rali v p v o m sa la preb osta no pot. lahko nekaj čitniških to jih boste po za v a p j a k MIHA VRBINC gi, ne tej novi prilo letno branje v Nepo strokovni nadzornik za virnost mesecih kot mladim za iz e k it st e e in Č slovenščino i. delj , drage bralk st, vam in kreativno rijetno pa želimo p i, lc dragi bra o Nedelje uredništv branje.
2
XIV
DRUŽINSKA PRILOGA
V
ašestem razredu gimnazije sem bila na šolski izmenjavi v Novi Zelandiji. To je bila naj bolj enkratna in odločilna izkušnja mojega dosedanjega življenja. Žal še vedno prevladuje strokovno podce njevanje medkulturnih izmenjav in pogosto mišljenje, ki izkušnje ome juje zgolj na izboljševanje jezikovne ga znanja v letu dopusta v gostitelj ski državi. V upanju, da bi sama bolje razumela in tako tudi lahko drugim lažje razložila procese medkulturne ga učenja, sem se v svoji predznan stveni nalogi ukvarjala prav s to te matiko. V teoretičnem delu svoje nalo ge sem se ukvarjala z zgodovinski mi, organizacijskimi in motivacij skimi ozadji šolskih izmenjav ter z mehanizmi kulturnega prilagajanja in učinki na emocionalne, socialne in medkulturne kompetence mladih. Pridobljena spoznanja sem preverila, oziroma dopolnila s pomočjo ankete v empiričnem delu naloge. Kateri so cilji in osnove medkulturnega učenja? Mediji, še posebej so cialni mediji, ki so glavni informacij ski viri mladih, razširjajo stereotipe, predsodke in strahove v povezavi s pripadniki drugih kultur. Tem bolj je pomembno, da imajo mladi čim več možnosti za medkulturno uče nje, ki jih izobražuje o drugačnosti, o različnih življenjskih kontekstih in o kulturnem relativizmu. Medkul turno učenje daje spodbude za kri tično obravnavo zgodovine, za upor proti zatiranju in izključevanju, za uveljavljanje pravice do drugačno sti. Bistvo medkulturnega učenja je produktivno srečavanje in sodelova nje pripadnikov različnih kultur. Na osnovi razumevanja, sprejemanja in soočanja s kulturnimi razlikami, se zavedamo tudi lastne kulture. Med kulturne sposobnosti so danes po trebne posebej pri sožitju domače in
Neva B erchto l d SLOVENSKA GIMNAZIJA
MENTORICA NIKOLINE POLJSKI
Medkulturno učenje v šolskem letu v tujini
Po vrnitvi kulturni šok? Je šolska izmenjava samo dopust pri gostiteljski družini in učenje jezika? Nikakor ne. Šolska izmenjava pozitivno vpliva na medkulturno senzibilnost, največkrat pa se šolski uspeh izboljša, prav tako to lahko vpliva tudi na izbiro poklica.
migrantske populacije, sožitju večine in domače manjšine znotraj dežele, pri zbliževanju držav Evrope ter na vseh področjih globaliziranega gospodarstva. Premagovanje političnih, social nih, verskih, etničnih, kulturnih in je zikovnih ovir predstavlja enega naj večjih izzivov modernega šolanja. A šola ni edini kraj, kjer se dijaki lah ko naučijo potrebnih kompetenc. To spoznanje je glavni povod, da se mladi odločijo za medkulturno šol sko izmenjavo. Glavni cilj izmenjave je pridobivanje medkulturnih kom petenc ter spodbujanje pozitivnega osebnostnega razvoja pri udeležen cih. Večje poznavanje sveta, zre lost in medčloveške sposobnosti, od por proti ohranjevanju stereotipov in predsodkov ter želja po povezovanju med kulturami so zaželene lastnosti, ki so povezane z učinki medkultur nih izmenjav. Rezultati ankete Izvedla sem splet no anketo, ki sem jo pripravila v an gleščini s spletno aplikacijo »Google forms«. Poslala sem jo v mednarodne spletne skupine udeležencev in v da nem roku dobila kar 159 odgovorov. Anketiranci so bili državljani 30 raz ličnih držav, ki so razdeljene po vseh kontinentih. Največ je bilo Nemcev, Italijanov in Avstrijcev. Najbolj pri ljubljena gostiteljska država so bile ZDA, najbolj priljubljeni jezik pa an gleščina. Rezultati ankete kažejo, da so več kot tri četrtine udeleženk in udele žencev šolskih izmenjav dekleta. Ve činoma so stari med 16 in 18 let in se v glavnem odločajo za celoletne pro grame. Svojo izmenjevalno izkušnjo velika večina ocenjuje zelo pozitivno in bi izkušnjo rada ponovila. V svojih državah gostiteljicah so mladi preživ ljali različne stopnje kulturne senzi bilnosti in kulturnega prilagajanja,
med njimi tudi kulturni šok, ki se ob vrnitvi v domovino ponavlja v obliki obratnega kulturnega šoka. Ta zani mivi fenomen je med udeleženkami in udeleženci izmenjav zelo nepri čakovan. Iz tega sledi, da mladi, ki se vračajo v domovino, doživljajo začet ni šok in stanje frustracije, pri kate rem se lahko pojavljajo mentalni in emocionalni stranski učinki. Tretjina udeleženk in udeležencev je ob za četku izmenjave imela težave pri je zikovni komunikaciji. Po lastni oceni večina ni imela večjih težav pri kul turnem prilagajanju, ki je v glavnem trajalo od enega do štirih mesecev. Zelo dobro so udeleženke in udele ženci ocenili vpliv šolske izmenjave na njihove emocionalne, socialne in medkulturne kompetence. Pri emo cionalnih kompetencah so se najbolj izboljšali samozavest, pogum in em patija, pri socialnih kompetencah pa komunikacijske sposobnosti, sposob nost ravnanja s konflikti in koopera tivnost. Posebej pozitivno so anke tiranci ocenili vpliv na medkulturne kompetence, na vrhu lestvice najde mo jezikovne kompetence, sposob nost prilagajanja in odprtost do dru gih kultur. Pri večini udeleženk in udele žencev šolskih izmenjav se je šolski uspeh po izmenjavi izboljšal in izme njava je vplivala tudi na izbiro študi ja. Po lastni oceni je izmenjava ime la bolj ali manj trajnostni vpliv tako na njihovo privatno življenje kot tudi na poklicni razvoj in poznejšo mobil nost. Medkulturno učenje zelo komplek sen proces, ki udeleženke in udele žence šolskih izmenjav izziva tako na intelektualni kot tudi na čustveni ravni. Na osnovi spoznanj pa vseka kor lahko sklepamo, da medkulturna šolska izmenjava pozitivno vpliva na medkulturno senzibilnost in razvoj medkulturnih kompetenc mladih. DRUŽINSKA PRILOGA
XIV
3
A na Ve d e ni k , Ja sm i na B e ši ć i n Me l a ni e Va j s
DVOJEZIČNA TRGOVSKA AKADEMIJA MENTOR MATTHÄUS SEHER
Morda so ta do štiri metre visoka stebla nova zdravilna rastlina za onesnaženi svet
Avtorice z leve: Melanie Vajs, Ana Vedenik, Jasmina Bešić
N
a Dvojezični zvezni trgovski akademiji v Celovcu vsak učenec v tretjem letniku iz bira med težišči, ki so zanj najbolj za nimivi. Ker nas danes naravne kata strofe in spremembe podnebja silijo k bolj ozaveščenemu ter trajnostne mu ravnanju z okoljem in ker nove smernice narekujejo bolj odgovor no početje, smo se tudi me, Ana Ve denik, Jasmina Bešić in Melanie Vajs, odločile za težišče menedžment za okolje in energetiko. Glede na izbrano težišče mora vsak dijak v zaključnem razredu izdelati diplomsko nalogo. Tudi me smo bile del tega procesa, saj smo skupaj iz delale diplomsko nalogo z naslovom »Biogoriva kot alternativa? Miskan tus obnovljiv vir energije«. Naše delo se je pričelo že v 4. let niku, ko smo se odločile za to temo. Ideja je prišla predvsem z moje stra ni, saj se naše družinsko podjetje ukvarja s to rastlino. Želele smo po drobneje preučiti področja biogoriv, kamor sodi tudi rastlina miskantus. K temu smo dodale še raziskavo tržne ga potenciala in znane ter uporabne analize, ki smo se jih naučile pri po uku. Te so nam pomagale pri ugotav ljanju tržnih priložnosti, pomembnih tudi za naše partnersko podjetje. Opi sale smo lastnosti rastline miskantus in njeno uporabo v praksi. Vse to sku paj nam je bilo v veliko pomoč pri iz delavi končnega produkta, in sicer poslovnega načrta za podjetje Vec tra d.o.o. Kaj kmalu smo ugotovile, da to področje potrebuje še precej razvoja 4
XIV
DRUŽINSKA PRILOGA
Miscanthus x Giganteus Miskantus – ta rastlina nosi v sebi kal vsega, kar svet danes potrebuje: znižuje emisije in očisti kontaminirana tla s težkimi kovinami in pesticidi. Poglejmo, kako lahko ta rastlina prispe do kupcev.
