BOGASTVO ZDRAVJA December 2022

Poskrbi za dvig imunskega sistema

Odlična pomoč pri anksioznosti Pomaga pri težavah s spanjem Pomaga pri zobobolu in vnetih dlesnih

ADECANN A

Odlična podpora imunskemu sistemu Podpora pri srčno-žilnem sistemu (uravnava holesterol) Močan antioksidant Antibakterijsko in protivnetno delovanje

Prva beseda

Darjan Lapanje

Leto se je obrnilo, kot bi mignil. Že spet se od njega poslavljamo in z upanjem pričakujemo novo ter si ob tem želimo, da bi bilo dobro, uspešno… December je navadno čas, ko naredimo rezime vsega, kar se nam je v zadnjih 12 mesecih slabega in dobrega zgodilo. K sreči je človeška narava taka, da vse slabo dokaj hitro pozabimo, v spominu pa ohranjamo predvsem prijetne trenutke. Čeprav smo dve leti preživeli v primežu pandemije, smo nanjo k sreči že skoraj pozabili, saj se je življenje kočno vsaj približno vrnilo v normalne okvire. Prav zato je pomembno, da si po dveh ne tako zelo veselih decembrih letos damo duška in si znova ustvarimo spomine –take, ki nam bodo srce greli še dolgo v prihodnje. Upamo, da vam je kak trenutek iztekajočega se leta polepšalo tudi listanje naše revije. Vsekakor lahko v imenu celotnega uredništva rečem, da smo se ves čas trudili, da bi vam postregli s kar se da zanimivimi prispevki. Če nam je to uspelo ali ne, pa ocenite sami. Bogastvo zdravja se zdaj odpravlja na zaslužen enomesečni dopust, kar pomeni, da se znova »snidemo februarja. Do takrat pa vam želimo, da praznike preživite v najboljši družbi in se imate zares lepo. Leto 2023 pa naj vam prinese obilo lepega, predvsem pa zvrhano mero zdravja. Saj veste, zdravje je naše največje bogastvo.

Srečno!

Letnik 12, številka 134 - 135, december 2022 - januar 2023 brezplačni izvod www.bogastvozdravja.si www.facebook.com/ bogastvozdravja

Izdajatelj: Tridea, d. o. o. Direktor: Ladislav Jerin Glavni in odgovorni urednik: Darjan Lapanje Revijo ustvarjajo: Miha Anžur, Aleksandra Lamut, Tia Kemperle, Katarina Kimovec, Mitja Pirc, Sara Sočan E-mail: urednistvo.bz@gmail.com Oglasno trženje: tridea.trzenje@gmail.com tel.: 03 62 03 623

Fotografije: Shutterstock, iStock, Freepik, arhiv revije Bogastvo zdravja, arhiv SISTEMI in arhivi avtorjev Foto naslovnica: Arhiv Tridea Tehnično urejanje: TRIDEA d.o.o. Tisk: Tiskarsko središče d.o.o.

Za članke o delovanju učinkovin in zdravil, ki se izdajajo le na zdravniški recept velja opozorilo: »Ministrstvo za zdravje opozarja, da besedilo obravnava zdravilo, ki se sme izdajati le na zdravniški recept. O primernosti zdravila za uporabo priposameznem bolniku lahko presoja le pooblaščeni zdravnik. Dodatne informacije dobite pri svojem zdravniku ali farmacevtu.« Uredništvo ne odgovarja za vsebine, ki so navedene v oglasnih sporočilih. V reviji so podana različna mnenja avtorjev in strokovnjakov, uredništvo za pravilnost njihovih mnenj ne odgovarja. Naročnik sam odgovarja za skladnost oglasa z zakonom.

Nenaročenih besedil in drugih nenaročenih materialov ne vračamo.

Mirne, iskrive in radosti polne praznike ter obilo zdravja, ljubezni, sreče, upanja, srčnosti in uresničenih sanj vam želi ekipa revije Bogastvo zdravja.

