Priloga Nedelja predznanstvena dela

Page 1

06/18

PRILOGA

MATURA Å¡e prej predznanstveno delo


U V O D N I K

Miha Vrbinc michael.vrbinc@lsr-ktn.gv.at

Predznanstvena/diplomska naloga

Pomemben steber mature

Z

uvedbo standardiziranega zrelostnega in diplomskega izpita (SZDI) je dobila matura v avstrijskih višjih šolah novo organizacijsko in vse­ binsko podobo. Sestavljena je iz treh stebrov; to so predznanstve­ na oz. diplomska naloga, klavzurne (pisne) naloge in ustni izpiti. Vsak ma­ turitetni steber je samostojen, vse tri je treba opraviti pozitivno za uspeh pri maturi. Vsebinsko je opazen premik v usposabljanje za reševanje danih na­ log – gre za pridobivanje določenih kompetenc spoznavanja, razumeva­ nja in razmišljanja, kakor ga prikazujejo tako imenovani operatorji ali kompetenčna dejanja, kot so npr. povzemite besedilo, predstavite ključne ideje in zavzemite stališče do njih. Prvi steber obsega tri dele: pisanje predznanstvene oz. diplomske na­ loge, njeno prezentacijo in diskusijo o njej. Vsi trije deli dajo skupno oceno. Pred pisanjem je na vrsti izbira teme. Pripraviti je treba dispozicijo, os­ nutek obdelave teme in navedbo obdelanih virov, odločiti se je treba za znanstveno metodo oz. izvedbo projekta. Prek elektronske platforme se vložijo teme, ki se potem odobrijo, in nato sledi faza pisanja. Gre za ukvarjanje z izbrano temo v pouka prostem času, torej poleg vseh drugih šolskih obveznosti v zadnjem razredu oz. letniku. Razlike med gimnazijo in poklicnoizobraževalnimi šolami je v tem, da piše predznanstveno nalogo na gimnazijah posamezna učenka, posamezni učenec, na poklicnoizobraževalnih šolah pa gre za delo v timu, saj delajo v skupini od dveh do štirih in več učenk in učencev, ki se skupaj lotijo kakega projekta, za katerega mora vsak prispevati svoj samostojni delež. Cilj naloge je v (pred)znanstvenem ukvarjanju z izbrano tematiko oz. v izvedbi projekta s projektnim načrtom vred, v predelavi sekundarne litera­ ture in v pripravi in izvedbi povpraševanja, intervjuja, spletne strani ipd. Gre tudi za spoznavanje in uporabo (znanstvenega) jezika tako pri pisanju kakor tudi pri predstavitvi in zagovoru naloge v učnem jeziku oz. v učnih jezikih. Mogoče je pisati tudi v živem tujem jeziku. Na višjih šolah s slovenskim oz. nemškim in slovenskim učnim jezikom so predznanst­ vene in diplomske naloge dodatno odraz jezikovnih kompetenc učenk in učencev in njihovega posredovanja med jeziki. Kot predsednik maturitetnih komisij lahko zapišem, da kažejo naloge veliko raznolikost po temah od družboslovnih, a zgodovinskih, naravoslovnih Nekaj noveg do jezikovnih področij, za lovenmaturanti S katere se zanimajo učenke in in e tk n ra tu Ma e trgovske je, Dvojezičn učenci. Mentorice in mentor­ ske gimnazi išje šole za gospoV ji pa so skrbni spremljevalci aka­demije in v Št. Petru so poiskace li k o p e celotnega procesa, v katerem k udili pri dars me in se potr diplomte e iv im n si učenke in učenci pridobi­ li za oz. znanstvenih pisanju pred bi bilo, da bi ta dela va pomembne izkušnje za na­ oda jižnicah, skih del. Šk daljnjo izobraževalno in poklic­ redalih in kn rali v p v o m sa la preb osta no pot. lahko nekaj čitniških to jih boste po za v a p j a k MIHA VRBINC gi, ne tej novi prilo letno branje v Nepo strokovni nadzornik za virnost mesecih kot mladim za iz e k it st e e in Č slovenščino i. delj , drage bralk st, vam in kreativno rijetno pa želimo p i, lc dragi bra o Nedelje uredništv branje.

2

XIV

DRUŽINSKA PRILOGA

V

ašestem razredu gimnazije sem bila na šolski izmenjavi v Novi Zelandiji. To je bila naj­ bolj enkratna in odločilna izkušnja mojega dosedanjega življenja. Žal še vedno prevladuje strokovno podce­ njevanje medkulturnih izmenjav in pogosto mišljenje, ki izkušnje ome­ juje zgolj na izboljševanje jezikovne­ ga znanja v letu dopusta v gostitelj­ ski državi. V upanju, da bi sama bolje razumela in tako tudi lahko drugim lažje razložila procese medkulturne­ ga učenja, sem se v svoji predznan­ stveni nalogi ukvarjala prav s to te­ matiko. V teoretičnem delu svoje nalo­ ge sem se ukvarjala z zgodovinski­ mi, organizacijskimi in motivacij­ skimi ozadji šolskih izmenjav ter z mehanizmi kulturnega prilagajanja in učinki na emocionalne, socialne in medkulturne kompetence mladih. Pridobljena spoznanja sem preverila, oziroma dopolnila s pomočjo ankete v empiričnem delu naloge. Kateri so cilji in osnove medkulturnega učenja? Mediji, še posebej so­ cialni mediji, ki so glavni informacij­ ski viri mladih, razširjajo stereotipe, predsodke in strahove v povezavi s pripadniki drugih kultur. Tem bolj je pomembno, da imajo mladi čim več možnosti za medkulturno uče­ nje, ki jih izobražuje o drugačnosti, o različnih življenjskih kontekstih in o kulturnem relativizmu. Medkul­ turno učenje daje spodbude za kri­ tično obravnavo zgodovine, za upor proti zatiranju in izključevanju, za uveljavljanje pravice do drugačno­ sti. Bistvo medkulturnega učenja je produktivno srečavanje in sodelova­ nje pripadnikov različnih kultur. Na osnovi razumevanja, sprejemanja in soočanja s kulturnimi razlikami, se zavedamo tudi lastne kulture. Med­ kulturne sposobnosti so danes po­ trebne posebej pri sožitju domače in


Neva B erchto l d SLOVENSKA GIMNAZIJA

MENTORICA NIKOLINE POLJSKI

Medkulturno učenje v šolskem letu v tujini

Po vrnitvi kulturni šok? Je šolska izmenjava samo dopust pri gostiteljski družini in učenje jezika? Nikakor ne. Šolska izmenjava pozitivno vpliva na medkulturno senzibilnost, največkrat pa se šolski uspeh izboljša, prav tako to lahko vpliva tudi na izbiro poklica.

migrantske populacije, sožitju večine in domače manjšine znotraj dežele, pri zbliževanju držav Evrope ter na vseh področjih globaliziranega gospodarstva. Premagovanje političnih, social­ nih, verskih, etničnih, kulturnih in je­ zikovnih ovir predstavlja enega naj­ večjih izzivov modernega šolanja. A šola ni edini kraj, kjer se dijaki lah­ ko naučijo potrebnih kompetenc. To spoznanje je glavni povod, da se mladi odločijo za medkulturno šol­ sko izmenjavo. Glavni cilj izmenjave je pridobivanje medkulturnih kom­ petenc ter spodbujanje pozitivnega osebnost­nega razvoja pri udeležen­ cih. Večje poznavanje sveta, zre­ lost in medčloveške sposobnosti, od­ por proti ohranjevanju stereotipov in predsodkov ter želja po povezovanju med kulturami so zaželene lastnosti, ki so povezane z učinki medkultur­ nih izmenjav. Rezultati ankete Izvedla sem splet­ no anketo, ki sem jo pripravila v an­ gleščini s spletno aplikacijo »Google forms«. Poslala sem jo v mednarodne spletne skupine udeležencev in v da­ nem roku dobila kar 159 odgovorov. Anketiranci so bili državljani 30 raz­ ličnih držav, ki so razdeljene po vseh kontinentih. Največ je bilo Nemcev, Italijanov in Avstrijcev. Najbolj pri­ ljubljena gostiteljska država so bile ZDA, najbolj priljubljeni jezik pa an­ gleščina. Rezultati ankete kažejo, da so več kot tri četrtine udeleženk in udele­ žencev šolskih izmenjav dekleta. Ve­ činoma so stari med 16 in 18 let in se v glavnem odločajo za celoletne pro­ grame. Svojo izmenjevalno izkušnjo velika večina ocenjuje zelo pozitivno in bi izkušnjo rada ponovila. V svojih državah gostiteljicah so mladi preživ­ ljali različne stopnje kulturne senzi­ bilnosti in kulturnega prilagajanja,