in da ima v tej dobi, kjer je pomemb no varstvo okolja ter trajnostno raz mišljanje, velik potencial. Ko razmišljamo o prihodnosti, šte vilne nove možnosti pridobivanja energije ne prihajajo samo s ciljem, da bi le nekaj novega ustvarili, tem več največkrat zaradi stiske, da bo nekoč zmanjkalo fosilnih goriv oz. da nas bo onesnaževanje okolja s fo silnimi gorivi pripeljalo do nevarnih okoljskih sprememb. Med najbolj ak tualna področja, kjer bi lahko zaščiti li naravo in zmanjšali onesnaževanje, sodi ravno energetski sektor. Po določitvi naše teme se je pričelo iskanje literature in virov, ki bi nam karseda pomagali pri kasnejši obde lavi podatkov. Literaturo smo si pri dobile iz knjižnic v Celovcu, Celju in Velenju, kot pomemben vir podat kov pa nam je služila tudi kooperaci ja s podjetjem, ki nam je v intervjuju podalo informacije iz lastne perspek tive. Jasmina je raziskovala same začet ke, kdaj se je človek sploh začel za vedati okoljskih težav. Ukvarjala se je z okoljsko problematiko, ki je ne posredno povezana s temo biogoriv. Za naše partnersko podjetje pa je iz delala stakeholder, okoljsko, anali
zo SWOT ter analizo panoge. Pri tem se je bolj osredotočala na podatke za Slovenijo, kar smo med raziskova njem tudi vse tri storile, saj smo se zaradi našega partnerskega podjetja tako usmerile geografsko. Med raziskovanjem teme biogoriva je spoznala, da v EU prevladuje bio dizel in da je EU vodilna v svetu na področju proizvodnje ter rabe le-teh. Države, ki so najbolj aktivne v pro izvodnji biodizla, so Nemčija, Franci ja in Italija. Situacija je zelo podobna tudi v Sloveniji, saj so največje mož nosti za pridelavo biodizla. Analize Z analizami, ki so že prej omenjene, pa pridemo do zaključka, da podjet je Vectra d.o.o. pri ukvarjanju z mis kantusom, nima veliko nevarnih kon kurentov, težave pri vstopu na trg so majhne, trg dobaviteljev je maj hen, vendar je trg odjemalcev velik. Proizvodnja pripomore k zmanjša nju emisij, toplogrednih plinov, poleg tega podpira družbeni razvoj, saj gre za ozaveščanje pomembnosti okolja, odgovornosti in izboljšanja življenj ske kakovosti. Med največje težave pri vstopu na trg lahko sodita visoka investicija ter nezaupanje kupcev.
Melanie je bila zadolžena za opis rastline miskantus, njenih značilno sti, opis vegetacije, prednosti in po sebnosti rastline. Poleg tega je ime la nalogo, da se poda v preučevanje marketinga, kar je zadevalo tudi izzi ve v marketingu za rastlino miskan tus. Moj del pa je obsegal opis in raz iskavo uporabe miskantusa v prak si ter izdelavo poslovnega načrta za naše partnersko podjetje. Pri tem sem se v prvem delu bolj osredotoči la na ekonomski vidik rastline, to so energijska in toplotna vrednost, do nos in dohodek, proizvodni stroški za miskantus kot biomaso, primer javo stroškov različnih goriv in stro škov ogrevanj povprečnega gospo dinjstva. Poleg tega sem še opisala, kako se ta rastlina obnese kot gori vo za ogrevanje in njeno uporabo še v druge namene, kot so na primer grad beni material, uporaba v avtomobil ski industriji, proizvodnja papirja in biorazgradljive embalaže. Vsi podatki, ki smo jih pridobi le v teku priprave diplomske nalo ge, so mi pomagali, da sem skupaj s podjetjem izdelala za njih prilagojen poslovni načrt. Ta v začetnem delu obsega povzetek, ki služi temu, da prepriča mogoče partnerje k sodelo vanju. Sledi opis profila podjetja, ki opiše dejansko pot uresničitve ideje, ime podjetja, njegovo pravno obliko ter lokacijo. Naslednja točka je opis izdelka oziroma storitve in njiho vih lastnosti, ki so pomembne za naše stranke. Pri raziskavi trga smo defini rali, omejili in analizirali trg. Iz tega je sledila segmentacija trga. Vse to nam je pomagalo pri naslednji točki, kjer smo napravili marketinški kon cept in preučili mogoče priložnosti in
Rastlina s popolnim imenom: miscanthus x giganteus. Od setve do žetve. Po žetvi je čas za sušenje, za pridelovalce pa tudi čas uresničevati poslovni načrt.