Od teme do temedecember - januar 10 6 14

Veseli december je običajno čas, ko bolj kot sicer postanemo odprti za pomoč ljudem v stiski. Razlog gre najbrž iskati v prihajajočih praznikih, ki so že sami po sebi napolnjeni z upanjem, veseljem, prepleteni pa so tudi s tradicijo in družinskimi vrednotami. Prav zato se nas v tem času še bolj dotaknejo zgodbe tistih, ki so osamljeni, bolni, ali pa so jih druge življenjske preizkušnje pripeljale do točke v življenju, ko enostavno ne znajo ali pa ne zmorejo več naprej. Pravijo, da dobrodelnost vselej osreči dva – tistega, ki mu je dobro delo namenjeno in tistega, ki dobro delo opravi. Ste kdaj pomislili, kaj vse se zgodi v vas in okoli vas, ko ste dobrodelni?

Miklavž, Božiček ali Dedek Mraz?

Obdarujmo z razmislekom Preženimo osamljenost med prazniki

20

Zadnji mesec v letu med drugim zaznamujejo tudi trije dobri možje, ki vsako leto obdarujejo pridne otroke. Seveda imajo starši veliko vpliva na to, kateri (ali morda kar vsi trije) dobri mož in v kolikšni meri bo obdaroval otroke, večkrat pa so starši glede tega tudi v dilemi. Strokovnjaki poudarjajo, da naj tudi pri tem obvelja pravilo »manj je več«.

Zadnji mesec v letu je precej drugačen od ostalih. Ne le, da se v njem zvrsti največ praznikov, tudi doživljanje teh praznikov je že od nekdaj drugačno. Magičnost božiča je v zadnjih desetletjih s komercializacijo sicer res nekoliko zvodenela, a njegovo bistvo in sporočilnost še naprej ostajata enaka, ne glede na versko ali kakršno koli drugo prepričanje. Medsebojno obdarovanje v tem času je postalo stalnica in nepogrešljiv sestavni del ve selega decembra, ki pa utegne kar močno vplivati tudi na naše počutje.

Čaj za vsako priložnost

Meteorološka zima je nastopila skupaj z decembrom, kar potrjujejo tudi prve snežinke, ki so že priplesale do nas Nekako se zdi, da celo narava že pripravlja kuliso za praznični zaključek leta, zagotovo pa za to skrbijo TV programi, ki že pospešeno vrtijo božične filme. Vse to marsikomu nariše nasmeh na obraz. Nekako bi nam vsem moralo biti topleje pri srcu, pa vendar ne doživljajo vsi prazničnega časa enako. Za nekatere je čas, ko bi morali biti obkroženi s tistimi, ki jih imamo najraje, mize pa naj bi bile bogato obložene, tisto obdobje, ki bi ga na-

24

V hladnih dneh ni napitka, ki bi se bolj prilegel, kot skodelica čaja. Ljudje že tisočletja z vročo vodo prelivajo posušena zelišča in si pripravljajo napitek, ki je tako v zdravilstvu kot tudi v družbi nasploh dobil prav posebno mesto. Seveda pa za različne priložnosti uporabljamo različne čaje, zato je prav, da o njih izvemo kaj več.

Začnimo novo leto vitki

Z dobrimi deli obdarujemo tudi sebe 32

Vsako leto je ena od tem, ki se jim v tem času ne moremo izogniti, tudi to, kaj in koliko bomo jedli za praznike. Četudi smo bili vse letno bolj ali manj striktni in smo se poskušali vsaj približno zdravo prehranjevati, se nam kaj hitro zgodi, da na vse to pozabimo, ko nastopi veseli december in vse z njim povezane praznične gostije, skupaj z njimi pa tudi (mnogo) preveč zaužitih kalorij. A tudi temu se lahko izognemo, ne da bi bili posebej prikrajšani.

Ko vam vaša dihala rečejo hvala in bo vaša koža sijala ...

Privoščite si atmosfero morja in ugodno morsko klimo kar pri vas doma. Okrepite svoje zdravje, pripravite svoje telo za jesen ter zagotovite sebi in vašim domačim pri jetno atmosfero morja in toploto sonca.