med njimi tudi kulturni šok, ki se ob vrnitvi v domovino ponavlja v obliki obratnega kulturnega šoka. Ta zani­ mivi fenomen je med udeleženkami in udeleženci izmenjav zelo nepri­ čakovan. Iz tega sledi, da mladi, ki se vračajo v domovino, doživljajo začet­ ni šok in stanje frustracije, pri kate­ rem se lahko pojavljajo mentalni in emocionalni stranski učinki. Tretjina udeleženk in udeležencev je ob za­ četku izmenjave imela težave pri je­ zikovni komunikaciji. Po lastni oceni večina ni imela večjih težav pri kul­ turnem prilagajanju, ki je v glavnem trajalo od enega do štirih mesecev. Zelo dobro so udeleženke in udele­ ženci ocenili vpliv šolske izmenjave na njihove emocionalne, socialne in medkulturne kompetence. Pri emo­ cionalnih kompetencah so se najbolj izboljšali samozavest, pogum in em­ patija, pri socialnih kompetencah pa komunikacijske sposobnosti, sposob­ nost ravnanja s konflikti in koopera­ tivnost. Posebej pozitivno so anke­ tiranci ocenili vpliv na medkulturne kompetence, na vrhu lestvice najde­ mo jezikovne kompetence, sposob­ nost prilagajanja in odprtost do dru­ gih kultur. Pri večini udeleženk in udele­ žencev šolskih izmenjav se je šolski uspeh po izmenjavi izboljšal in izme­ njava je vplivala tudi na izbiro študi­ ja. Po lastni oceni je izmenjava ime­ la bolj ali manj trajnostni vpliv tako na njihovo privatno življenje kot tudi na poklicni razvoj in poznejšo mobil­ nost. Medkulturno učenje zelo komplek­ sen proces, ki udeleženke in udele­ žence šolskih izmenjav izziva tako na intelektualni kot tudi na čustveni ravni. Na osnovi spoznanj pa vseka­ kor lahko sklepamo, da medkulturna šolska izmenjava pozitivno vpliva na medkulturno senzibilnost in razvoj medkulturnih kompetenc mladih. DRUŽINSKA PRILOGA

XIV

3


A na Ve d e ni k , Ja sm i na B e ši ć i n Me l a ni e Va j s

DVOJEZIČNA TRGOVSKA AKADEMIJA MENTOR MATTHÄUS SEHER

Morda so ta do štiri metre visoka stebla nova zdravilna rastlina za onesnaženi svet

Avtorice z leve: Melanie Vajs, Ana Vedenik, Jasmina Bešić

N

a Dvojezični zvezni trgovski akademiji v Celovcu vsak učenec v tretjem letniku iz­ bira med težišči, ki so zanj najbolj za­ nimivi. Ker nas danes naravne kata­ strofe in spremembe podnebja silijo k bolj ozaveščenemu ter trajnostne­ mu ravnanju z okoljem in ker nove smernice narekujejo bolj odgovor­ no počet­je, smo se tudi me, Ana Ve­ denik, Jasmina Bešić in Melanie Vajs, odločile za težišče menedžment za okolje in energetiko. Glede na izbrano težišče mora vsak dijak v zaključnem razredu izdelati diplomsko nalogo. Tudi me smo bile del tega procesa, saj smo skupaj iz­ delale diplomsko nalogo z naslovom »Biogoriva kot alternativa? Miskan­ tus obnovljiv vir energije«. Naše delo se je pričelo že v 4. let­ niku, ko smo se odločile za to temo. Ideja je prišla predvsem z moje stra­ ni, saj se naše družinsko podjetje ukvarja s to rastlino. Želele smo po­ drobneje preučiti področja biogoriv, kamor sodi tudi rastlina miskantus. K temu smo dodale še raziskavo tržne­ ga potenciala in znane ter uporabne analize, ki smo se jih naučile pri po­ uku. Te so nam pomagale pri ugotav­ ljanju tržnih priložnosti, pomembnih tudi za naše partnersko podjetje. Opi­ sale smo lastnosti rastline miskantus in njeno uporabo v praksi. Vse to sku­ paj nam je bilo v veliko pomoč pri iz­ delavi končnega produkta, in sicer poslovnega načrta za podjetje Vec­ tra d.o.o. Kaj kmalu smo ugotovile, da to pod­ročje potrebuje še precej razvoja 4

XIV

DRUŽINSKA PRILOGA

Miscanthus x Giganteus Miskantus – ta rastlina nosi v sebi kal vsega, kar svet danes potrebuje: znižuje emisije in očisti kontaminirana tla s težkimi kovinami in pesticidi. Poglejmo, kako lahko ta rastlina prispe do kupcev.

in da ima v tej dobi, kjer je pomemb­ no varstvo okolja ter trajnostno raz­ mišljanje, velik potencial. Ko razmišljamo o prihodnosti, šte­ vilne nove možnosti pridobivanja energije ne prihajajo samo s ciljem, da bi le nekaj novega ustvarili, tem­ več največkrat zaradi stiske, da bo nekoč zmanjkalo fosilnih goriv oz. da nas bo onesnaževanje okolja s fo­ silnimi gorivi pripeljalo do nevarnih okoljskih sprememb. Med najbolj ak­ tualna področja, kjer bi lahko zaščiti­ li naravo in zmanjšali onesnaževanje, sodi ravno energetski sektor. Po določitvi naše teme se je pričelo iskanje literature in virov, ki bi nam karseda pomagali pri kasnejši obde­ lavi podatkov. Literaturo smo si pri­ dobile iz knjižnic v Celovcu, Celju in Velenju, kot pomemben vir podat­ kov pa nam je služila tudi kooperaci­ ja s podjetjem, ki nam je v intervjuju podalo informacije iz lastne perspek­ tive. Jasmina je raziskovala same začet­ ke, kdaj se je človek sploh začel za­ vedati okoljskih težav. Ukvarjala se je z okoljsko problematiko, ki je ne­ posredno povezana s temo biogoriv. Za naše partnersko podjetje pa je iz­ delala stakeholder, okoljsko, anali­

zo SWOT ter analizo panoge. Pri tem se je bolj osredotočala na podatke za Slovenijo, kar smo med raziskova­ njem tudi vse tri storile, saj smo se zaradi našega partnerskega podjetja tako usmerile geografsko. Med raziskovanjem teme biogoriva je spoznala, da v EU prevladuje bio­ dizel in da je EU vodilna v svetu na področju proizvodnje ter rabe le-teh. Države, ki so najbolj aktivne v pro­ izvodnji biodizla, so Nemčija, Franci­ ja in Italija. Situacija je zelo podobna tudi v Sloveniji, saj so največje mož­ nosti za pridelavo biodizla. Analize Z analizami, ki so že prej omenjene, pa pridemo do zaključka, da podjet­ je Vectra d.o.o. pri ukvarjanju z mis­ kantusom, nima veliko nevarnih kon­ kurentov, težave pri vstopu na trg so majhne, trg dobaviteljev je maj­ hen, vendar je trg odjemalcev velik. Proizvodnja pripomore k zmanjša­ nju emisij, toplogrednih plinov, poleg tega podpira družbeni razvoj, saj gre za ozaveščanje pomembnosti okolja, odgovornosti in izboljšanja življenj­ ske kakovosti. Med največje težave pri vstopu na trg lahko sodita visoka investicija ter nezaupanje kupcev.