rizike. Sestavili smo tudi organigram glede razdelitve dela in kot zadnje iz delali še za partnerje najpomembnej ši del, to je investicijski in finančni načrt. Ta prikazuje donosnost, likvid nost in premoženjsko stanje podjetja v razponu petih let. To je rastlina miskantus V praksi se najbolj pogosto vzgaja hi brid, ki ga imenujemo miscanthus x giganteus. To je večletna C4 rastli na s steblom visokim od treh do štirih metrov. Iz njega pridelano biomaso uporabljamo pri izgorevanju v kuri ščih, termo-energetskih ali grelnih sistemih in v kogeneracijskih elek trarnah. Miskantus sadimo na začetku apri la do avgusta s pomočjo sadik. Nad zemna rast stebla se prične spomla di, rast listja pa v teku meseca aprila. Steblo ima hitro rast, je trdo in od porno na poleganje. Že v prvem letu razvoja dosega višino dveh metrov. Proces sušenja te biomase nastopi najmočneje jeseni. Žetev poteka med februarjem in marcem v času, ko je rastlina popolnoma suha. Pričako vano povprečno življenjsko obdobje miskantusa znaša do 25 let. Lahko rečemo, da je miskantus zelo dragocena poljedelska kultu ra, saj je zaradi trajnosti nasada, vi sokega donosa biomase in nizkih proizvodnih stroškov primerna kot
alternativni vir energije. Ker rastlina ni zahtevna, za nasad ne potrebujemo kvalitetnega kmetijskega zemljišča. Poleg tega s pridelavo na izčrpanih območjih, ki so onesnažena s težki mi kovinami ali pesticidi, z nasadom miskantusa trajno izboljšamo njihovo kakovost. Izrednega pomena je tudi njegova lastnost razstrupljanja tal, ki so onesnažena s težkimi kovinami in pesticidi. Energijska vrednost biomase je 19 MJ/kg ali za primerjavo, če pride lamo na enem hektarju 20 ton suhe snovi, lahko s tem nadomestimo 10 ton premoga ali 7.000 litrov kurilne ga olja. Ena pomembnejših lastno sti rastline je tudi, da se pri izgoreva nju biomase miskantusa zmanjšujejo emisije toplogrednih plinov CO2. Miskantus oddaja nekajkrat manj šo količino CO2 po kWh pridoblje ne električne energije v primerjavi s premogom. Sicer je miskantus prvotno slu žil kot energent v obliki peletov, bri ketov ali sekancev, a ga lahko poleg tega uporabljamo tudi kot surovino za pridelavo bioetanola. Iz suhih ste bel miskantusa lahko proizvajajo tudi skoraj vse produkte kot pri lesu. Ti so na primer gradnja objektov, uporaba v avtomobilski industriji, proizvodnja papirja in biorazgradljive embalaže. Prav zaradi vseh teh lastnosti se je tudi naše partnersko podjetje odloči lo za proizvodnjo te rastline. V sode lovanju z njimi smo zato izdelali za njih prilagojen poslovni načrt. Naša zaključna misel: Obnovlji vi viri energije vsebujejo ogromno prednosti, kot so prijaznost okolju, ekonomičnost, trajnostnost, torej tis to, kar potrebujemo za našo čistejšo in boljšo prihodnost! DRUŽINSKA PRILOGA
XIV
5
Kat i nk a Ko f l e r SLOVENSKA GIMNAZIJA
MENTORICA JULIA SCHUSTER-SMREČNIK
K
Miklova Zala – uprizoritve v preteklosti in sodobnosti
do je bila tev, Miklove Zale je bila Miklova Zala, postavljena na oder leta ki danes ni 1908. Uprizorili so jo igral samo znana po vsem ke in igralci na Brnci, ki južnem Koroškem, spada k občini Bekštanj. temveč skoraj po Režijo je vodil Janez Mi vsem slovensko go klavič. Režiser Miklavič je vorečem prostoru? z društvom delal na osno Zalika Mikl, tudi vi Špicarjeve dramatizaci znana pod imenom je Sketove povesti. Prava Miklova Zala, je bila posebnost za današnji čas v času povesti mlado pa je v tem, da so bile ta dekle, v starosti, ko kratne vloge še vse napisa Uprizoritev Miklove Zale se nadaljuje. Sedaj se se dekleta običajno ne z roko. Po dramatizira poročajo. Živela je v ni verziji Jaka Špicarja je nove scene dogajajo na resničnem kraju z izkopaSvatnah, to je kmeč sledilo več uprizoritev pri vanjem pri nekdanjem gradu na Turnah. ka vas južno od Št. raznih slovenskih društvih Jakoba v Rožu. Zna na Koroškem. na je bila kot najlepše dekle naokoli. Aktualnost povesti Zala je bila brez Povest Miklova Zala se očeta, ki je pred leti ohranjuje že skozi šest padel v boju pro stoletij. Od vsega začetka ti Turkom. S svojo ma so jo cenili in spoštovali. terjo ter psom Kastor Mlajšim generacijam so o jem je živela na domači njej in njenih dejanjih pri kmetiji pri Miklu. Za povedovali, dokler ni Ja njiju je skrbel dobri so kob Sket slišal o Miklovi sed Serajnik, ki je to Zali in jo pisno ovekovečil. obljubil Zalinemu oče Na začetku 20. stoletja je tu pred njegovo smrtjo. Jaka Špicar napisal drama Zato pa je bilo tudi do tizacijo, tako da je Miklova govorjeno, da bo Seraj Zala prodrla tudi na oder nikov sin, Mirko, do in je od tedaj naprej veljala Igralci in igralke uprizoritve leta 1925, bil Miklovo hčer za za priljubljeno gledališko iz arhiva družine Mikl iz Svaten nevesto. Zgodba Mik igro. Krstna uprizoritev love Zale se dogaja Miklove Zale je bila leta leta 1478, ko na Koroško vderejo Turki. 1908, sledilo pa je še veliko več predstav po vsem dvoje zičnem Koroškem. Razna kulturna društva so želela upri Zgodba o Miklovi Zali zoriti Miklovo Zalo, predvsem Slovensko prosvetno dru Zgodba o Miklovi Zali se je ob začetku, se pravi prva leta štvo Rož, kajti v tem kraju je bila Miklova Zala doma, se je po dramatičnem dogodku, širila samo prek ustnega izro ukvarjalo s to povestjo in je poleg nastopov v Št. Jakobu čila. Ljudje niso mislili, da bo Miklova Zala postala slav imelo tudi več gostovanj. Zgodovinsko zabeleženi uprizo ni lik oziroma da bo postala pravi zgodovinski dogodek. ritvi, ki posebej izstopata, sta na vsak način Miklova Tako so starejši domačini predali to pripovedko mlajšim Zala `87 v režiji Petra Militarova in ZALA. Drama in sie rodovom. Povest je potovala od generacije do generacije, ben Bildern/Drama v sedmih slikah režiserja Marjana zato je seveda nastalo več različnih variant. Sčasoma so se Štikra. Obe gledališki igri sta na svoj način posebni, pred izoblikovale razlike v poteku zgodbe, obstajali so tudi raz vsem pa sta zanimivi zato, ker nista bili zaigrani tradicio lični