Saj veste, največje bogastvo se ne meri na naših računih, ampak v moči našega zdravja in počutja. To je naša stabilna, za nesljiva valuta, ki nikoli ne izgublja na vre dnosti.

Solne infra kabine »Solni tempelj» so zanesljiva in preverjena pot do našega največjega bogastva. Nudijo vam kar pet terapij v enem prostoru:

• Solno terapijo

• Infra terapijo

• Terapijo z negativnimi Ioni

• Barvno terapijo in

• terapijo kakršnekoli glasbe, ki si jo zaželite.

Solne infra kabine izjemno pomagajo krepiti naš imunski sistem in to na popolnoma naraven način ...

Halogenerator HomeSalt:

Solna infra kabina je investicija v vašo vitalno prihodnost in dobro počutje. Vabimo vas tudi na ugodne in unikatne nakupe izdelkov za dobro počutje. Obiščite spletno trgovino www.solni-tempelj.com

Prodaja in vgradnja: Grajska vrata d.o.o., Solni tempelj. www.solna-infra-kabina.si

Za več informacij ali ogled solne infra kabine v živo pokličite na 031 788 881 in prijazna, strokovna sodelavka vam bo podala vse potrebne informacije.

Več o tem, kako deluje Solna infra kabina preverite s skenom QR kode.

Na voljo tudi naprava za izvajanje solne terapije v domačem okolju. Enostavna rešitev, ki navduši!

Veseli december je običajno čas, ko bolj kot sicer postanemo odprti za pomoč ljudem v stiski. Razlog gre najbrž iskati v prihajajočih praznikih, ki so že sami po sebi napolnjeni z upanjem, veseljem, prepleteni pa so tudi s tradicijo in družinskimi vrednotami. Prav zato se nas v tem času še bolj dotaknejo zgodbe tistih, ki so osamljeni, bolni, ali pa so jih druge življenjske preizkušnje pripeljale do točke v življenju, ko enostavno ne znajo ali pa ne zmorejo več naprej. Pravijo, da dobrodelnost vselej osreči dva – tistega, ki mu je dobro delo namenjeno in tistega, ki dobro delo opravi. Ste kdaj pomislili, kaj vse se zgodi v vas in okoli vas, ko ste dobrodelni?

Z dobrimi deli obdarujemo tudi sebe

Tia Kemperle

Božično novoletni prazniki so tisti dnevi v letu, ko verjetno prav nihče ne želi biti osamljen, žalosten ali potrt. Seveda pa je teorija eno, zgodbe, ki jih piše življenje, pa so nekaj povsem drugega. Ljudem, ki so se znašli v stiski, bi morali pomagati preko celega leta, a v prehitrem tempu življenja na vse to radi kar malce pozabimo. Zdi pa se, kot da se decembra nekako vse okoli nas zlije v neko drugačno energijo, ki bolj kot sicer odpre naša srca in nas spodbudi k dobrodelnosti.

Zanimivo pa je, da ima dobrodelnost zares velik vpliv tudi na nas same. Najprej je sicer potrebno pojasniti, da pri dobrodelnosti nimamo v mislih le darovanja denarnih sredstev za ljudi v stiski. Denar je res tisti, ki vrti ta svet, a ko gre za pomoč sočloveku, obstaja še

cela vrsta drugih načinov, ki so morda vsaj toliko ali pa še bolj učinkoviti kot darovanje denarja.

Ena od takih oblik pomoči je denimo prostovoljstvo. Če se boste pridružili skupini prostovoljcev, je skoraj gotovo, da boste spoznali ljudi s podobnim razmišljanjem in nazori, kot jih imate sami. Dokazano je, da se med prostovoljci stkejo najtrša prijateljstva, kajti porodijo se med ljudmi, ko jih veže ista strast, ki ni povezana s sebičnostjo. Ravno pravi prijatelji pa so tisti, ki zagotavljajo daljše in srečnejše življenje.

S tem boste morda pregnali tudi osamljenost, ki je v sodobnem času pereč problem, saj se ljudje vse redkeje družijo, s tem pa ogrožajo tako svoje zdravje kot počutje. Najlažji

način premagovanja osamljenosti je prav pridružitev prostovoljcem, saj se tako obdate z ljudmi in z njimi delite podobne interese, na prvem mestu med njimi pa je pomoč drugim.

