Izbrana dela
Ustvarjalni natecaj Jaz, ti, mi o j i n e v o l S a z 2017
Vrtec Slovenske Konjice Kombiniran oddelek v KS Zbelovo
Ime in priimek avtorja: Ana Strmšek, Ajda Vehovar, Iva Lovec in Tjan Korošec Starost: 4-5 let Oddelek, ki ga obiskujejo: Kombiniran oddelek 1-6 let
Ime in naslov ustanove: Vrtec Slovenske Konjice Kombiniran oddelek v KS Zbelovo Mentorica: Andreja Lipovec Kategorija natečaja: Pisanje pesmic
PIJEM
PLASTENKA
Pijem, pijem vse polijem. Pijem, pijem znova si nalijem. Brišem, brišem vse pobrišem, Rišem, rišem tud narišem.
Plastenka ti vabljiva, si postala nagajiva. Smo pili, pili, pili in te izpraznili. V kateri koš te razvrstimo? Tuhtali smo in premišljevali, Težko nalogo smo si zadali. Kmalu težko nalogo smo rešili, saj smo v modri koš te odložili.
Zapisala: Andreja Lipovec, dipl. vzg.
OS Louisa Adamica Grosuplje PS Zalna
EMBALAZA Embalaža gre v smeti, Da se tam razgradi. Ko pa pride spet nazaj, Pa je čisto nova zdaj.
Luka Panajotov, 9 let, 3.a; OŠ Louisa Adamiča Grosuplje, PŠ Žalna, Mentorica: Teja Vodušek; Literarni natečaj, SLIKARČKI/ IGRALČKI vrtec in prva triada OŠ
SMETI Smetarji pobirajo smeti, Da se tleh vse lepo blešči, Če kdo smetnjak zgreši, Hitro kazen dobi. Varujmo vsi okolje, Da živeli bomo bolje. Če odpadke bomo ločevali, Zdravi bomo vsi ostali. Matevž Kocjan, 11 let, 5.a ; OŠ Louisa Adamiča Grosuplje, PŠ Žalna, Mentorica: Ana Ljudmila Šekoranja; Literarni natečaj, USTVARJALCI/IGRALCI druga triada OŠ
ZIVLJENJE PLASTENKE Plastenka, plastenka, Mi lahko poveš, Kako nastaneš In kako umreš? Nikoli ne umrem, A se večkrat rodim. Kako je to možno Ti zdaj razložim. Začne se v tovarni, Kjer ropota vse. Tam naredijo me, Tam vse se začne. Že se znajdem nekje.
Tam je polno polic. Naslednji dan kupi Čuden me stric. Kmalu me spije, Da v meni je le zrak. Takrat odvrže me V embalaža smetnjak. Čez nekaj dni Nekdo me pobere In skupaj s prijatelji Spet v tovarno odnese. Tam po strojih se podim In se znova rodim.
Lara Čepon, 11 let, 5. A; OŠ Louisa Adamiča Grosuplje, PŠ Žalna, Mentorica: Ana Ljudmila Šekoranja; Literarni natečaj, USTVARJALCI/IGRALCI druga triada OŠ
PLASTENKINO TRPLJENJE Plastenka nekdaj je bila, Le zmehčana plastika. Sem in tja zavita je bila, Da obliko zdaj ima. Na polici zdaj stoji, V gneči tej plastenkarski. Da opazil kdo bi jo Zaželela si je to. Deček jo s police vzame, Kupi vodo pije iz nje.
Potlej meče jo povsod, Kjer le vidi raven pod. Potlej vrže jo v smeti, Briga ga če tam tiči. Plastenka žalostna vzdihuje, Za policami žaluje. Revica trpela je zaman, Vse je le še ena stran, V knjigi dolgočasni, Ki se vedno ponovi.
Urška Hren, 11 let, 5.a, OŠ Louisa Adamiča Grosuplje, PŠ Žalna, Mentorica: Ana Ljudmila Šekoranja; Literarni natečaj, USTVARJALCI/IGRALCI druga triada OŠ
ZBIRALNA AKCIJA PLASTENK Nekega dne smo v šoli plastenke zbirali In jih vestno sortirali. Nabrali smo jih veliko za našo šolsko sliko. Plastenka naj se predela, Da bo narava vesela Smo rekli vsi In vsi tudi zadovoljno odšli.