primeri konca zgodbe. nalno po Špicarjevi dramatizaciji, temveč sta vsebovali Jakob Sket je kot prvi natančno zapisal celotno povest novosti. Pri predstavi, ki je prvič niso odigrali v dvora o Miklovi Zali. To je bilo leta 1884, več kot štiristo let po ni, ampak na prostem leta 1987, je režiser Peter Militarov znanem dogodku. vgradil pevko šansonov s kritičnimi pesmimi ter spreme Na osnovi Sketove povesti o Miklovi Zali se je polago nil konec. Pri uprizoritvi ZALA iz leta 2010 pa junakinja ma razvila živahna dramaturška realizacija te ljudske pri povesti živi v današnjem času in prostovoljno v Turčiji. povedi. Mnoga društva na dvojezičnem Koroškem so se odločila za to gledališko igro, saj igra ravno rojakinja ju Miklova Zala bo gotovo tudi v prihodnosti ostala v spomi naško vlogo, kar je bilo prav gotovo pomembno za samo nu koroških Slovencev, predvsem zato, ker so domačini zavest koroških Slovencev in Slovenk v času močnega po začeli v zadnjem času z izkopavanjem na Turnah, ravno litičnega pritiska na začetku 20. stoletja. tam na gradu, kjer se je odvijal najbolj dramatični del po Prva uprizoritev, imenovana tudi krstna uprizori vesti o Miklovi Zali, ki se ni vdala usodi. 6
XIV
DRUŽINSKA PRILOGA
Vloga za vse čase
A n a-E l i s a K re si t sc h ni g SLOVENSKA GIMNAZIJA
MENTOR KRISTIJAN SADNIKAR
Pri Zgornjem Lobniku na Djekšah se še vrtijo kolesa starodavnega mlina
Če se mlinsko kolo ne vrti, mlin propade – podobno je pri jeziku Večkrat so me vprašali, na katero temo pišem svojo predznanstveno nalogo. Ko sem odgovorila Arhitektura kmečkih mlinov ob primeru kmečkega mlina Zgornji Lobnik, se je marsikdo začudil. Vendar, zakaj sem se pravzaprav res odločila za to temo? Odgovor je preprost: Kmečki mlini so mi zelo blizu. Več na straneh 8, 9 in 10
› DRUŽINSKA PRILOGA
››
›››
XIV
7
››››
Ana-El i s a Kresi t schn i g
Če se mlinsko kolo ne vrti ... ›
››
›››
››››
Mlinsko kolo in jezik Domači mlin Zgornji Lobnik me spremlja že od otroštva naprej, kaj ti moj oče je od leta 1996 naprej last nik tega mlina. Ker iz leta v leto do življam delo ob mlinu in z njim, sem hotela izvedeti še več o našem mli nu, o razvoju mlinov na splošno in o delovanju kmečke mlinske tehnike ter arhitekture. Pisanje naloge o mli nu sem videla kot možnost za poglo bitev v tematiko, ki sem jo želela bo lje spoznati. Zanimal me je tudi jezik, ki je povezan z arhitekturo kmečkih mlinov, saj sem od očeta vedno znova slišala imena za določene dele stavbe. Kot otrok sem uživala dneve, ko sem pomagala očetu pri delu v mli nu, ko sem se igrala ob potoku in ko sem se veselila mletja moke. Zame je bilo samoumevno, da imam možnost 8
XIV
DRUŽINSKA PRILOGA
do spoznavanja mlina in do igranja v takšni okolici. Vedno sem bila ne kako začarana, ko se je voda spusti la na mlinsko kolo in se je zaslišal ro pot mlina. Z leti sem se vedno bolj zavedala, da ni samoumevno, da naš kmečki mlin še obstaja in deluje, saj je danes na območju Djekš edini, s katerim je ohranjena zelo pomembna kulturna dediščina. Kmečki mlini so bili skozi stoletja osnova za vsakdanje življenje kme tov, bili so potrebni za preživetje. Zgradba kmečkih mlinov je bila funk cionalna, saj so jih gradili na območ jih, kjer je bila prisotna voda, za grad njo pa so uporabljali materiale iz okolice. Zgradili so le nujno potrebne stavbe, ki niso bile bahaške in ogrom ne, ampak skromne. Vedno znova so kmečki mlini zahtevali obnovitve in popravila, tako da so bili ljudje vselej povezani z mlinom prek dela in tru da. Znanje o mlinih in njihovi zgrad bi ter tehniki se je prenašalo iz roda v rod, poleg tega se je istočasno raz vijalo naprej. Teh kulturnih stavb dolgo časa niso upoštevali ter opa zili, tudi le redkokdaj so jih natanč no obravnavali. Ko se je kmetom s ča som odvzelo delo, ker se je pojavila elektrika in s tem električni motor ji, ni bilo opazno, da je razpadla ve
čina enostavnih tehničnih dosežkov. Vendar za razpad mlinov in s tem kmečke mlinske arhitekture ni le kri vo manjkajoče spoštovanje, ampak tudi nenehni tehnični napredek, ki je kmetom močno olajšal življenje. Da nes je pomembno predvsem za mlade ljudi, da se navdušujejo za staro teh niko ter obrt in da se zavestno ukvar jajo s to temo. Le na ta način se lahko ohrani znanje o še obstajajoči kmeč ki mlinski gradbeni kulturi in se lah ko posreduje naslednji generaciji. Kajti če se mlinsko kolo več ne vrti, mlin propade. Podobno je tudi pri je ziku. Če ga več ne govorimo aktivno, izgine. Arhitektura kmečkih mlinov na Koroškem Predznanstveno nalogo sem zače la z zgodovino kmečkih vodnih mli nov, torej kako in kdaj so se razvi li. V glavnem opisujem, kako so se iz začetnih mlinov razvili kmečki vodni mlini. Ob tem sem opazila, da zgodo vina sega zelo daleč v preteklost in da ni natančnih podatkov o tem, kdaj so zgradili prvi kmečki mlin tako, ka kor so ga uporabljali v zadnjih deset letjih in kakor ga poznamo mi. Mline je nekdaj namreč poganjala človeška oziroma živalska sila, z gradnjo mli
nov na vodni pogon pa se je ljudem odvzelo to delo. Sčasoma so začele mline nadomeščati tehnične napra ve, kar je privedlo do tega, da danes skoraj nikjer ne obstajajo ter deluje jo vodni mlini. Na kratko sem opisala zvrsti kmečkih mlinov na Koroškem in njihove arhitekturne značilnosti. Razlikujemo namreč med kmečkimi mlini na vodoravno mlinsko kolo in kmečkimi mlini na navpično mlinsko kolo. Slednje razlikujemo dodatno še po načinu pogona. Odvisno od doto ka vode na mlinsko kolo poznamo na slednje tipe: mlinsko kolo na zgornjo vodo, mlinsko kolo na srednjo vodo in mlinsko kolo na spodnjo vodo. Ka teri način so zgradili in uporabljali, je bilo odvisno od tega, kakšno hitrost in moč je imel potok, ki je poganjal kolo oziroma kakšna je bila strmina padca vode. Na Djekšah ni več žitnih polj Ker se kmečki mlin Zgornji Lobnik nahaja na Djekšah, je četrto poglav je mojega dela namenjeno zgodovini kmečkih mlinov v tem kraju. Djekše so bile nekdaj znane po pridelovanju žita, tako se je širila gradnja vodnih mlinov. Na poljih so sejali in želi žito, kar je danes nepredstavljivo, saj na tem območju ni več nobenega ohra