Vse skupaj na vas utegne vplivati tudi dolgoročno. Družbena interakcija namreč izboljšuje tako mentalno kot fizično zdravje in varuje pred tesnobnostjo in depresijo. Pomoč drugim ima tudi izjemno moč pri premagovanju negativnih občutkov in pri iskanju smisla življenja, saj zagotavlja čustveno stabilnost.

Pomoč ljudem v stiski bo okrepila tudi vašo samopodobo, obenem pa se boste ob tem naučili ceniti tudi sebe. Kot poudarjajo strokovnjaki, to še posebej velja za najstnike in mlade s kompleksi in slabo samopodobo.

Zdaj torej veste, da dobrodelnost res vselej deluje v dve smeri in imate, če ste dobrodelni, veliko korist od tega tudi vi. Če drugega ne, pa je tisti občutek, ko obupanemu z majhno pozornostjo spet prižgemo iskrico v očeh, lahko najlepše darilo, ki ga podarimo samemu sebi. Ne verjamete? Poskusite!

Praznike, ki prihajajo, med drugim radi povezujemo s polno obloženimi mizami, zato ob koncu leta navadno veliko govorimo o hrani, še posebej radi pa se dotaknemo maščob. Mnenja se krešejo zlasti o tem, kako zdrava oz. škodljiva je živalska maščoba. Če se slednji želimo izogniti, pa posežemo po oljih. Ker poznamo najrazličnejša rastlinska olja, se hitro znajdemo pred dilemo, kakšno olje kdaj uporabiti. V naslednjih vrsticah vam bomo poskusili odgovoriti na to vprašanje.

Znate izbrati pravo olje?

Miha Anžur

Najprej moramo vedeti, da se olja v prehrani lahko poslužujemo za hladno uporabo, lahko pa z oljem tudi pečemo, cvremo oz. kuhamo. Za hladno uporabo vselej izberemo hladno stiskana in nerafinirana olja. Vsekakor je za takšno olje pametno odšteti nekaj evrov več, da res dobimo najboljše, kar si lahko privoščimo. Za kuho ali pečenje pa je bolje uporabiti rafinirana olja, ki so običajno tudi posebej označena kot primerna za visoko temperaturo.

Pomembna je sestava Pri olju so pomembni antioksidanti, steroli kot gradniki celičnih membran in vitamini, ki so se ohranili v olju, če je hladno stisnjeno. V zadnjem času pa nas najbolj zanimajo kombinacije in razmerja maščobnih kislin. Strokovnjaki v zadnjem času največ pozornosti namenjajo maščobnima kislinama omega-3 in omega-6, predvsem pa temu, kakšno je razmerje med njima. Gre za polinenasičeni esencialni kislini, kar pomeni, da ju telo nujno potrebuje za gradnjo celic, vendar ju samo ne more proizvesti. V telo ju moramo vnesti s hrano. Ljudsko zdravilstvo je že v preteklosti za boj proti številnim boleznim priporočalo ribje olje, čeprav ni bilo jasno, kaj je tista čudežna učinkovina, ki ima v tem olju tako blagodejne učinke. Danes vemo, da so ribe najbogatejši vir omega-3 maščobnih kislin, te pa v našem telesu delujejo protivnetno. Na drugi strani pa presežek omega-6 maščobnih kislin deluje vnetno. Prav zato je pomembno, da sta omenjeni kislini v našem telesu zastopani v pravilnem razmerju (1:4).