Jošt Rupnik, 10 let, 5.a, OŠ Louisa Adamiča Grosuplje, PŠ Žalna, Mentorica: Ana Ljudmila Šekoranja; Literarni natečaj, USTVARJALCI/IGRALCI druga triada OŠ
OS Zadobrova Naslednje zgodbice so pripravili uÄ?enci OĹ Zadobrova. Mentorica vsem literarnim delom je bila Majda Jenko.
ZGODBA O PLASTENKI Nekoč je bila tovarna, v kateri so izdelovali plastenke. Izdelali so tudi plastenko Fifi in vanjo natočili vodo z okusom jabolka. Fifi je zelo rada imela jabolka in ta voda ji je bila všeč. Robot jo je položil na paleto in jo tesno povil s folijo z drugimi plastenkami. Velik viličar je zagrabil paleto in jo odnesel v tovornjak. Ko so naložili toliko palet, da je bil tovornjak čisto poln, so se zaprla velika vrata. Nato je voznik vžgal motor in so se odpeljali. Po petnajstih minutah vožnje so se pripeljali do veleblagovnice. Tam je palete spet čakal viličar in jih raztovoril. Prodajalci so jih odpeljali do polic. Bilo je ogromno palet vode. Čez nekaj časa so odprli vrata veleblagovnice in kupci so drveli v trgovino. Nekateri so prišli do polic z vodo. Ker je bila Fifi prva na paleti, jo je takoj pograbil desetletni Žiga. Tekel je k blagajni, ker se mu je mudilo na trening keglanja. Blagajničarka je hitro odčitala kodo na Fifi. Na ekranu sem je izpisala cena: 0,43 €. Žiga je plačal in odšel. Vodo je spil že pred treningom in plastenko kar odvrgel v parku na tla. Bila je umazana, ker je deževalo. Jokala se je. A sreča ji ni obrnila hrbta. Pobral jo je smetar Ivo in jo vrgel v vrečo. Fifi je bila vesela, saj jo bodo reciklirali in bo postala… Kdo bi vedel kaj? Martin Trajbarič, 8.a; OŠ Zadobrova
PLASTENKA PRIPOVEDUJE Pozdravljeni! Sem plastenka in trenutno se nahajam v zbirnem centru Snaga na Cesti dveh cesarjev. Čakam in ker imam čas, vam povem svojo zgodbo. Naredili so me v tovarni plastenk v kraju, katerega ime sem že pozabila. Potem so me poslali v obrate, kjer polnijo plastenke z radensko. Tam so me napolnili z mineralno vodo in mi dodali nalepko, kjer je pisalo »Radenska, tri srca«. Ta napis mi je bil zelo všeč. Tri srca, toliko src imajo orjaške hobotnice, imajo pa še devet možganov! Potem so me še z devetnajstimi plastenkami dali v zaboj in nas naložili na tovornjak. Peljali so nas v trgovino in nas lepo zložili na police. Mimo so hodili ljudje in nas kmalu vse pokupili. Mene je kupil star smešen možic z brado in naočniki. Odnesel me je domov. Doma me je dal v hladilnik in tam sem skoraj zmrznila. Izgubila sem občutek za čas. Očitno je minil kak dan, kajti bilo je jutro in ni več deževalo. Moj gostitelj je bil napravljen v kolesarsko obleko. Vzel me je in odšel. Na dvorišču je imel že pripravljeno kolo. Ob pogledu nanj mi je zastal dih, da ima tak dedi tako kolo! KTM, 22 prestav Shimano Xt M8000, vilice Fox 32 Float, polno vzmetenje! Dal me je v torbico in se odpeljal. Po tresenju sodeč je peljal po gorskem terenu. Kmalu se je ustavil in na dušek izpil mojo vsebino. Odvrgel me je v koš za smeti in tam sem ostala, on pa se je odpeljal. V naslednjih dneh so prišli smetarji in me odpeljali tja , kjer sem zdaj. Tu zdaj čakam na srečnejše dni. Jaka Česen, 8.a; OŠ Zadobrova
STARA PLASTENKA ZA NOVO ZIVLJENJE Plastenka stara, nihče je ne mara, je neuporabna, že kliče jo Snaga.