njenega žitnega polja. Kmetijstvo se je okoli leta 1945 namreč počasi pre usmerilo v živinorejo in pridelovanje mleka. Najkasneje z elektrifikacijo pa so mletje v kmečkih mlinih defini tivno opuščali in kmečke vodne mli ne so nadomeščale moderne tehnič ne naprave. Nato sledijo poglavja, v katerih je v ospredju kmečki mlin Zgornji Lob nik. Pisala sem o zgodovini in razvoju mlina, vendar o tem ne obstaja veli ko informacij. Opisala sem lokacijo in topografijo mlina, nato pa sem prešla na zunanjo ter notranjo arhitekturo mlina. Natančno sem skušala pred staviti zunanje elemente, kot so na primer kladna stena iz brun, ki je ti pična konstrukcija za kraje, kjer je les iglavec običajen, streha, leseni žleb, prek katerega se voda usmeri iz zbi ralnika k mlinskemu kolesu, in mlin sko kolo, ki je eden najpomembnejših arhitektonskih elementov mlina, saj je nujno potrebno za delovanje. Tudi z notranjo arhitekturo sem se inten zivno ukvarjala in podrobno sem jo opisala, kajti zdi se mi zelo zanimi va. Predvsem gonilo mlina me vedno znova očara, saj neverjetno spretno in enostavno deluje, pa vendar je ne kako zapleteno. Poleg tega sem opi sala vse notranje elementa mlina, kot
so na primer hrob, v katerega pri po stopku mletja sipajo žito, skrinja, v kateri prek putle presejejo moko od ostankov žita, in mlinska kamna. V predznanstveni nalogi sem posamez nim postopkom in detajlom doda la slike za boljšo predstavo. Nekoliko znanja o notranji in zunanji podobi sem si v teku let osvojila sama ob pri sotnosti pri delu ob mlinu. Ostale in formacije, med drugim tudi speci fično terminologijo, torej bolj redko uporabljene izraze raznih delov, ki so mi bili deloma še neznani, sem črpala iz podrobnega in obširnega intervjuja s svojim očetom. V lesu mlina se zrcalijo stoletja V devetem poglavju sem natančno opisala postopek mletja, ki ga vsako leto doživljam večkrat. Pri tem sem skušala posredovati posamezne po stopke mletja, kar pa je precej težav no. Težko mi je bilo namreč opisa ti šum in hrup ter delovanje mlina. Zame je to prava fascinacija, ki jo je potrebno doživeti v živo. Za prezen tacijo svoje predznanstvene naloge sem pripravila kratek posnetek, s po močjo katerega so si navzoča komisi ja in poslušalke ter poslušalci morda lahko malo bolje predstavljali delova nje ter hrup in šumenje mlina. DRUŽINSKA PRILOGA
XIV
9
› ››
› ››
Eno poglavje sem posvetila mate rialom in enostavnim sredstvom, ki so jih uporabljali pri gradnji kmečkih mlinov. Skoraj vsi deli mlina so nam reč zgrajeni iz lesa, saj so po navadi uporabili material, ki je bil v bližini. S tem so mišljene surovine regionalne ga izvora, kot na primer kamni, sla ma in les. V današnjem času je to sko raj nepredstavljivo. Danes namreč v večini primerov uporabljajo umet ne materiale, medtem ko lesu posve čajo zelo malo pozornosti. Posebnost starih, lesenih zgradb oziroma stavb so lesene površine, ki izražajo esteti ko in življenje. Vzrok za edinstvenost je čas, oziroma kar stoletja, v katerih so vremenski vplivi spremenili zuna njo podobo. Pomemben vpliv ima se veda tudi dejstvo, da so les obdelovali kmetje in rokodelci ročno, brez po moči motornih žag in drugih strojev. Če izgine mlin, izginejo tudi besede Ker me jezikovna dediščina zelo za nima in mi jezik leži na srcu, sem v enajstem poglavju skušala dokazati pomembnost ohranjanja le-te. Kmeč ki mlini imajo za vsak del posebno ime, izrazi so se skozi stoletja razvi jali, bili so pomembni, danes pa jih le še malokdo obvlada, uporablja oziro ma sploh pozna. V povezavi s kmeč kimi mlini sem intervjuvala slavistko 10
XIV
DRUŽINSKA PRILOGA
in etnologinjo Herto Maurer-Laus egger, ki se je v svoji disertaciji in drugih znanstvenih delih, člankih ter videofilmih podrobno ukvarjala s kmečkimi mlini in njihovimi ozna kami. Izvedela sem, da se je poime novanje raznih delov kmečkih mli nov razlikovalo od kraja v kraj, kjer so pač stali. Tako so se deli mlinov v Podjuni deloma imenovali drugače kot v Rožu ali na Zilji. Možnost, da bi se ohranila jezikovna dediščina, pa je precej omejena v času, ko prevladuje moderna komunikacija ter se odvijajo socialne spremembe, težko je namreč ohranjati kmečki jezik – predvsem seveda tudi zato, ker se mlini, na ka tere se ta terminologija nanaša, ne uporabljajo več. Z izginjanjem mli nov in vseh njegovih delov tonejo v pozabo tudi besede, ki jih označujejo. To velja za slovenski jezik, kakor tudi za nemškega in vse druge jezike, naj
Z izginjanjem mlinov in vseh njegovih delov tonejo v pozabo tudi besede, ki jih označujejo. To velja za slovenski jezik, kakor tudi za nemškega in vse druge jezike, najbolj pa za narečja.
bolj pa za narečja. Nikogar ni mogo če prisiliti, da bi se ukvarjal z ogrože nim jezikom in da bi ga tudi obvladal. Vsekakor je pomembno, da se je in se bo bodisi kmečki, bodisi strokovni je zik zasidral v knjige, disertacije ali druga dela, saj obstajajo vedno znova ljudje, ki se zanimajo za to tematiko. To je naša identiteta Cilj moje predznanstvene naloge je, opozoriti na to, da so historične me tode gradnje v naši okolici naše ko renine, ki jih je treba ohraniti. Mli ni, kmečke hiše, kapelice in hlevi so poleg naših jezikov, religije, kulina rike in načina življenja naša identi teta. Kakor sta pomembna ohranja nje in uporaba teh objektov oziroma stavb, je tudi pomembno, da se s to temo ukvarjamo. Treba si je dela ti preglavice, kako lahko to posredu jemo naslednjim generacijam, kajti izguba tega posebnega znanja o sta rih stavbah in tehniki bi bila skoraj da sramota. Cilj naj bi bil, da ne izgi nejo gradnja, kultura in znanje o teh enostavnih kmečkih stavbah, kljub moderni tehniki. Predvsem pa je po membno, da tega ne pozabimo. Da ne pozabimo, kako enostavno pravza prav lahko živimo. Da ne pozabimo, da je treba ohranjati stare stavbe, ki so polne kulture, življenja in jezika.