Z industrializacijo prehrane se je to razmerje pri sodobnem človeku porušilo in se prevesilo v korist omega-6 maščobnih kislin, celo do

razmerja 1:20. Zanimiv je podatek, da se je količina teh maščobnih kislin v telesu povprečnega zahodnjaka v zadnjih 50 letih povečala za 200 odstotkov. To, da je telo sposobno sprožiti vnetje, je sicer nujno, saj se s tem bori proti okužbam in poškodbam, vendar mora pri tem imeti tudi protiutež. Hladna uporaba Ni torej vseeno, kakšno olje bomo zaužili. Najbolj idealno razmerje med prej omenjenima maščobnima kislinama ima ričkovo olje, ki vsebuje veliko omega 3 maščobnih kislin. To vrsto olja je sicer nekoliko težje dobiti, saj ga na tržišču ni prav veliko. Med olja z ugodno sestavo za naše telo štejemo še gorčično olje, repično olje, pa tudi orehovo in lešnikovo. Tu sta še najpogostejša oljčno in bučno olje. Njuna težava je v tem, da vsebujeta razmeroma malo

omega-3 maščobnih kislin, zato ju je pri vsakodnevni hladni uporabi pametno kombinirati s katerim od prej omenjenih olj. Katero olje uporabiti za kuhanje? Če radi pražite in cvrete, potem je pametno poseči po čistem olivnem olju. To namreč prenese višje temperature. Čisto olivno olje nima več tako polnega okusa kot deviško, saj je bolj predelano, prav tako pa tudi nima toliko zdravih maščob kot kakovostnejše ekstra deviško olje. Pri cvrtju in pečenju se odlično obnese tudi repično olje.

Zadnje čase je precej priljubljeno kokosovo olje, zlasti kot nadomestek masla v veganskih receptih. Pri kokosovem olju je potrebno vedeti, da ima relativno nizko dimno točko (temperatura, na kateri olje začne izgorevati), kar pomeni, da za cvrtje ne bo primerno, vsekakor pa ga lahko upora -

bite pri pripravi peciv.

Sončnično olje je eno najbolj uporabljanih olj za kuhanje, saj je poceni in vsestransko uporabno. Čeprav se morda ne zdi tako, je tudi dokaj zdravo, saj vsebuje veliko vitamina E. Ena žlica sončničnega olja namreč pokrije kar 28 odstotkov dnevnih potreb po tem vitaminu. Njegova težava pa je v tem, da vsebuje veliko omega-6 maščobnih kislin. Kaj pa shranjevanje?

Najhujši sovražniki olja so kisik, svetloba in toplota. Pomembno je torej, da olje hranimo v temnem, hladnem prostoru, pri čemer mora steklenica z oljem biti dobro zaprta. Če potrebujemo olje, ki bo stalo dlje časa, je bolje kupiti rafinirano olje. Tako olje je industrijsko prečiščeno, dodani pa so mu tudi sintetični antioksidanti, zaradi česar je bolj stabilno.

Zadnji mesec v letu je precej drugačen od ostalih. Ne le, da se v njem zvrsti največ praznikov, tudi doživljanje teh praznikov je že od nekdaj drugačno. Magičnost božiča je v zadnjih desetletjih s komercializacijo sicer res nekoliko zvodenela, a njegovo bistvo in sporočilnost še naprej ostajata enaka, ne glede na versko ali kakršno koli drugo prepričanje. Medsebojno obdarovanje v tem času je postalo stalnica in nepogrešljiv sestavni del veselega decembra, ki pa utegne kar močno vplivati tudi na naše počutje.

Obdarujmo z razmislekom

Ko je govora o decembrskem obdarovanju, bi marsikdo utegnil pomisliti, da gre za novodobni potrošniški »izum«, a temu še zdaleč ni tako. Ta navada namreč sega zelo

daleč v zgodovino in jo poznajo številne kulture, zanimivo pa je tudi to, da je v večini kultur umeščena v zimski čas oz. v čas ob koncu leta. Stari Rimljani so denimo v času od

17. do 23. decembra praznovali t.i. saturnalije. V tem času so se spominjali posvetitve templja boga poljedelstva in žetve Saturna.

Tradicija je v času omenjenega praznovanja narekovala prižiganje sveč, ki so simbolizirale toploto in večno življenje, več časa so porabili za druženje s prijatelji, svoje domove so okrasili z venci in girlandami, izmenjavali so si darove in obilno jedli. Darove so si navadno izmenjali s prijatelji, pa tudi znotraj družin. Navadno so bili to voščeni modelčki sadja in podobic, ki so jih zavijali v pisan papir in jih okrasili z vrvico.