Melanie je bila zadolžena za opis rastline miskantus, njenih značilno­ sti, opis vegetacije, prednosti in po­ sebnosti rastline. Poleg tega je ime­ la nalogo, da se poda v preučevanje marketinga, kar je zadevalo tudi izzi­ ve v marketingu za rastlino miskan­ tus. Moj del pa je obsegal opis in raz­ iskavo uporabe miskantusa v prak­ si ter izdelavo poslovnega načrta za naše partnersko podjetje. Pri tem sem se v prvem delu bolj osredotoči­ la na ekonomski vidik rastline, to so energijska in toplotna vrednost, do­ nos in dohodek, proizvodni stroški za miskantus kot biomaso, primer­ javo stroškov različnih goriv in stro­ škov ogrevanj povprečnega gospo­ dinjstva. Poleg tega sem še opisala, kako se ta rastlina obnese kot gori­ vo za ogrevanje in njeno uporabo še v druge namene, kot so na primer grad­ beni material, uporaba v avtomobil­ ski industriji, proizvodnja papirja in biorazgradljive embalaže. Vsi podatki, ki smo jih pridobi­ le v teku priprave diplomske nalo­ ge, so mi pomagali, da sem skupaj s podjetjem izdelala za njih prilagojen poslovni načrt. Ta v začetnem delu obsega povzetek, ki služi temu, da prepriča mogoče partnerje k sodelo­ vanju. Sledi opis profila podjetja, ki opiše dejansko pot uresničitve ideje, ime podjetja, njegovo pravno obliko ter lokacijo. Naslednja točka je opis izdelka oziroma storitve in njiho­ vih lastnosti, ki so pomembne za naše stranke. Pri raziskavi trga smo defini­ rali, omejili in analizirali trg. Iz tega je sledila segmentacija trga. Vse to nam je pomagalo pri naslednji točki, kjer smo napravili marketinški kon­ cept in preučili mogoče priložnosti in

Rastlina s popolnim imenom: miscanthus x giganteus. Od setve do žetve. Po žetvi je čas za sušenje, za pridelovalce pa tudi čas uresničevati poslovni načrt.

rizike. Sestavili smo tudi organigram glede razdelitve dela in kot zadnje iz­ delali še za partnerje najpomembnej­ ši del, to je investicijski in finančni načrt. Ta prikazuje donosnost, likvid­ nost in premoženjsko stanje podjetja v razponu petih let. To je rastlina miskantus V praksi se najbolj pogosto vzgaja hi­ brid, ki ga imenujemo miscanthus x giganteus. To je večletna C4 rastli­ na s steblom visokim od treh do štirih metrov. Iz njega pridelano biomaso uporabljamo pri izgorevanju v kuri­ ščih, termo-energetskih ali grelnih sistemih in v kogeneracijskih elek­ trarnah. Miskantus sadimo na začetku apri­ la do avgusta s pomočjo sadik. Nad­ zemna rast stebla se prične spomla­ di, rast listja pa v teku meseca aprila. Steblo ima hitro rast, je trdo in od­ porno na poleganje. Že v prvem letu razvoja dosega višino dveh metrov. Proces sušenja te biomase nastopi najmočneje jeseni. Žetev poteka med februarjem in marcem v času, ko je rastlina popolnoma suha. Pričako­ vano povprečno življenjsko obdobje miskantusa znaša do 25 let. Lahko rečemo, da je miskantus zelo dragocena poljedelska kultu­ ra, saj je zaradi trajnosti nasada, vi­ sokega donosa biomase in nizkih proizvod­nih stroškov primerna kot

alternativni vir energije. Ker rastlina ni zahtevna, za nasad ne potrebujemo kvalitetnega kmetijskega zemljišča. Poleg tega s pridelavo na izčrpanih območjih, ki so onesnažena s težki­ mi kovinami ali pesticidi, z nasadom miskantusa trajno izboljšamo njihovo kakovost. Izrednega pomena je tudi njegova lastnost razstrupljanja tal, ki so onesnažena s težkimi kovinami in pesticidi. Energijska vrednost biomase je 19 MJ/kg ali za primerjavo, če pride­ lamo na enem hektarju 20 ton suhe snovi, lahko s tem nadomestimo 10 ton premoga ali 7.000 litrov kurilne­ ga olja. Ena pomembnejših lastno­ sti rastline je tudi, da se pri izgoreva­ nju biomase miskantusa zmanjšujejo emisije toplogrednih plinov CO2. Miskantus oddaja nekajkrat manj­ šo količino CO2 po kWh pridoblje­ ne električne energije v primerjavi s premogom. Sicer je miskantus prvotno slu­ žil kot energent v obliki peletov, bri­ ketov ali sekancev, a ga lahko poleg tega uporabljamo tudi kot surovino za pridelavo bioetanola. Iz suhih ste­ bel mis­kantusa lahko proizvajajo tudi skoraj vse produkte kot pri lesu. Ti so na primer gradnja objektov, uporaba v avtomobilski industriji, proizvodnja papirja in biorazgradljive embalaže. Prav zaradi vseh teh lastnosti se je tudi naše partnersko podjetje odloči­ lo za proizvodnjo te rastline. V sode­ lovanju z njimi smo zato izdelali za njih prilagojen poslovni načrt. Naša zaključna misel: Obnovlji­ vi viri energije vsebujejo ogromno prednosti, kot so prijaznost okolju, ekonomičnost, trajnostnost, torej tis­ to, kar potrebujemo za našo čistejšo in boljšo prihodnost! DRUŽINSKA PRILOGA