Th ere s a Z d o u c SLOVENSKA GIMNAZIJA
MENTORICA JULIA SCHUSTER-SMREČNIK
B
olezen demenca je v zadnjih letih postala vedno bolj aktualna tema. Vsak je ogrožen, da bo nekoč zbolel za to neoz dravljivo boleznijo možga nov, ki v mnogih primerih tudi spremeni bolnikovo osebnost. Odločila sem se za prav to temo, ker je tudi moja babica zbolela za demen co. Odkar sem izvedela za njeno diagnozo, me je za nimalo, kaj privede do teh duševnih in telesnih spre memb. Že ob začetku babi čine bolezni sem ugotovila, da te spremembe vplivajo tudi na svojce. Od tega tre nutka naprej mi je bilo jas no, da hočem izvedeti, v kakšnem obsegu vpliva bo lezen na družinske člane. Po dolgem in intenziv nem iskanju primerne lite rature sem našla slovensko knjigo Demence in Alzhei merjeva bolezen pisateljev dr. Grahama Norija in dr. Warnerja Jamesa, iz kate re sem prevzela večino me dicinskih informacij o bo lezni. Uporabljala sem tudi ljubljansko glasilo Sloven skega združenja za pomoč pri demenci Spominči ca ter nemško knjigo Chri stiana Thuilea Leben mit Vergesslichkeit.
Kar naenkrat ti postaja človek, ki ga poznaš, tuj
Demenca spreminja tudi svojce
lezni na svojce. Poleg intervjuja sem opravi la tudi anketo med štirimi žen skami, od katerih so matere pred smrtjo trpele za demenco. Iz od govorov sem dobila vtis o vsak danu in skupnem življenju z de mentnim družinskim članom. Zelo zanimivo je bilo opaziti, da čeprav so vse matere anketira nih trpele za isto vrsto demence, so se razlikovali potek in simp tomi Alzheimerjeve bolezni pri vseh materah. Odgovori, ki so po trdili domnevo, da demenca tudi zaznamuje svojce, so bili posebej pomembni za mojo nalogo.
V svoji nalogi sem spoznala, da je demenca res bolezen, ki ne vpliva samo na obolelega samega, tem več tudi na ljudi, ki so v tesnem stiku z bolnikom. Medtem ko bol niki samo slutijo spremembe sa Leta 2050 se bo podvojilo število mega sebe, svojci doživljajo bole zen in vpliv le-te na dementnega. dementnih oseb. Vzrok za to je, ker Posebej za svojce, ki so v rednem postajamo vsi starejši. Neki znanstiku z dementnimi bolniki, ta bo lezen lahko postane pravi izziv. stvenik je to opisal takole: »Vsi Poleg časa morajo imeti tudi ve bomo dementni, samo doživeti moliko potrpljenja in razumevanja. Kot že povedano, je tudi moja ba ramo to«. bica trpela za demenco. Čeprav sem bila še mlajša, ko je babica zbolela za demenco, sem opazila, kako je ta bolezen zaznamovala mojo mamo in njene sorojence. Ker demenca prizadene člove kove možgane, se ljudje nenado ma močno spremenijo. Naenkrat ti je človek, ki ga poznaš že vse V teoretičnem delu svo življenje, tuj, saj demenca lah je naloge sem se osredoto ko spremeni osebnost. Čeprav je čila na opredelitev možga to šokantno, ni nujno, da je vedno nov in na bolezen demence. slabo. Tudi ugotovitve na osno Na kratko sem analizira vi intervjuja in ankete pokaže la možgane in njihovo na jo, da demenca na vsakega člove logo, anatomijo in zgrad ka vpliva na drug način. Večina bo. Ukvarjala sem se tudi ljudi samo pomisli na slabosti te s funkcijami možganov in kognitivne motnje in pozabi na pri tem posvetila večjo po to, da postanejo nekateri bolniki zornost spominu, ki je najbolj prizadet od demence. Ko z boleznijo bolj odprti in prijazni. sem izvedela, kako delujejo naši možgani, sem se posve Kot že povedano, bolezen demenca danes ni več red tila vplivu demence na le-te in se posledično ukvarjala s kost. Število dementnih hitro narašča. Razlog za to je če simptomi, potekom in vrstami demence. Prišla sem do dalje večja pričakovana življenjska doba, saj je starost spoznanja, da je Alzheimerjeva bolezen najpogostejši tip največji dejavnik tveganja za demenco. Kot je že rekel demence in da je potek demence odvisen od vrste. Amberger, je prav iskanje po večni mladosti za človeka Za empirični del svoje predznanstvene naloge sem ovira. opravila intervju z nevrologom in psihiatrom Walter Amberger meni, da obstajajo celo domneve, da se bo do jem Ambergerjem iz Celovca in tako pridobila še bolj po leta 2050 podvojilo število obolelih z demenco. Ko bom globljen vpogled v bolezen demence in njenega učinka jaz odrasla, bo verjetno dvakrat toliko dementnih okoli na svojce. Poleg nekaj splošnih dejstev o bolezni sem od nas kot danes. Kot je že rekel neki znanstvenik na zaseda zdravnika izvedela, da so prav te psihične in fizične spre nju v Münchnu: »Vsi bomo dementni, samo doživeti mo membe, ki jih povzroča demenca, odgovorne za vpliv bo ramo to«. DRUŽINSKA PRILOGA
XIV
11
Ni k a Je re i n Ve ro ni k a Mu l e j - B e ne d i k
VIŠJA ŠOLA ZA GOSPODARSKE POKLICE ŠT. PETER MENTORICI MARIA ROBLEK IN MARIJA OLIP
Ali gostje res razlikujejo med tistimi jedmi, ki jih skuha moški, in tistimi, ki jih pripravi ženska
Ž
e med izobraževanjem na Viš ji šoli za gospodarske poklice v Št. Petru sva spoznali, da naju združujejo podobni interesi. Kasneje sva si s poletno prakso ustvarili vpo gled v svet gastronomije, s tem de lom pa sva se želeli še bolj poglobiti v temo. Z nabiranjem izkušenj se nama je porodila ideja o odprtju lastne re stavracije. Najin cilj je bil predstavi ti delovne poteke v restavraciji, saj se veliko gostov ne zaveda, kaj vse se dogaja v ozadju. Da sploh lahko govorimo o bese di restavracija, moramo poznati njen pomen in raznovrstnost, ki jo pred stavlja. Izraz »restavracija« spada v nadskupino »prehrana zunaj hiše«. Na osnovi strokovnega gradiva sva torej podali definicijo ter navedli vzroke, ki ljudi spodbudijo k prehra njevanju zunaj svojega doma. Za ko nec sva se dotaknili še aktualne prob lematike, ki je trenutno zahteva po večji transparentnosti, kar se tiče iz vora surovin. Seveda se je vse moralo nekje za četi. Zanimivo je, kako se je gostin stvo iz občasne dejavnosti razvilo do samostojne branže in kakšen je po men restavracij za posameznike ne koč, kaj jim je bilo takrat ponujeno in v katerih deželah je bil napredek naj hitrejši. Na svetu je na tisoče restavracij in vsak posameznik ima svoje preferen ce, na osnovi katerih se odloči za sam obisk. Ampak da bi lahko tiste naj boljše razvrstili po kategorijah, so se do danes uveljavile različne združbe in vodniki, ki to opravljajo s pomoč jo določenih kriterijev. Midve sva za primer vzeli nekaj najbolj znanih, kot so Guide Michelin, Gault & Millau, Falstaff in TripAdvisor. Ker pa vodenje restavracije, kot vsak posel, nima le svetle plati, so tudi tam neuspehi in krizna obdobja. Poskusili sva stvarno prikazati, kako različni dejavniki vplivajo na renta bilnost restavracij in si ogledali, kakš no vlogo pri neuspehu igrajo mene džer, gospodarska kriza, primanjkljaj delovne sile in rastoča ponudba že pripravljene hrane v trgovinah. Tudi različne možnosti oglaševanja lahko vodijo iz krize in so ključne za uspeh 12
XIV
DRUŽINSKA PRILOGA
Eksotična hrana in zdrava »super živila« Restavracije – kaj vse se dogaja v ozadju, kako določijo, katere so najboljše na svetu in kako se lotiti odprtja lastne restavracije.