Zakaj obdarovanje?

Intuicija ljudem že od nekdaj daje vedeti, da z obdarovanjem lahko osrečijo sočloveka, v enaki, če ne celo še večji meri, pa tudi sami sebe. In ne le to; znanstveno je dokazano, da iskreno obdarovanje pomaga izboljšati tako naše duševno, kot tudi fizično zdravje.

Učinki obdarovanja segajo vse od splošnega boljšega počutja in boljše skrbi zase, bolj pozitivnega pogleda na življenje, zmanjšanega občutka nemoči, osamljenosti in depresije, vse do večje povezanosti z drugimi.

Vse našteto zmanjšuje stres ter nas pomirja in sprošča, kar pa ima pozitivne učinke na naše fizično zdravje. Posledično se namreč zmanjšujeta krvni tlak in raven slabega holesterola, zmanjšujejo se težave kardiovaskularnega sistema in telesne bolečine, normalizira pa se tudi izločanje želodčne kisline. Kot trdijo znanstveniki, ima pozitivne učinke na naše zdravje oz. na naš imunski sistem že samo opazovanje solidarnih dejanj.

Kaj in koliko?

V zadnjih letih smo zagotovo priča nekakšnemu razvrednotenju decembrskega obdarovanja, saj smo

Katarina Kimovec

v veliki meri pozabili na njegovo bistvo in se podali v brezglavo potrošniško tekmo, kjer je pomembno le, da je več, boljše, razkošnejše… Morda imajo dragocena darila na tistega, ki jih prejme, včasih res večji takojšnji učinek, a dejstvo je, da pristna sreča v takem primeru vselej hitro mine, poleg tega pa imajo materialna darila tudi precej omejen rok trajanja. Glede tega sta bila dober opomnik minula dva vesela decembra, ki sta nam v času pandemije na svojevrsten način pokazala, kako zelo pomembni so naši medsebojni odnosi, solidarnost, pa tudi naše zdravje. Dejstvo je namreč, da nam še tako dragocene materialne dobrine ob odsotnosti vsega naštetega ne koristijo prav dosti. Med psihologi tako prevladuje mnenje, da imajo večjo vrednost neoprijemljiva darila. Prazniki, ki prihajajo, so tako odlična

priložnost, da razmislimo, kakšno je torej pravo darilo, ki ga lahko zares damo iz srca in ga morda sploh ni mogoče najti na trgovskih policah ali v spletnih prodajalnah. Razmislimo, kdo so tisti, ki morda potrebujejo le prijazno besedo, topel objem ali iskren nasmeh. Posebej v prazničnih dneh se veliko ljudi zaradi osamljenosti in odrinjenosti na rob družbe znajde v še hujši stiski kot sicer in dolžnost družbe je, da takim posameznikom pomaga. Nemalokrat se izkaže, da v takih primerih največ pomenijo prav drobna dobra dela in lepe geste, ki posamezniku povrnejo upanje v boljši jutri, prav upanje pa je eno najpomembnejših orožij za spopad z vsakršno stisko. Vrnimo praznikom smisel Obisk osamljene sosede, opogumljajoč pogovor z bolnim, priprava obroka za brezdomca… To je le nekaj idej za praznično »obdaro-

vanje«, ki bo od nas zahtevalo zgolj nekaj časa in skoraj nič finančnega vložka, na drugi strani pa bo tako nam, kot tistemu, ki mu lepo gesto namenimo, lahko v življenje vrnilo smisel in radost ter praznikom dalo pristen, pravi pomen.

Nikar torej ne dovolimo, da nam bleščeče izložbe in vabljivi popusti ugrabijo najbolj čaroben čas v letu. Če kdaj, je prav decembra pravi čas, da namesto svojih denarnic raje odpremo svoja srca. Že Mali princ je namreč vedel, da je bistvo očem nevidno in ga lahko vidimo le s srcem. Ker pa bo skoraj vsak od nas kljub navedenemu zagotovo posegel tudi po vsaj kakšnem materialnem darilu, ne pozabite na pravilo, da podarjate stvari, ki so obenem lep spomin, a imajo hkrati tudi uporabno vrednost. Saj veste – najrazličnejših »lovilcev prahu« imamo v naših stanovanjih verjetno vsi že več kot dovolj.