XIV

5


Kat i nk a Ko f l e r SLOVENSKA GIMNAZIJA

MENTORICA JULIA SCHUSTER-SMREČNIK

K

Miklova Zala – uprizoritve v preteklosti in sodobnosti

do je bila tev, Miklove Zale je bila Mik­lova Zala, postav­ljena na oder leta ki danes ni 1908. Uprizorili so jo igral­ samo znana po vsem ke in igralci na Brnci, ki južnem Koroškem, spada k občini Bekštanj. temveč skoraj po Režijo je vodil Janez Mi­ vsem slovensko go­ klavič. Režiser Miklavič je vorečem prostoru? z društvom delal na osno­ Zalika Mikl, tudi vi Špicarjeve dramatizaci­ znana pod imenom je Sketove povesti. Prava Miklova Zala, je bila posebnost za današnji čas v času povesti mlado pa je v tem, da so bile ta­ dekle, v starosti, ko kratne vloge še vse napisa­ Uprizoritev Miklove Zale se nadaljuje. Sedaj se se dekleta običajno ne z roko. Po dramatizira­ poročajo. Živela je v ni verziji Jaka Špicarja je nove scene dogajajo na resničnem kraju z izkopaSvatnah, to je kmeč­ sledilo več uprizoritev pri vanjem pri nekdanjem gradu na Turnah. ka vas južno od Št. raznih slovenskih društvih Jakoba v Rožu. Zna­ na Koroškem.  na je bila kot najlepše dekle naokoli. Aktualnost povesti Zala je bila brez Povest Miklova Zala se očeta, ki je pred leti ohranjuje že skozi šest padel v boju pro­ stoletij. Od vsega začetka ti Turkom. S svojo ma­ so jo cenili in spoštovali. terjo ter psom Kastor­ Mlajšim generacijam so o jem je živela na domači njej in njenih dejanjih pri­ kmetiji pri Miklu. Za povedovali, dokler ni Ja­ njiju je skrbel dobri so­ kob Sket slišal o Miklovi sed Serajnik, ki je to Zali in jo pisno ovekovečil. obljubil Zalinemu oče­ Na začetku 20. stoletja je tu pred njegovo smrtjo. Jaka Špicar napisal drama­ Zato pa je bilo tudi do­ tizacijo, tako da je Miklova govorjeno, da bo Seraj­ Zala prodrla tudi na oder nikov sin, Mirko, do­ in je od tedaj naprej veljala Igralci in igralke uprizoritve leta 1925, bil Miklovo hčer za za priljubljeno gledališko iz arhiva družine Mikl iz Svaten nevesto. Zgodba Mik­ igro. Krstna uprizoritev love Zale se dogaja Miklove Zale je bila leta leta 1478, ko na Koroško vderejo Turki. 1908, sledilo pa je še veliko več predstav po vsem dvoje­ zičnem Koroškem. Razna kulturna društva so želela upri­ Zgodba o Miklovi Zali zoriti Miklovo Zalo, predvsem Slovensko prosvetno dru­ Zgodba o Miklovi Zali se je ob začetku, se pravi prva leta štvo Rož, kajti v tem kraju je bila Miklova Zala doma, se je po dramatičnem dogodku, širila samo prek ustnega izro­ ukvarjalo s to povestjo in je poleg nastopov v Št. Jakobu čila. Ljudje niso mislili, da bo Miklova Zala postala slav­ imelo tudi več gostovanj. Zgodovinsko zabeleženi uprizo­ ni lik oziroma da bo postala pravi zgodovinski dogodek. ritvi, ki posebej izstopata, sta na vsak način Miklova Tako so starejši domačini predali to pripovedko mlajšim Zala `87 v režiji Petra Militarova in ZALA. Drama in sie­ rodovom. Povest je potovala od generacije do generacije, ben Bildern/Drama v sedmih slikah režiserja Marjana zato je seveda nastalo več različnih variant. Sčasoma so se Štikra. Obe gledališki igri sta na svoj način posebni, pred­ izoblikovale razlike v poteku zgodbe, obstajali so tudi raz­ vsem pa sta zanimivi zato, ker nista bili zaigrani tradicio­ lični primeri konca zgodbe. nalno po Špicarjevi dramatizaciji, temveč sta vsebovali Jakob Sket je kot prvi natančno zapisal celotno povest novosti. Pri predstavi, ki je prvič niso odigrali v dvora­ o Miklovi Zali. To je bilo leta 1884, več kot štiristo let po ni, ampak na prostem leta 1987, je režiser Peter Militarov znanem dogodku. vgradil pevko šansonov s kritičnimi pesmimi ter spreme­ Na osnovi Sketove povesti o Miklovi Zali se je polago­ nil konec. Pri uprizoritvi ZALA iz leta 2010 pa junakinja ma razvila živahna dramaturška realizacija te ljudske pri­ povesti živi v današnjem času in prostovoljno v Turčiji. povedi. Mnoga društva na dvojezičnem Koroškem so se odločila za to gledališko igro, saj igra ravno rojakinja ju­ Miklova Zala bo gotovo tudi v prihodnosti ostala v spomi­ naško vlogo, kar je bilo prav gotovo pomembno za samo­ nu koroških Slovencev, predvsem zato, ker so domačini zavest koroških Slovencev in Slovenk v času močnega po­ začeli v zadnjem času z izkopavanjem na Turnah, ravno litičnega pritiska na začetku 20. stoletja. tam na gradu, kjer se je odvijal najbolj dramatični del po­ Prva uprizoritev, imenovana tudi krstna uprizori­ vesti o Miklovi Zali, ki se ni vdala usodi. 6

XIV

DRUŽINSKA PRILOGA

Vloga za vse čase


A n a-E l i s a K re si t sc h ni g SLOVENSKA GIMNAZIJA

MENTOR KRISTIJAN SADNIKAR

Pri Zgornjem Lobniku na Djekšah se še vrtijo kolesa starodavnega mlina

Če se mlinsko kolo ne vrti, mlin propade – podobno je pri jeziku Večkrat so me vprašali, na katero temo pišem svojo predznanstveno nalogo. Ko sem odgovorila Arhitektura kmečkih mlinov ob primeru kmečkega mlina Zgornji Lobnik, se je marsikdo začudil. Vendar, zakaj sem se pravzaprav res odločila za to temo? Odgovor je preprost: Kmečki mlini so mi zelo blizu. Več na straneh 8, 9 in 10

› DRUŽINSKA PRILOGA

››

›››

XIV

7

››››


Ana-El i s a Kresi t schn i g

Če se mlinsko kolo ne vrti ... ›

››

›››

››››

Mlinsko kolo in jezik Domači mlin Zgornji Lobnik me spremlja že od otroštva naprej, kaj­ ti moj oče je od leta 1996 naprej last­ nik tega mlina. Ker iz leta v leto do­ življam delo ob mlinu in z njim, sem hotela izvedeti še več o našem mli­ nu, o razvoju mlinov na splošno in o delovanju kmečke mlinske tehnike ter arhitekture. Pisanje naloge o mli­ nu sem videla kot možnost za poglo­ bitev v tematiko, ki sem jo želela bo­ lje spoznati. Zanimal me je tudi jezik, ki je povezan z arhitekturo kmečkih mlinov, saj sem od očeta vedno znova slišala imena za določene dele stavbe. Kot otrok sem uživala dneve, ko sem pomagala očetu pri delu v mli­ nu, ko sem se igrala ob potoku in ko sem se veselila mletja moke. Zame je bilo samoumevno, da imam možnost 8

XIV

DRUŽINSKA PRILOGA

do spoznavanja mlina in do igranja v ­takšni okolici. Vedno sem bila ne­ kako začarana, ko se je voda spusti­ la na mlinsko kolo in se je zaslišal ro­ pot mlina. Z leti sem se vedno bolj zavedala, da ni samoumevno, da naš kmečki mlin še obstaja in deluje, saj je danes na območju Djekš edini, s katerim je ohranjena zelo pomembna kulturna dediščina. Kmečki mlini so bili skozi stoletja osnova za vsakdanje življenje kme­ tov, bili so potrebni za preživetje. Zgradba kmečkih mlinov je bila funk­ cionalna, saj so jih gradili na območ­ jih, kjer je bila prisotna voda, za grad­ njo pa so uporabljali materiale iz okolice. Zgradili so le nujno potrebne stavbe, ki niso bile bahaške in ogrom­ ne, ampak skromne. Vedno znova so kmečki mlini zahtevali obnovitve in popravila, tako da so bili ljudje vselej povezani z mlinom prek dela in tru­ da. Znanje o mlinih in njihovi zgrad­ bi ter tehniki se je prenašalo iz roda v rod, poleg tega se je istočasno raz­ vijalo naprej. Teh kulturnih stavb dolgo časa niso upoštevali ter opa­ zili, tudi le redkokdaj so jih natanč­ no obravnavali. Ko se je kmetom s ča­ som odvzelo delo, ker se je pojavila elektrika in s tem električni motor­ ji, ni bilo opazno, da je razpadla ve­

čina enostavnih tehničnih dosežkov. Vendar za razpad mlinov in s tem kmečke mlinske arhitekture ni le kri­ vo manjkajoče spoštovanje, ampak tudi nenehni tehnični napredek, ki je kmetom močno olajšal življenje. Da­ nes je pomembno predvsem za mlade ljudi, da se navdušujejo za staro teh­ niko ter obrt in da se zavestno ukvar­ jajo s to temo. Le na ta način se lahko ohrani znanje o še obstajajoči kmeč­ ki mlinski gradbeni kulturi in se lah­ ko posreduje naslednji generaciji. Kajti če se mlinsko kolo več ne vrti, mlin propade. Podobno je tudi pri je­ ziku. Če ga več ne govorimo aktivno, izgine. Arhitektura kmečkih mlinov na Koroškem Predznanstveno nalogo sem zače­ la z zgodovino kmečkih vodnih mli­ nov, torej kako in kdaj so se razvi­ li. V glavnem opisujem, kako so se iz začet­nih mlinov razvili kmečki vodni mlini. Ob tem sem opazila, da zgodo­ vina sega zelo daleč v preteklost in da ni natančnih podatkov o tem, kdaj so zgradili prvi kmečki mlin tako, ka­ kor so ga uporabljali v zadnjih deset­ letjih in kakor ga poznamo mi. Mline je nekdaj namreč poganjala človeška oziroma živalska sila, z gradnjo mli­