restavracije tudi tam, kjer je konku renca zelo visoka. Razumevanje za svetovne trende Seveda pa ne primanjkuje lastnikov restavracij, ki jim je uspelo premagati te krize in jih je nadaljnja pot vodila k uspehu. Ta slednja beseda – uspeh – ima vseeno lahko za vsakega od njih drugačen pomen. Mogoče sta to ve lik zaslužek ali pa samo zadovoljstvo gostov. V tem poglavju sva predsta vili obrat iz Avstrije (Reitbauer) in obrat iz Slovenije (Jezeršek) ter opi
sali zgodbe njihovih lastnikov, kaj jih je na poti do uspeha čakalo in zaradi česa so danes tako uspešni. Meniva, da naj bi imel vsak dober šef razumevanje za svetovne tren de, saj so ti odraz želja gostov. V tem poglavju sva najprej predstavili no vosti na področju koncepta restav racij. Znano je, da se vplivni kulina rični trendi rojevajo v ZDA, midve pa sva raziskali, kakšen vpliv imajo na evropsko gastronomijo. V nadaljnjem sva namenili pozornost še aktualno stim v Avstriji, Nemčiji in Sloveni
Fotografija levo Restavracija Schwingshackl, Tegernsee v Nemčiji Fotografiji desno Trenutno najboljša kuharica sveta Ana Roš zbira zelišča ob potoku. Spodaj: terasa Hiše Franko.
Želja po odprtju lastne restavracije Izvedli sva tudi dva intervju ja z uspešnimi lastniki restavracij v Nemčiji in Avstriji – z zakoncema Schwingshackl in s Christianom Ca balierom. Najin cilj je bil pridobi ti informacije od ljudi, za katere vse to ni le teorija, temveč poklicni vsak dan. Zanimalo naju je vse o njihovih začetkih, od izbire koncepta resta vracije do načina izbiranja zaposle nih in kreiranja jedilnikov. Povpraša li sva jih o njihovem osebnem odnosu do tega poklica, njihovih prioritetah, neuspehih in družinskem življenju s tako zahtevnim poklicem. Za konec so dali še nekaj nasvetov za bodoče lastnike restavracij. Za uspeh resta vracije ni pomembno le dobro poslo vanje, temveč tudi dobra obiskanost le-te. Z zastavljenimi anketami sva želeli dobiti odgovore na vprašanja, ki so pokazala, kako pogosto se ljudje odločijo za obisk restavracije, koliko denarja so temu pripravljeni nameni ti, kaj jim pri izbiri pomeni največ in kaj jih prepriča.
ji. Ugotovili sva, da na stroko močno vpliva želja gostov po eksotični ulič ni hrani in zdravih »super živilih«. Zanimiv vidik je tudi, da priseljenci s seboj prinesejo svoje preference, za radi katerih nastajajo jedi, ki v sebi združujejo različne kulture. Ženske so bile v zgodovini že ve likokrat diskriminirane in veljale za manj sposobne, bolj šibke in so manj zaslužile. Eno izmed poglavij v naji ni diplomski nalogi tako govori tudi o stereotipih žensk v vrhunski ku
hinji in opisuje življenjsko pot tre nutno najboljše kuharice na svetu – Ane Roš. Gospa Roš je med drugim tudi lastnica Hiše Franko – ene iz med najboljših restavracij v Sloveniji. V poglavju opisujeva, kakšno je živ ljenje, ko moraš usklajevati družino in vodenje restavracije ter se kot žen ska boriti za svoje mesto v vrhunski kuhinji. Predstavili sva tudi izsledke raziskave, kjer so želeli ugotoviti, ali gostje res lahko razlikujejo med tisti mi jedmi, ki jih skuha moški, in tisti mi, ki jih pripravi ženska.
Poslovni načrt Najbolj obsežna tema diplomske na loge je lastni poslovni načrt. Dolo čen del sva posvetili teoriji in poglav ja porazdelili na predpise in zakone, prostorske ureditve, načrtovanje in kalkulacije storitev ter menedž ment osebja. Spoznali sva, da zna jo biti predpisi zelo obsežni in suho parni, a vendar so ključnega pomena za uspešno obratovanje. Praktični del odraža najino poslovno željo po usta novitvi lastnega obrata. Oblikovali sva načrt za restavracijo, kjer bi sode lovali z lokalnimi pridelovalci hrane in proizvajali minimalno količino od padkov. Najprej sva določili odpiral ni čas in lokacijo. Preverili sva kon kurente, določili ciljno skupino ter izdelali finančni okvir, kjer sva vklju čili ustanovne in tekoče stroške. Do taknili sva se tudi tematik trženje in osebje. Pisanje diplomske naloge nama je dalo dobro popotnico za poklicno in zasebno življenje.
DRUŽINSKA PRILOGA
XIV
13
p r i l o g a mohorjeve družbe celovec
Uredn ik: Karl Hren
nova knjiga
Nova knjiga o Karantaniji V dvorani Koroškega deželnega arhiva, ki je pokala iz vseh šivov, je potekala predstavi tev nove knjige KARANTANIEN – SLAWI SCHES FÜRSTENTUM UND BAIRISCHE GRAFSCHAFT (Karantanija – slovanska vojvodina in bavarska grofija) zgodovinarja za prazgodovino in zgodnjo zgodovino Paula Gleir scherja. Knjiga, ki je izšla pri Mo horjevi Celovec, podaja nekaj brizantnih novih in terpretacij o zgodnjesred njeveški zgodovini območja Koroške (Ka rantanije). Gleirscher postavlja pod vprašaj nekaj doslejšnjih raziskovalnih mnenj mdr. o cesarju Ar nulfu, o Krnskem gradu in njegovi vlogi, o geograf skem obsegu Karantanije in tudi o karantanskem ustoličevanju vojvod. V knjigi se pojavljajo na šte vilnih mestih tudi območje Slovenije ter tamkajš nje najdbe, ki jih avtor uporablja za svoje teze. Direktor deželnega arhiva Wilhelm Wadl je med številnimi gosti pozdravil tudi koroškega deželne ga glavarja Petra Kaiserja. Direktor Mohorjeve Ce lovec Karl Hren je v pozdravnih besedah zagotovil, da bo knjiga doprinesla k nadaljnjim debatam in diskurzom v zgodovinopisju.