Je bleda, zmečkana ter nepočesana vendar še vedno nam kliče iz vogala. »Zakaj ne pomagaš mi človek ti moj?«
sprašuje se stara plastenka nocoj. Če pobral in recikliral bi me lepši planet imeli bi vsi. Miha Svečak, 9.a; OŠ Zadobrova
PLASTICEN SVET Ljudje v svetu obleganem s plastiko živimo. Vse iz plastike se da narediti, od balonov do ovitkov bonbonov.
Ločuj jo pravilno in manj jo kupuj, saj s tem boš prispeval, da svet bo bolj lep in ne s plastiko odet.
Polimerizacija naš modri planet preoblikuje in vse bolj od narave ločuje.
Plastika nam škoduje, hkrati pa tudi svet uničuje.
Plastiko vidimo povsod, kamor se obrnemo, čez njo se lahko tudi zvrnemo.
Razgraja se milijone let, skoraj toliko kot star je naš človeški svet.
Poleg tega nevarna je za ljudi, živali in rastlinice...
Če bomo jo še naprej tako množično izdelovali, se bomo kmalu vanjo do vratu zakopali.
Živa Jančar,9.a; OŠ Zadobrova
OS Vransko Tabor, POS Tabor
DAN PLASTENK V šolo plastenke smo nosili. Le kaj iz njih bi naredili? Da bi uporabnost spremenili, smo našo ustvarjalnost vklopili. Morda metulja, srček, rožo al čebelo, da v naravo manj smeti bo poletelo. Ker prazniki so tik pred vrati, smo se odločili, da smreko bomo naredili. Po barvi plastenke smo razvrščali, sestavljali in lepili, se smejali in končno le končali. Komaj skozi vrata smo jo dobili in z njo jedilnico okrasili. Vanjo lučko napeljali, okrog nje zaplesali in praznikom nasproti se podali.
Učenci 3. c razreda OŠ Vransko – Tabor, POŠ Tabor
PLASTENKA Plastenka, plastenka, prozorna in siva, v naravi si ti nerazgradljiva. Ne smemo te kurit, ne vreči stran, rumena je kanta tvoj končni pristan. Mešič Ana, 3. c OŠ Vransko – Tabor, POŠ Tabor
BODI EKO Bodi eko, bodi cool, ter plastenke ločuj. Ne zavrzi jo, saj lahko jo predelajo in tako naravi pomagamo. Daj pridruži se še ti, da EKO bomo mi vsi! Filip Lukman, 8.b ; OŠ Vransko – Tabor, POŠ Tabor Mentorica: Marija Drnolšek, dipl. vzg. predš. otrok
OS TREBNJE
CISTILNA AKCIJA Ta pesem o plastenkah, ki tako slavi, tudi nas otroke k reciklaži vzpodbudi. Še slavčki pokrovčke pobirajo po tleh in mačji policaji jih pometajo po tleh. Tega se plastenke močno veselijo, da za njih tako lepo skrbimo. Avtor: Jurij Šijanec, 10 let, 4.b Mentor: Tina Šlajkovec Osnovna šola Trebnje, Kidričeva ulica 11, 8210 Trebnje
SMETARJI Za smetarje pravimo, da so zelo odvratni, v resnici pa za zemljo so zelo pomembn. Na tone ljudožerskih plastenk odženejo, a samo zato, da nam je lepo. Avtor: Jurij Šijanec, 10 let, 4.b Mentor: Tina Šlajkovec Osnovna šola Trebnje, Kidričeva ulica 11, 8210 Trebnje
ZAKAJ … ZIVLJENJE PLASTENK Zakaj niso iz kovine? Ker potem ne bi bile plastenke, temveč jeklenke.
Zakaj niso zvezki iz kovine? Ker bi potem za pisanje uporabljali mine.
Plastenke - problemke, sama zmešnjava, probem pride, ker je treba reciklirati, pobirati, tlačiti, potlačiti.