nov na vodni pogon pa se je ljudem odvzelo to delo. Sčasoma so začele mline nadomeščati tehnične napra­ ve, kar je privedlo do tega, da danes skoraj nikjer ne obstajajo ter deluje­ jo vodni mlini. Na kratko sem opisala zvrsti kmečkih mlinov na Koroškem in njihove arhitekturne značilnosti. Razlikujemo namreč med kmečkimi mlini na vodoravno mlinsko kolo in kmečkimi mlini na navpično mlinsko kolo. Slednje razlikujemo dodatno še po načinu pogona. Odvisno od doto­ ka vode na mlinsko kolo poznamo na­ slednje tipe: mlinsko kolo na zgornjo vodo, mlinsko kolo na srednjo vodo in mlinsko kolo na spodnjo vodo. Ka­ teri način so zgradili in uporabljali, je bilo odvisno od tega, kakšno hitrost in moč je imel potok, ki je poganjal kolo oziroma kakšna je bila strmina padca vode. Na Djekšah ni več žitnih polj Ker se kmečki mlin Zgornji Lobnik nahaja na Djekšah, je četrto poglav­ je mojega dela namenjeno zgodovini kmečkih mlinov v tem kraju. Djekše so bile nekdaj znane po pridelovanju žita, tako se je širila gradnja vodnih mlinov. Na poljih so sejali in želi žito, kar je danes nepredstavljivo, saj na tem območju ni več nobenega ohra­

njenega žitnega polja. Kmetijstvo se je okoli leta 1945 namreč počasi pre­ usmerilo v živinorejo in pridelovanje mleka. Najkasneje z elektrifikacijo pa so mletje v kmečkih mlinih defini­ tivno opuščali in kmečke vodne mli­ ne so nadomeščale moderne tehnič­ ne naprave. Nato sledijo poglavja, v katerih je v ospredju kmečki mlin Zgornji Lob­ nik. Pisala sem o zgodovini in razvoju mlina, vendar o tem ne obstaja veli­ ko informacij. Opisala sem lokacijo in topografijo mlina, nato pa sem prešla na zunanjo ter notranjo arhitekturo mlina. Natančno sem skušala pred­ staviti zunanje elemente, kot so na primer kladna stena iz brun, ki je ti­ pična konstrukcija za kraje, kjer je les iglavec običajen, streha, leseni žleb, prek katerega se voda usmeri iz zbi­ ralnika k mlinskemu kolesu, in mlin­ sko kolo, ki je eden najpomembnejših arhitektonskih elementov mlina, saj je nujno potrebno za delovanje. Tudi z notranjo arhitekturo sem se inten­ zivno ukvarjala in podrobno sem jo opisala, kajti zdi se mi zelo zanimi­ va. Predvsem gonilo mlina me vedno znova očara, saj neverjetno spretno in enostavno deluje, pa vendar je ne­ kako zapleteno. Poleg tega sem opi­ sala vse notranje elementa mlina, kot

so na primer hrob, v katerega pri po­ stopku mletja sipajo žito, skrinja, v kateri prek putle presejejo moko od ostankov žita, in mlinska kamna. V predznanstveni nalogi sem posamez­ nim postopkom in detajlom doda­ la slike za boljšo predstavo. Nekoliko znanja o notranji in zunanji podobi sem si v teku let osvojila sama ob pri­ sotnosti pri delu ob mlinu. Ostale in­ formacije, med drugim tudi speci­ fično terminologijo, torej bolj redko uporabljene izraze raznih delov, ki so mi bili deloma še neznani, sem črpala iz podrobnega in obširnega intervjuja s svojim očetom. V lesu mlina se zrcalijo stoletja V devetem poglavju sem natančno opisala postopek mletja, ki ga vsako leto doživljam večkrat. Pri tem sem skušala posredovati posamezne po­ stopke mletja, kar pa je precej težav­ no. Težko mi je bilo namreč opisa­ ti šum in hrup ter delovanje mlina. Zame je to prava fascinacija, ki jo je potrebno doživeti v živo. Za prezen­ tacijo svoje predznanstvene naloge sem pripravila kratek posnetek, s po­ močjo katerega so si navzoča komisi­ ja in poslušalke ter poslušalci morda lahko malo bolje predstavljali delova­ nje ter hrup in šumenje mlina. DRUŽINSKA PRILOGA

XIV

9

› ››


› ››

Eno poglavje sem posvetila mate­ rialom in enostavnim sredstvom, ki so jih uporabljali pri gradnji kmečkih mlinov. Skoraj vsi deli mlina so nam­ reč zgrajeni iz lesa, saj so po navadi uporabili material, ki je bil v bližini. S tem so mišljene surovine regionalne­ ga izvora, kot na primer kamni, sla­ ma in les. V današnjem času je to sko­ raj nepredstavljivo. Danes namreč v večini primerov uporabljajo umet­ ne materiale, medtem ko lesu posve­ čajo zelo malo pozornosti. Posebnost starih, lesenih zgradb oziroma stavb so lesene površine, ki izražajo esteti­ ko in življenje. Vzrok za edinstvenost je čas, oziroma kar stoletja, v katerih so vremenski vplivi spremenili zuna­ njo podobo. Pomemben vpliv ima se­ veda tudi dejstvo, da so les obdelovali kmetje in rokodelci ročno, brez po­ moči motornih žag in drugih strojev. Če izgine mlin, izginejo tudi besede Ker me jezikovna dediščina zelo za­ nima in mi jezik leži na srcu, sem v enajstem poglavju skušala dokazati pomembnost ohranjanja le-te. Kmeč­ ki mlini imajo za vsak del posebno ime, izrazi so se skozi stoletja razvi­ jali, bili so pomembni, danes pa jih le še malokdo obvlada, uporablja oziro­ ma sploh pozna. V povezavi s kmeč­ kimi mlini sem intervjuvala slavistko 10

XIV

DRUŽINSKA PRILOGA

in etnologinjo Herto Maurer-Laus­ egger, ki se je v svoji disertaciji in drugih znanstvenih delih, člankih ter videofilmih podrobno ukvarjala s kmečkimi mlini in njihovimi ozna­ kami. Izvedela sem, da se je poime­ novanje raznih delov kmečkih mli­ nov razlikovalo od kraja v kraj, kjer so pač stali. Tako so se deli mlinov v Podjuni deloma imenovali drugače kot v Rožu ali na Zilji. Možnost, da bi se ohranila jezikovna dediščina, pa je precej omejena v času, ko prevladuje moderna komunikacija ter se odvijajo socialne spremembe, težko je namreč ohranjati kmečki jezik – predvsem seveda tudi zato, ker se mlini, na ka­ tere se ta terminologija nanaša, ne uporabljajo več. Z izginjanjem mli­ nov in vseh njegovih delov tonejo v pozabo tudi besede, ki jih označujejo. To velja za slovenski jezik, kakor tudi za nemškega in vse druge jezike, naj­

Z izginjanjem mlinov in vseh njegovih delov tonejo v pozabo tudi besede, ki jih označujejo. To velja za slovenski jezik, kakor tudi za nemškega in vse druge jezike, najbolj pa za narečja.

bolj pa za narečja. Nikogar ni mogo­ če prisiliti, da bi se ukvarjal z ogrože­ nim jezikom in da bi ga tudi obvladal. Vsekakor je pomembno, da se je in se bo bodisi kmečki, bodisi strokovni je­ zik zasidral v knjige, disertacije ali druga dela, saj obstajajo vedno znova ljudje, ki se zanimajo za to tematiko. To je naša identiteta Cilj moje predznanstvene naloge je, opozoriti na to, da so historične me­ tode gradnje v naši okolici naše ko­ renine, ki jih je treba ohraniti. Mli­ ni, kmečke hiše, kapelice in hlevi so poleg naših jezikov, religije, kulina­ rike in načina življenja naša identi­ teta. Kakor sta pomembna ohranja­ nje in uporaba teh objektov oziroma stavb, je tudi pomembno, da se s to temo ukvarjamo. Treba si je dela­ ti preglavice, kako lahko to posredu­ jemo naslednjim generacijam, kajti izguba tega posebnega znanja o sta­ rih stavbah in tehniki bi bila skoraj­ da sramota. Cilj naj bi bil, da ne izgi­ nejo gradnja, kultura in znanje o teh enostavnih kmečkih stavbah, kljub moderni tehniki. Predvsem pa je po­ membno, da tega ne pozabimo. Da ne pozabimo, kako enostavno pravza­ prav lahko živimo. Da ne pozabimo, da je treba ohranjati stare stavbe, ki so polne kulture, življenja in jezika.