Mohorjeva nagr V sodelovanju s Koroško zvezo pisateljic in pisateljev se je letos Mohorjeva odločila, da nameni nagrado v višini 1.000 evrov za najboljši slovenski tekst, ki bo pravočasno vložen v okviru posebnega razpisa. Podrobne informacije razpisa so objavljene na teh straneh. Še posebej želim poudariti, da lahko sodelujejo le avtori ce in avtorji, ki so na Koroškem rojeni oziroma tukaj živijo ter predložijo tekst v slovenskem jeziku. S tem želimo kre piti slovensko literarno ustvarjanje na Koroškem ter do mače avtorje. Najboljši teksti bodo tudi objavljeni v poseb ni knjigi. Poleg podpiranja domačega literarnega ustvarjanja pa smo se vključili v podeljevanje literarnih nagrad Koroške zveze pisateljic in pisateljev tudi zato, da bi bila upoštevana tudi slovenščina. Zato spodbujam vse avtorice in avtorje, da se odzovejo temu povabilu in pravočasno (do 15. julija 2018) vložijo čim boljše tekste. Veliko uspeha! Karl Hren
razpis
koroška zveza pisateljic
1. Nagrada Koroške zveze pisateljic in pisateljev (KZP) 2018 za novo literaturo (pro za), in prvič dve novi literar ni nagradi: 2. Nagrada mesta Celovec za prozo Newcomer in 3. Nagrada Mohorjeve za slovensko prozo Od leta 2002 razpisuje Ko roška zveza pisateljic in pi sateljev vsako drugo leto nagrado za novo literatu ro iz Koroške. V letu 2018 je tako to že 9. razpis. Tokrat je novo to, da je za posamez ne prispevke določena kot vodilna tema NEPOSLUŠ NOST.
Na sliki z leve: glavni urednik Mohorjeve Celovec Hanzi Filipič, direktor Mohorjeve Celovec Karl Hren, avtor in zgodovinar Paul Gleirscher, direktor Deželnega muzeja Igor Pucker in direktor Deželnega arhiva Wilhelm Wadl
14
XIV
DRUŽINSKA PRILOGA
Dotacija za literarno nagra do KZP- znaša 2.000 evrov. Dotacija za nagrado New comer mesta Celovec znaša 1.500 evrov. Dotacija za nagrado Mohor jeve znaša 1.000 evrov.
Predvideno je skupno bra nje treh nagrajencev oz. na grajenk v okviru podelitve nagrad v petek, 12. oktobra 2018, (honorar za branje je vključen v nagrado, potni stroški in stroški prenočeva nja se ne bodo povrnili). Žirijo sestavljajo odborni ki in člani KZP prof. Engel bert Obernosterer (predse duje žiriji), mag. Gabriele Russwurm-Biró (predsedni ca KZP), mag. Betty Quast (podpredsednica KZP), Ger not Ragger (založnik), za slovenske prispevke: dipl. inž. Franc Kattnig (nekdanji vodja Mohorjeve založbe) in slovenska pisateljica Jerne ja Jezernik. ☙ Sodelujejo lahko avto rice in avtorji nemškega in slovenskega jezika, ki so se na Koroškem rodili ali pa tu živijo; za nagrado Mohorje
p r i l o g a mohorjeve družbe celovec
opetnik
rada za prozo v slovenščini
Pogled na Mohorjevo hišo s Slomškovim domom v Celovcu. Prej ta pogled ni bil mogoč. Prejšnje poslopje je podrto, nastaja novo.
in pisateljev razpisuje nagrado za novo literaturo iz koroške ve se morajo besedila vloži ti v slovenskem jeziku. ☙ Prispevki morajo biti doslej še neobjavljena prozna dela. Ne pošiljajte nobenih ori ginalov in rokopisov! Pri spevke je treba v štirih izvodih v papirni obliki po slati na spodaj navedeni naslov generalne sekretar ke. Rokopisov ne bomo vr nili. Besedil ne pošiljajte po e-pošti. ☙ Obseg: največ 15.000 znakov vključno s presled ki (prekoračitve ne bomo sprejeli) ☙ Tema: Neposlušnost ☙ Za anonimizacijo pri spevka je treba priložiti: ☙ List (enojen, posebno): ime, kontaktni naslov, e -naslov, telefonska številka avtorice oz. avtorja, kratek življenjepis z biblio
grafijo, naslov vloženega besedila. Zgoraj desno na straneh besedila je treba napisa ti petmestno številko (npr. 13572), ki se najde tudi na vseh besedilih zgoraj des no, (brez omenjanja priim ka in imena)! Dovoljenje za objavo je tre ba pisno posebej priložiti. Besedila, ki ne bodo zago tavljala anonimizacije, se ne bodo upoštevala. ☙ Publikacija KZP: Av torice in avtorji, ki so na grajenci oz. pisci najbolj ših 15 prispevkov, dovolijo objavo svojih del v publika ciji »Feinheiten II« Koro ške zveze pisateljic in pisa teljev. Avtorice in avtorji, katerih prispevki bodo ob javljeni v antologiji, prej mejo en izvod publikaci je in omogočeno jim bo eno branje.
☙ Antologija bo predvi doma decembra 2018 pred stavljena v celovški Musi lovi hiši. ☙ Prispevke je treba po slati na naslov: KÄRNT NER SCHRIFTSTEL LERINNENVERBAND / KOROŠKA ZVEZA PISA TELJIC IN PISATELJEV, v. r. generalne sekretarke KZP mag. Katharine Sprin ger, Sir-Karl-Popper-Str. 4, 9020 Klagenfurt/Celovec ☙ Na ovojnici naj bo za pisano geslo »KSV-Litera turpreis 2018«, za nagrado Mesta Celovec 2018 še do datno geslo »Newcomer«, za nagrado Mohorjeve pa dodatno geslo »HERMA GORAS 2018«. ☙ Oddajni rok: 15. julij 2018
☙ Podelitev nagrad se opravi na osnovi anonimi ziranih besedil na predlog zgoraj omenjene žirije, ki bo zasedala konec septem bra. Zoper odločitve ni mo goča pritožba. Vsaka lav dacija bo predstavljena na podelitvi nagrad in bo ob javljena v antologiji »Fein heiten II«. ☙ Na osebo je dovoljena samo ena prijava. Večkratne prijave bodo iz ključene. ☙ Dosedanje nagrajen ke oz. dosedanji nagrajenci se lahko po 5 letih ponovno prijavijo za nagrado ZPS. ☙ Za dodatna vprašanja se obrnite na: mag. Katharina Springer office@kaerntner–schrift steller.at
DRUŽINSKA PRILOGA
XIV
15
Vse, kar je treba vedeti! facebook.com/mojanedelja redakcija@nedelja.at www.nedelja.at
Letna naročnina 42 evrov za študente 21 evrov
Za Nedeljo se vam nikjer na svetu ni treba postavljati v vrsto. Če jo naročite, pride vsak teden domov. Prosim, pošiljajte Nedeljo naslednje
tri mesece brezplačno
na spodaj navedeni naslov.
Naročam Nedeljo in PRILOGE
N A R O Č I L N I C A
Ime in priimek Ulica/kraj
Hišna številka Pošta E-mail
Nedelja, Viktringer Ring 26, 9020 Klagenfurt/Celovec Tel.: 0463/54587-3510
Podpis
I M P R E S U M : DRUŽINSKA PRILOGA cerkvenega časopisa Nedel ja. Lastnik in izdajatel j: Ordinariat kr ške škofije. Slovenski dušnopastir ski urad. Uredila Micka Opetnik, Tel. (0463) 54 5 87 35 20, opetnik@nedel ja.at. Tisk: Mohorjeva Celovec, Kraj izhajanja: Celovec 2