Zakaj niso vrata iz papirja? Ker bi jih raztrgal vsak, ki kocko strelja.
A plastenke so vsevedke, vedo, kaj delajo: se polnijo, napolnijo, nekoč pa spustijo dih, pristanejo na tleh, na kupu enakovrednih plastenk.
Zakaj avto ni iz plastelina? Ker ob vsakem mrzlem dnevu postal bi zgodovina
Potem pa v tovarno prispejo in ponovno življenje začnejo.
Avtor: Jurij Šijanec, 10 let, 4.b Mentor: Tina Šlajkovec Osnovna šola Trebnje, Kidričeva ulica 11, 8210 Trebnje
Avtor: Glorija Zaletelj, 10 let, 4.b Mentor: Tina Šlajkovec Osnovna šola Trebnje, Kidričeva ulica 11, 8210 Trebnje
ZBIRANJE ZABAVNE PLASTENK PLASTENKE Plastenke rada zbiram in potem jih recikliram. To naj vedo prav vsi, saj uporabne so stvari. V plastenko bom rožice posadila ali pa mlade ptičke vselila. Iz plastenke naredim letalo, ki v igri z mano bo v ameriko odpotovalo, saj jaz plastenke uporabljam z glavo, ker bi rada imela lepo naravo.
Avtor: Enja Podboj, 9 let, 4.b Mentor: Tina Šlajkovec Osnovna šola Trebnje, Kidričeva ulica 11, 8210 Trebnje
Plastenke ločujem, s tem pa svet varujem. Iz nje se naredi robota, v njo gre tudi pol litra kompota. Ko vse to naredim, v zaboj jih naložim. Ker so lepe oblike, nanje narišem še slike. A meni je glavno, da je to zabavno.
Avtor: Alja Pate, 9 let, 4.b Mentor: Tina Šlajkovec Osnovna šola Trebnje, Kidričeva ulica 11, 8210 Trebnje
DOMACA RECIKLAZA Odpadke zbiram, ker jih rada recikliram. Ker recikliram, s tem nikogar ne oviram. Ko smeti pravilno razvrstim, ti nasmeh na obraz podarim. Zdaj vse je razvrščeno in mam hišo urejeno.
Avtor: Enja Podboj, 9 let, 4.b Mentor: Tina Šlajkovec Osnovna šola Trebnje, Kidričeva ulica 11, 8210 Trebnje
Vrtec Navihancek Sredisce ob Dravi
PESEM O RECIKLIRANJU V koš vržemo odpadke, ne mečemo jih na rožice. Tudi otroci mečejo v koš: embalažo, steklo, biološke odpadke, papir. Vse gre v svoj koš. Tudi v vodo jih ne mečemo. Če bodo odpadki v košu in ne na tleh, bomo zdravi in veseli. ( Lan Raušl, Nina Smontara, Ana Horvat, Lea Šala, Jaka Lukman; 3/4 let; SKUPINA: Prijatelji; DELO: Deklamacija-Pesem o recikliranju; Vrtec Navihanček Središče ob Dravi; Mentor: Anita Kosi; Literarni natečaj)
OS GORJE
PLASTENKI voda in ledeni čaj (domišljijska zgodba) Nekoč pred davnimi časi je živela plastenka vode. Imela je nadnaravne moči, saj je lahko govorila. Mislila je, da je na svetu samo ona s takimi močmi. Nekega dne plastenka vode sreča plastenko ledenega čaja. Tudi ona je lahko govorila. Sprva je bila plastenka vode zelo ljubosumna in razočarana, ker je mislila, da je ona edina. Ko sta se prvič srečali, sta se takoj pričeli prepirati, katera je boljša. Plastenka vode je govorila, da je boljša za pitje, saj je naravna, plastenka ledenega čaja pa, da je boljšega okusa, saj je bolj sladka. Ko je vsaka povedala svoje, je plastenka vode vprašala plastenko ledenega čaja, od kod je in kakšnega gospodarja ima. Preden je plastenka uspela odgovoriti, je prišel