Th ere s a Z d o u c SLOVENSKA GIMNAZIJA

MENTORICA JULIA SCHUSTER-SMREČNIK

B

olezen demenca je v zadnjih letih postala vedno bolj aktualna tema. Vsak je ogrožen, da bo nekoč zbolel za to neoz­ dravljivo boleznijo možga­ nov, ki v mnogih primerih tudi spremeni bolnikovo osebnost. Odločila sem se za prav to temo, ker je tudi moja babica zbolela za demen­ co. Odkar sem izvedela za njeno diagnozo, me je za­ nimalo, kaj privede do teh duševnih in telesnih spre­ memb. Že ob začetku babi­ čine bolezni sem ugotovila, da te spremembe vplivajo tudi na svojce. Od tega tre­ nutka naprej mi je bilo jas­ no, da hočem izvedeti, v kakšnem obsegu vpliva bo­ lezen na družinske člane. Po dolgem in intenziv­ nem iskanju primerne lite­ rature sem našla slovensko knjigo Demence in Alzhei­ merjeva bolezen pisateljev dr. Grahama Norija in dr. Warnerja Jamesa, iz kate­ re sem prevzela večino me­ dicinskih informacij o bo­ lezni. Uporabljala sem tudi ljubljansko glasilo Sloven­ skega združenja za pomoč pri demenci Spominči­ ca ter nemško knjigo Chri­ stiana Thuilea Leben mit ­Vergesslichkeit.

Kar naenkrat ti postaja človek, ki ga poznaš, tuj

Demenca spreminja tudi svojce

lezni na svojce. Poleg intervjuja sem opravi­ la tudi anketo med štirimi žen­ skami, od katerih so matere pred smrtjo trpele za demenco. Iz od­ govorov sem dobila vtis o vsak­ danu in skupnem življenju z de­ mentnim družinskim članom. Zelo zanimivo je bilo opaziti, da čeprav so vse matere anketira­ nih trpele za isto vrsto demence, so se razlikovali potek in simp­ tomi Alzheimerjeve bolezni pri vseh materah. Odgovori, ki so po­ trdili domnevo, da demenca tudi zaznamuje svojce, so bili posebej pomembni za mojo nalogo.

V svoji nalogi sem spoznala, da je demenca res bolezen, ki ne vpliva samo na obolelega samega, tem­ več tudi na ljudi, ki so v tesnem stiku z bolnikom. Medtem ko bol­ niki samo slutijo spremembe sa­ Leta 2050 se bo podvojilo število mega sebe, svojci doživljajo bole­ zen in vpliv le-te na dementnega. dementnih oseb. Vzrok za to je, ker Posebej za svojce, ki so v rednem postajamo vsi starejši. Neki znanstiku z dementnimi bolniki, ta bo­ lezen lahko postane pravi izziv. stvenik je to opisal takole: »Vsi Poleg časa morajo imeti tudi ve­ bomo dementni, samo doživeti moliko potrpljenja in razumevanja. Kot že povedano, je tudi moja ba­ ramo to«. bica trpela za demenco. Čeprav sem bila še mlajša, ko je babica zbolela za demenco, sem opazila, kako je ta bolezen zaznamovala mojo mamo in njene sorojence. Ker demenca prizadene člove­ kove možgane, se ljudje nenado­ ma močno spremenijo. Naenkrat ti je človek, ki ga poznaš že vse V teoretičnem delu svo­ življenje, tuj, saj demenca lah­ je naloge sem se osredoto­ ko spremeni osebnost. Čeprav je čila na opredelitev možga­ to šokantno, ni nujno, da je vedno nov in na bolezen demence. slabo. Tudi ugotovitve na osno­ Na kratko sem analizira­ vi intervjuja in ankete pokaže­ la možgane in njihovo na­ jo, da demenca na vsakega člove­ logo, anatomijo in zgrad­ ka vpliva na drug način. Večina bo. Ukvarjala sem se tudi ljudi samo pomisli na slabosti te s funkcijami možganov in kog­nitivne motnje in pozabi na pri tem posvetila večjo po­ to, da postanejo nekateri bolniki zornost spominu, ki je najbolj prizadet od demence. Ko z bolez­nijo bolj odprti in prijazni. sem izvedela, kako delujejo naši možgani, sem se posve­ Kot že povedano, bolezen demenca danes ni več red­ tila vplivu demence na le-te in se posledično ukvarjala s kost. Število dementnih hitro narašča. Razlog za to je če­ simptomi, potekom in vrstami demence. Prišla sem do dalje večja pričakovana življenjska doba, saj je starost spoznanja, da je Alzheimerjeva bolezen najpogostejši tip največji dejavnik tveganja za demenco. Kot je že rekel demence in da je potek demence odvisen od vrste. Amberger, je prav iskanje po večni mladosti za človeka Za empirični del svoje predznanstvene naloge sem ovira. opravila intervju z nevrologom in psihiatrom Walter­ Amberger meni, da obstajajo celo domneve, da se bo do jem Ambergerjem iz Celovca in tako pridobila še bolj po­ leta 2050 podvojilo število obolelih z demenco. Ko bom globljen vpogled v bolezen demence in njenega učinka jaz odrasla, bo verjetno dvakrat toliko dement­nih okoli na svojce. Poleg nekaj splošnih dejstev o bolezni sem od nas kot danes. Kot je že rekel neki znanstvenik na zaseda­ zdravnika izvedela, da so prav te psihične in fizične spre­ nju v Münchnu: »Vsi bomo dementni, samo doživeti mo­ membe, ki jih povzroča demenca, odgovorne za vpliv bo­ ramo to«. DRUŽINSKA PRILOGA

XIV

11


Ni k a Je re i n Ve ro ni k a Mu l e j - B e ne d i k

VIŠJA ŠOLA ZA GOSPODARSKE POKLICE ŠT. PETER MENTORICI MARIA ROBLEK IN MARIJA OLIP

Ali gostje res razlikujejo med tistimi jedmi, ki jih skuha moški, in tistimi, ki jih pripravi ženska

Ž

e med izobraževanjem na Viš­ ji šoli za gospodarske poklice v Št. Petru sva spoznali, da naju združujejo podobni interesi. Kasneje sva si s poletno prakso ustvarili vpo­ gled v svet gastronomije, s tem de­ lom pa sva se želeli še bolj poglobiti v temo. Z nabiranjem izkušenj se nama je porodila ideja o odprtju lastne re­ stavracije. Najin cilj je bil predstavi­ ti delovne poteke v restavraciji, saj se veliko gostov ne zaveda, kaj vse se dogaja v ozadju. Da sploh lahko govorimo o bese­ di restavracija, moramo poznati njen pomen in raznovrstnost, ki jo pred­ stavlja. Izraz »restavracija« spada v nadskupino »prehrana zunaj hiše«. Na osnovi strokovnega gradiva sva torej podali definicijo ter navedli vzroke, ki ljudi spodbudijo k prehra­ njevanju zunaj svojega doma. Za ko­ nec sva se dotaknili še aktualne prob­ lematike, ki je trenutno zahteva po večji transparentnosti, kar se tiče iz­ vora surovin. Seveda se je vse moralo nekje za­ četi. Zanimivo je, kako se je gostin­ stvo iz občasne dejavnosti razvilo do samostojne branže in kakšen je po­ men restavracij za posameznike ne­ koč, kaj jim je bilo takrat ponujeno in v katerih deželah je bil napredek naj­ hitrejši. Na svetu je na tisoče restavracij in vsak posameznik ima svoje preferen­ ce, na osnovi katerih se odloči za sam obisk. Ampak da bi lahko tiste naj­ boljše razvrstili po kategorijah, so se do danes uveljavile različne združbe in vodniki, ki to opravljajo s pomoč­ jo določenih kriterijev. Midve sva za primer vzeli nekaj najbolj znanih, kot so Guide Michelin, Gault & Millau, Falstaff in TripAdvisor. Ker pa vodenje restavracije, kot vsak posel, nima le svetle plati, so tudi tam neuspehi in krizna obdobja. Poskusili sva stvarno prikazati, kako različni dejavniki vplivajo na renta­ bilnost restavracij in si ogledali, kakš­ no vlogo pri neuspehu igrajo mene­ džer, gospodarska kriza, primanjkljaj delovne sile in rastoča ponudba že pripravljene hrane v trgovinah. Tudi različne možnosti oglaševanja lahko vodijo iz krize in so ključne za uspeh 12

XIV

DRUŽINSKA PRILOGA

Eksotična hrana in zdrava »super živila« Restavracije – kaj vse se dogaja v ozadju, kako določijo, katere so najboljše na svetu in kako se lotiti odprtja lastne restavracije.

restavracije tudi tam, kjer je konku­ renca zelo visoka. Razumevanje za svetovne trende Seveda pa ne primanjkuje lastnikov restavracij, ki jim je uspelo premagati te krize in jih je nadaljnja pot vodila k uspehu. Ta slednja beseda – uspeh – ima vseeno lahko za vsakega od njih drugačen pomen. Mogoče sta to ve­ lik zaslužek ali pa samo zadovoljstvo gostov. V tem poglavju sva predsta­ vili obrat iz Avstrije (Reitbauer) in obrat iz Slovenije (Jezeršek) ter opi­

sali zgodbe njihovih lastnikov, kaj jih je na poti do uspeha čakalo in zaradi česa so danes tako uspešni. Meniva, da naj bi imel vsak dober šef razumevanje za svetovne tren­ de, saj so ti odraz želja gostov. V tem poglavju sva najprej predstavili no­ vosti na področju koncepta restav­ racij. Znano je, da se vplivni kulina­ rični trendi rojevajo v ZDA, midve pa sva raziskali, kakšen vpliv imajo na evropsko gastronomijo. V nadaljnjem sva namenili pozornost še aktualno­ stim v Avstriji, Nemčiji in Sloveni­


Fotografija levo Restavracija Schwingshackl, Tegernsee v Nemčiji Fotografiji desno Trenutno najboljša kuharica sveta Ana Roš zbira zelišča ob potoku. Spodaj: terasa Hiše Franko.

Želja po odprtju lastne restavracije Izvedli sva tudi dva intervju­ ja z uspeš­nimi lastniki restavracij v Nemčiji in Avstriji – z zakoncema Schwings­hackl in s Christianom Ca­ balierom. Najin cilj je bil pridobi­ ti informacije od ljudi, za katere vse to ni le teorija, temveč poklicni vsak­ dan. Zanimalo naju je vse o njihovih začetkih, od izbire koncepta resta­ vracije do načina izbiranja zaposle­ nih in kreiranja jedilnikov. Povpraša­ li sva jih o njihovem osebnem odnosu do tega poklica, njihovih prioritetah, neuspehih in družinskem življenju s tako zahtevnim poklicem. Za konec so dali še nekaj nasvetov za bodoče lastnike restavracij. Za uspeh resta­ vracije ni pomembno le dobro poslo­ vanje, temveč tudi dobra obiskanost le-te. Z zastavljenimi anketami sva želeli dobiti odgovore na vprašanja, ki so pokazala, kako pogosto se ljudje odločijo za obisk restavracije, koliko denarja so temu pripravljeni nameni­ ti, kaj jim pri izbiri pomeni največ in kaj jih prepriča.

ji. Ugotovili sva, da na stroko močno vpliva želja gostov po eksotični ulič­ ni hrani in zdravih »super živilih«. Zanimiv vidik je tudi, da priseljenci s seboj prinesejo svoje preference, za­ radi katerih nastajajo jedi, ki v sebi združujejo različne kulture. Ženske so bile v zgodovini že ve­ likokrat diskriminirane in veljale za manj sposobne, bolj šibke in so manj zaslužile. Eno izmed poglavij v naji­ ni diplomski nalogi tako govori tudi o stereotipih žensk v vrhunski ku­

hinji in opisuje življenjsko pot tre­ nutno najboljše kuharice na svetu – Ane Roš. Gospa Roš je med drugim tudi lastnica Hiše Franko – ene iz­ med najboljših restavracij v Sloveniji. V poglavju opisujeva, kakšno je živ­ ljenje, ko moraš usklajevati družino in vodenje restavracije ter se kot žen­ ska boriti za svoje mesto v vrhunski kuhinji. Predstavili sva tudi izsledke raziskave, kjer so želeli ugotoviti, ali gostje res lahko razlikujejo med tisti­ mi jedmi, ki jih skuha moški, in tisti­ mi, ki jih pripravi ženska.

Poslovni načrt Najbolj obsežna tema diplomske na­ loge je lastni poslovni načrt. Dolo­ čen del sva posvetili teoriji in poglav­ ja porazdelili na predpise in zakone, prostorske ureditve, načrtovanje in kalkulacije storitev ter menedž­ ment osebja. Spoznali sva, da zna­ jo biti predpisi zelo obsežni in suho­ parni, a vendar so ključnega pomena za uspeš­no obratovanje. Praktični del odraža najino poslovno željo po usta­ novitvi lastnega obrata. Oblikovali sva načrt za restavracijo, kjer bi sode­ lovali z lokalnimi pridelovalci hrane in proizvajali minimalno količino od­ padkov. Najprej sva določili odpiral­ ni čas in lokacijo. Preverili sva kon­ kurente, določili ciljno skupino ter izdelali finančni okvir, kjer sva vklju­ čili ustanovne in tekoče stroške. Do­ taknili sva se tudi tematik trženje in osebje. Pisanje diplomske naloge nama je dalo dobro popotnico za poklicno in zasebno življenje.

DRUŽINSKA PRILOGA

XIV

13


p r i l o g a mohorjeve družbe celovec

Uredn ik: Karl Hren

nova knjiga

Nova knjiga o Karantaniji V dvorani Koroškega deželnega arhiva, ki je pokala iz vseh šivov, je potekala predstavi­ tev nove knjige KARANTANIEN – SLAWI­ SCHES FÜRSTENTUM UND BAIRISCHE GRAFSCHAFT (Karantanija – slovanska vojvodina in bavarska grofija) zgodovinarja za prazgodovino in zgodnjo zgodovino Paula Gleir­ scherja. Knjiga, ki je izšla pri Mo­ horjevi Celovec, podaja nekaj brizantnih novih in­ terpretacij o zgodnjesred­ njeveški zgodovini območja Koroške (Ka­ rantanije). Gleirscher postavlja pod vprašaj nekaj doslejšnjih raziskovalnih mnenj mdr. o cesarju Ar­ nulfu, o Krnskem gradu in njegovi vlogi, o geograf­ skem obsegu Karantanije in tudi o karantanskem ustoličevanju vojvod. V knjigi se pojavljajo na šte­ vilnih mestih tudi območje Slovenije ter tamkajš­ nje najdbe, ki jih avtor uporablja za svoje teze. Direktor deželnega arhiva Wilhelm Wadl je med številnimi gosti pozdravil tudi koroškega deželne­ ga glavarja Petra Kaiserja. Direktor Mohorjeve Ce­ lovec Karl Hren je v pozdravnih besedah zagotovil, da bo knjiga doprinesla k nadaljnjim debatam in dis­kurzom v zgodovinopisju.