človek, zagrabil obe plastenki in ju vrgel v koš za plastiko, saj to je bil skrben lastnik in je rad razvrščal odpadke. Čez nekaj časa sta plastenki zaslišali ropotanje tovornjaka, ki je prijel smetnjak v katerem sta bili plastenki. Padli sta v velik prostor. Tovornjak ju je odpeljal na smetišče, kjer je stresel vso plastiko iz zabojnika na velik kup. Tam so čakali razni stroji, ki so razvrščali plastiko. Stroj je prijel plastenki in ju odnesel v poseben zabojnik, kjer sta se odpeljali v topilnico. Čez nekaj časa sta bili plastenki vroča bela tekočina, ki se je počasi spreminjala v kroglice, imenovane granulat. V naslednjem postopku sta se spremenili v epruveto, ki so jo malo shladili in s posebnimi napihovalkami napihnili v različne oblike plastenk. Kmalu sta plastenki dobili istega gospodarja. Sedaj je plastenka z vodo vsebovala ledeni čaj, plastenka z ledenim čajem pa vodo. Plastenki sta ugotovili, da sta se kregali za prazen nič. Ožbe Mulej, 6. a OŠ Gorje Mentorica: Tina Sušnik
PET Ko sem šel v trgovino, videl sem plastenko fino. To je PET plastenka spet, to je stvar k' jo moram met! Kmalu sem domov prišel, a sem spet takoj odšel. Mogel sem plastenko vode spit' in nekaj za svoje zdravje naredit'. V smetarskem tovornjaku je plastenka prijateljice spoznala, se z njimi je igrala, na koncu pa za slovo jokala. V tovarni so jih v granulate spremenili, iz njih epruvete naredili ter jih na police zložili. Gabrijel Potočnik, 6. a OŠ Gorje Mentorica: Tina Sušnik
KOKAKOLA IN ORA (domišljijska zgodba) Nekoč so v daljni deželi za vogalom v trgovini živele plastenke. Bilo jih je ogromno, vseh vrst in oblik. Vsaka je imela različno tekočino in vse so bile na to zelo ponosne. Najbolj so se bale, da jih kupec ne bi recikliral in bi umrle. Oro in Kokakolo je še najbolj skrbelo. Nekega dne, ko je prišel kupec po plastenko, je malo premišljeval, in se odločil za Oro in Kokakolo. Obe sta se zelo bali. Visok možakar ju je odnesel domov in ju položil na polico. Poklical je dečka Tima in mu v kozarec nalil kokakolo, možakar pa si je nalil Oro. Minili so trije dnevi in plastenki sta se zelo bali, saj sta imeli samo še en požirek. Oba naenkrat sta popila še zadnji požirek. Kokakolo je deček vrgel v papir, Oro pa možakar v plastiko. Ora je odšla v zbirni center, kjer so vse ločili. Nato so vse spremenili v granulat, ki so ga oblikovali v epruvete. Ori je bilo prijetno, najbolj pa, ko so jo spet spremenili v plastenko Ore. Vseeno jo je zelo skrbelo za kokakolo. Upala je, da se bosta spet srečali. Kokakola je ta čas iskala pot iz smetnjaka, a ji to ni uspelo. Bila je v temnem prostoru in zelo se je bala. Nato je zaslišala hrup pokrova, ki se dviga. Ljudje so gledali odpadke, videli so Kokakolo in jo na srečo vrgli v zaboj za plastiko. Ko je šla skozi ves proces, sta se z Oro zopet srečali. Živeli sta srečno do zadnjega požirka. Uživali bosta toliko časa, dokler ju bodo ljudje reciklirali.
Nika Knafelj, 6. a OŠ Gorje Mentorica: Tina Sušnik
TRI PLASTENKE SO PREPOTOVALE SVET (domišljijska zgodba) Živele so tri plastenke Pet. Bile so dobre prijateljice, saj so v trgovini bile na isti polici, tako da so se morale razumeti. Nekega dne so se pogovarjale o oznaki Pet. »Hej, Ala, kaj pa imaš tu? Piše ena, Pet. Hmmm, če je to tatu, je zelo zanimiv.« »Tija, saj ga imaš ti tudi,« je Tiji odvrnila Ala. »Hej, punci, to ni tatu. To je oznaka, ki pove, da smo drugačne in posebne, da nas je možno reciklirati,« je pametovala Finna. Ala in Tija sta ji že želeli ugovarjati, ko nekdo pride do njihove police. Pograbi najprej Fino, potem Alo, po dolgem odlašanju pa končno še Tijo. Finno in Alo vrže v vrečko, Tijo skrije v plašč. Hitro se odpravi do blagajne, kjer plača Finno in Alo, Tijo pa ukrade. Hitro se odpravi do avta. Najprej popije Tijo in jo vrže v vrečko k Finni in Ali, nato oddrvi domov. Doma da svojemu sinu Alo. Deček Alo popije ter jo skupaj s Tijo odvrže med plastiko. Finna ostane sama. Postavijo jo na neko temno polico, kar ji nikakor ni bilo všeč. Naslednji dan pride smetarski avto, da odpelje smeti. Pobere tudi Tijo in Alo. Tam Tija reče Ali: »Hej, Ala, ali si opazila, da mene tisti fant ni plačal?« Ala ji odgovori: »Ja, to je nezaslišano. Bila sem ukradena! Ja in tega se sramujem. Najraje bi takoj umrla, tako me je sram.« »Tako hudo pa spet ni,« jo skuša potolažiti Tija. »Edino dobro pri tisti družini je bil deček. Hvaležna sem mu, da naju je pravilno pospravil v zabojnik.« »Kam sploh gremo?« se oglasi neka tuja plastenka. »V zbirni center, tam nas bodo ločili,« ji odgovori Tija. »Upam, da naju ne,« ji odvrne Ala. »Uboga Finna, ko samo pomislim na tisto hišo, mi je že slabo. Kako je lahko ostala tam?« Sedaj se je spet oglasila tuja plastenka: »Verjetno jo ljudje še niso popili, zato je niso dali v zabojnik«. »Kako je tebi ime?« jo vpraša Ala. »Lifa sem,« ji odgovori nova plastenka. »Živijo, jaz sem Tija in to je Ala,« ji odzdravi Tija.
Naenkrat se je tovornjak ustavil in stresel vse smeti na zbirno mesto. Tam so Tijo in Alo ločili od Life. Spet sta ostali sami. Čez nekaj časa sta prišli do velikih strojev. Dali so ju na tekoči trak, ki ju je še kar naprej nesel proti stroju. Na vsak način sta se poskušali rešiti, vendar jima ni uspelo. Ko sta prišli do strojev, so ju zdrobili v majhen prah, granulat. Nato so ju spet predelali v nove plastenke Pet. Podobno se je godilo tudi Finni. Prijateljice plastenke so se znova in znova srečevale na novih neznanih krajih in tako skupaj prepotovale svet. Ajda Zupan, 6. a, OŠ Gorje, Mentorica: Tina Sušnik
PLASTENKA IN TOM (domišljijska zgodba) Živela je plastenka, ki je v Mercatorju stala na polici. Na tej plastenki je pisalo Coca-cola. Tam je bila z drugimi prijateljicami, ki so se imele kot za sestre. Nekega dne pa pride fantek Tom in jo vzame. Plastenki ni bilo všeč, da je morala stran od svojih prijateljic. Ko je bila v vrečki in se vozila s Tomom domov, je premišljevala, kaj se bo zgodilo z njo. Najprej jo bo izpraznil, potem jo bo zmečkal, ni ji bilo všeč, saj si je mislila, da bo izgledala zelo stara. Potem jo bo vrgel v smeti, smetarski tovornjak jo bo odpeljal v zbirni center, kjer jo bodo reciklirali. Potem jo bodo v tovarni predelali v granulat in nato bo nastala spet nova plastenka. Sama sebi je rekla, da bo to tako, da jo bodo samo polepšali. Končno so prispeli domov. Tom jo je položil na polico k drugim plastenkam