Mohorjeva nagr V sodelovanju s Koroško zvezo pisateljic in pisateljev se je letos Mohorjeva odločila, da nameni nagrado v višini 1.000 evrov za najboljši slovenski tekst, ki bo pravočasno vložen v okviru posebnega razpisa. Podrobne informacije razpisa so objavljene na teh straneh. Še posebej želim poudariti, da lahko sodelujejo le avtori­ ce in avtorji, ki so na Koroškem rojeni oziroma tukaj živijo ter predložijo tekst v slovenskem jeziku. S tem želimo kre­ piti slovensko literarno ustvarjanje na Koroškem ter do­ mače avtorje. Najboljši teksti bodo tudi objavljeni v poseb­ ni knjigi. Poleg podpiranja domačega literarnega ustvarjanja pa smo se vključili v podeljevanje literarnih nagrad Koroške zveze pisateljic in pisateljev tudi zato, da bi bila upoštevana tudi slovenščina. Zato spodbujam vse avtorice in avtorje, da se odzovejo temu povabilu in pravočasno (do 15. julija 2018) vložijo čim boljše tekste. Veliko uspeha! Karl Hren

razpis

koroška zveza pisateljic

1. Nagrada Koroške zveze pisateljic in pisateljev (KZP) 2018 za novo literaturo (pro­ za), in prvič dve novi literar­ ni nagradi: 2. Nagrada mesta Celovec za prozo Newcomer in 3. Nagrada Mohorjeve za slovensko prozo Od leta 2002 razpisuje Ko­ roška zveza pisateljic in pi­ sateljev vsako drugo leto nagrado za novo literatu­ ro iz Koroške. V letu 2018 je tako to že 9. razpis. Tokrat je novo to, da je za posamez­ ne prispevke določena kot vodilna tema NEPOSLUŠ­ NOST.

Na sliki z leve: glavni urednik Mohorjeve Celovec Hanzi Filipič, direktor Mohorjeve Celovec Karl Hren, avtor in zgodovinar Paul Gleirscher, direktor Deželnega muzeja Igor Pucker in direktor Deželnega arhiva Wilhelm Wadl

14

XIV

DRUŽINSKA PRILOGA

Dotacija za literarno nagra­ do KZP- znaša 2.000 evrov. Dotacija za nagrado New­ comer mesta Celovec znaša 1.500 evrov. Dotacija za nagrado Mohor­ jeve znaša 1.000 evrov.

Predvideno je skupno bra­ nje treh nagrajencev oz. na­ grajenk v okviru podelitve nagrad v petek, 12. oktobra 2018, (honorar za branje je vključen v nagrado, potni stroški in stroški prenočeva­ nja se ne bodo povrnili). Žirijo sestavljajo odborni­ ki in člani KZP prof. Engel­ bert Obernosterer (predse­ duje žiriji), mag. Gabriele Russwurm-Biró (predsedni­ ca KZP), mag. Betty Quast (podpredsednica KZP), Ger­ not Ragger (založnik), za slovenske prispevke: dipl. inž. Franc Kattnig (nekdanji vodja Mohorjeve založbe) in slovenska pisateljica Jerne­ ja Jezernik. ☙ Sodelujejo lahko avto­ rice in avtorji nemškega in slovenskega jezika, ki so se na Koroškem rodili ali pa tu živijo; za nagrado Mohorje­


p r i l o g a mohorjeve družbe celovec

opetnik

rada za prozo v slovenščini

Pogled na Mohorjevo hišo s Slomškovim domom v Celovcu. Prej ta pogled ni bil mogoč. Prejšnje poslopje je podrto, nastaja novo.

in pisateljev razpisuje nagrado za novo literaturo iz koroške ve se morajo besedila vloži­ ti v slovenskem jeziku. ☙ Prispevki morajo biti doslej še neobjavljena proz­na dela. Ne pošiljajte nobenih ori­ ginalov in rokopisov! Pri­ spevke je treba v štirih izvodih v papirni obliki po­ slati na spodaj navedeni naslov generalne sekretar­ ke. Rokopisov ne bomo vr­ nili. Besedil ne pošiljajte po e-pošti. ☙ Obseg: največ 15.000 znakov vključno s presled­ ki (prekoračitve ne bomo sprejeli) ☙ Tema: Neposlušnost ☙ Za anonimizacijo pri­ spevka je treba priložiti: ☙ List (enojen, posebno): ime, kontaktni naslov, e­ -naslov, telefonska številka avtorice oz. avtorja, kratek življenjepis z biblio­

grafijo, naslov vloženega besedila. Zgoraj desno na straneh besedila je treba napisa­ ti petmestno številko (npr. 13572), ki se najde tudi na vseh besedilih zgoraj des­ no, (brez omenjanja priim­ ka in imena)! Dovoljenje za objavo je tre­ ba pisno posebej priložiti. Besedila, ki ne bodo zago­ tavljala anonimizacije, se ne bodo upoštevala. ☙ Publikacija KZP: Av­ torice in avtorji, ki so na­ grajenci oz. pisci najbolj­ ših 15 prispevkov, dovolijo objavo svojih del v publika­ ciji »Feinheiten II« Koro­ ške zveze pisateljic in pisa­ teljev. Avtorice in avtorji, katerih prispevki bodo ob­ javljeni v antologiji, prej­ mejo en izvod publikaci­ je in omogočeno jim bo eno branje.

☙ Antologija bo predvi­ doma decembra 2018 pred­ stavljena v celovški Musi­ lovi hiši. ☙ Prispevke je treba po­ slati na naslov: KÄRNT­ NER SCHRIFTSTEL­ LERINNENVERBAND / KOROŠKA ZVEZA PISA­ TELJIC IN PISATELJEV, v. r. generalne sekretarke KZP mag. Katharine Sprin­ ger, Sir-Karl-Popper-Str. 4, 9020 Klagenfurt/Celovec ☙ Na ovojnici naj bo za­ pisano geslo »KSV-Litera­ turpreis 2018«, za nagrado Mesta Celovec 2018 še do­ datno geslo »Newcomer«, za nagrado Mohorjeve pa dodatno geslo »HERMA­ GORAS 2018«. ☙ Oddajni rok: 15. julij 2018

☙ Podelitev nagrad se opravi na osnovi anonimi­ ziranih besedil na predlog zgoraj omenjene žirije, ki bo zasedala konec septem­ bra. Zoper odločitve ni mo­ goča pritožba. Vsaka lav­ dacija bo predstavljena na podelitvi nagrad in bo ob­ javljena v antologiji »Fein­ heiten II«. ☙ Na osebo je dovoljena samo ena prijava. Večkratne prijave bodo iz­ ključene. ☙ Dosedanje nagrajen­ ke oz. dosedanji nagrajenci se lahko po 5 letih ponovno prijavijo za nagrado ZPS. ☙ Za dodatna vprašanja se obrnite na: mag. Katharina Springer office@kaerntner–schrift­ steller.at

DRUŽINSKA PRILOGA

XIV

15


Vse, kar je treba vedeti! facebook.com/mojanedelja redakcija@nedelja.at www.nedelja.at

Letna naročnina 42 evrov za študente 21 evrov

Za Nedeljo se vam nikjer na svetu ni treba postavljati v vrsto. Če jo naročite, pride vsak teden domov. Prosim, pošiljajte Nedeljo naslednje

tri mesece brezplačno

na spodaj navedeni naslov.

Naročam Nedeljo in PRILOGE

N A R O Č I L N I C A

Ime in priimek Ulica/kraj

Hišna številka Pošta E-mail

Nedelja, Viktringer Ring 26, 9020 Klagenfurt/Celovec Tel.: 0463/54587-3510

Podpis

I M P R E S U M :   DRUŽINSKA PRILOGA cerkvenega časopisa Nedel ja. Lastnik in izdajatel j: Ordinariat kr ške škofije. Slovenski dušnopastir ski urad. Uredila Micka Opetnik, Tel. (0463) 54 5 87 35 20, opetnik@nedel ja.at. Tisk: Mohorjeva Celovec, Kraj izhajanja: Celovec 2


Turn static files into dynamic content formats.

Create a flipbook
Issuu converts static files into: digital portfolios, online yearbooks, online catalogs, digital photo albums and more. Sign up and create your flipbook.