in tam je spoznala nove prijateljice. Nekatere so bile PET plastenke, nekatere pa ne. Tisti dan je Tom praznoval rojstni dan iz vseh plastenk so vse popili. Vrgel jih je v smeti, naslednji dan pa jih je že odpeljal smetarski tovornjak v zbirni center, plastenke so ločili le plastenka od Toma s Coca-colo in njena najboljša prijateljica plastenka, ki je v sebi imela Fanto. Celo predelavo sta bili skupaj. Ko sta bile nove plastenke, sta spet skupaj odšli v Mercator. Čez nekaj časa ju je tam spet kupil fantek Tom. Alja Jakopič Trampuž, 6. a, OŠ Gorje, Mentorica: Tina Sušnik
ZIVLJENJE PLASTENK (domišljijska zgodba) Nekoč so v prodajalni oživele plastenke vseh vrst in oblik. Najbolj so bile pomembne tiste z oznako PET. Te naj bi bile zelo pomembne, saj jih otroci zbirajo za inkubator. Plastenke PET so bile na sedmih policah razporejene od največje do najmanjše. Najbolj pomembna plastenka je bila Jana, najmanj pa plastenke, v katerih je bila pijača z mehurčki. Ali veste zakaj? Otroci zelo radi pljuskajo pijačo, ki je v plastenkah, zato se plastenke z mehurčki pritožujejo, saj ko jih pljuskajo, jih začne napenjati in kar naenkrat počijo ali pa bruhnejo ven svojo vsebino. Prav zaradi tega so nekatere pijače z mehurčki tako grenke. Ta zgodba ne govori o pijačah z mehurčki, temveč o življenju plastenke Jane. Nekega dne je v prodajalno stopil fant Gorazd. Prijatelji ga kličejo Gozi. Gorazd si je zaželel pijačo Jano. Preden je šel v šolo, jo je popil in odvrgel v smetnjak. Uboga plastenka Jana je čakala v tistem smrdljivem zaboju kar tri dni. Notri so padale vse vrste hrane, od g. Sendviča do g. Paradižnik. Plastenka Jana je spoznala tudi svoje sorodnice. Napočil je usoden dan. Smetnjak so spraznili in ga odpeljali v tovarno. V tovarni so zbirali smeti, ki se lahko reciklirajo, in tiste, ki se ne. Plastenko Jano so zdrobili v prah, ki se imenuje granulat. Iz granulata so jo oblikovali v majhne epruvete. Te epruvete so napihnili in jih oblikovali v plastenke. Plastenka Jana je že spet sedela na polici v prodajalni. Ema Kolenc, 6. a OŠ Gorje Mentorica: Tina Sušnik
PLASTENKA (domišljijska zgodba) Nekoč so živele plastenke, ki so bile v trgovini. Pogovarjale so se o svoji prihodnosti. Prišla je skupina ljudi. Vsak je vzel eno plastenko in spil njeno vsebino. Plastenke so se počutile prazne in suhe. Nekateri so jih dali v koš za embalažo, drugi pa so jih odvrgli v naravo. Plastenke v košu za embalažo so bile srečne, tiste v naravi pa so bile nesrečne. Srečne plastenke so predelali v granulat. Granulat so predelali v predformo za novo plastenko, ki so jo potem napihnili, napolnili in vrnili nazaj v trgovino. Nesrečne plastenke so bile dolgo v naravi, nazadnje so jih le pobrali in predelali v granulat. Tudi ta granulat so predelali v predformo za novo plastenko, ki so jo tudi napihnili, napolnili in vrnili nazaj v trgovino. Vse plastenke so povedale svojo zgodbo novim plastenkam, da bi vedele, kakšna bo njihova prihodnost. Od takrat naprej so ljudje metali plastenke v koš za embalažo. Vse plastenke so bile vedno srečne. Nejc Petrov, 6. a OŠ Gorje Mentorica: Tina Sušnik
OS Grajena Ptuj
OS Dornberk in POS Prvacina Mentorica Leonida GregoriÄ?
OS Ljudski vrt PtujPS Grajena Mentorica Nada SEVÅ EK
Vrtec Metlika Mentorica IRENA GRDEŠIČ in SNJEŽANA BRDAR
CUEV STRUNJAN Koordinatorica: Samira Šabić Pečar
OS PUCONCI, POS MACKOVCI Mentorica Alenka Kelemen
Vrtec NAVIHANCEK
Podruznicna sola 11. majÂŤ Grahovo