Popolno darilo za družine, ki jim je mar

Potrjeno koži prijazne pleničke Bambo Nature, ki se ponašajo s prestižno okoljsko oznako Nordic Swan Ecolabel, so odslej na voljo tudi v papirnati embalaži, ki jo je mogoče reciklirati z ostalimi odpadki iz papirja. Skupaj z darilnim setom izdelkov za nego kože Bambo Nature iz 100 % naravnih sestavin in priporočilom združenja za astmo in alergije Asthma Allery Nordic, so uporabno in trajnostno darilo za vsako družino.

december 2022 - januar 2023

Nič ni bolj značilnega za zimo, kot mraz. Temperature se pogosto spustijo pod ledišče in večkrat radi potarnamo, da nas zebe. Sploh prsti na rokah in nogah so s tega vidika največkrat na udaru in vse skupaj zna biti zares neprijetno, sploh če se znajdemo nekje na prostem, kjer enostavno nimamo možnosti, da bi se malce pogreli. Ste se kdaj vprašali, zakaj nas pravzaprav zebe, zakaj na mrazu drgetamo? Če odgovora še niste našli, vam ga ponujamo mi.

Znate ogreti svoje telo?

V našem telesu, ki je izjemno zapleten sistem, se neprestano odvijajo številni kemični procesi, pri čemer nastaja tudi toplota. Glavnina toplote, ki jo

telo proizvede, nastane pri prebavljanju zaužite hrane. Prav zato ni nenavadno, da je telesne toplote več v središču telesa, na površino pa se

prenaša s kroženjem krvi. Seveda pri tem prihaja do določenih izgub, posledično pa so s toploto najslabše preskrbljeni najbolj oddaljeni deli naših okončin. Prav tu se skriva odgovor na vprašanje, zakaj nas tako rado zebe ravno v prste na nogah in rokah, pa tudi v nos in ušesa.

Telesno toploto sicer uravnava termoregulacijski center v naših možganih. Ta prejema in procesira informacije s strani receptorjev, ki delujejo kot nekakšni senzorji in neprestano zaznavajo temperaturo v središču telesa in na njegovi površini. Na osnovi teh informacij hipotalamus preko živčevja sproži določene procese ter tako zagotovi optimalno temperaturo, ki jo naše telo potrebuje za vzdrževanje svojega biološkega ravnovesja.

Zakaj drgetamo, ko nas zebe?

Če proizvodnja toplote za normalno delovanje našega telesa ni zadostna (torej, ko nas zebe), je naloga hipotalamusa, da zagotovi dodatno toploto.

Preko živčevja v telo pošlje signale, ki začnejo zavirati znojenje, zožijo se nam žile na površini kože, upočasni se naše dihanje, naše mišice pa začnejo drgetati. Vse našteto namreč močno zmanjša »uhajanje« toplote v okolico, z mišično aktivnostjo (drgetanje) pa nekaj toplote še dodatno ustvarimo.

Verjetno pa prav vsi poznamo načine, kako se mrazu fizično zoperstaviti. Na prvem mestu so zagotovo topla oblačila iz ustreznih materialov, ki toploto zadržujejo, pomaga pa tudi pitje toplih napitkov. Kot smo omenili že v začetku, se večina toplote sprosti pri prebavi, zato vam bo pri »proizvodnji« toplote v dodatno pomoč tudi uživanje visoko kalorične hrane. Nikakor pa ne gre pozabiti niti na telesno aktivnost.

Ko se boste naslednjič pritoževali nad mrazom, se le spomnite, kako ga pregnati in ogreti svoje telo. Le tako se boste lahko dobro počutili tudi v mrzlih zimskih dneh. In ne le to! Znanstveno je dokazano, da je toplota povezana tudi z občutkom varnosti. Ta občutek pa je vselej dobrodošel.

Sara Sočan

Research for skincare

Švicarska dermatološka kozmetika

SEBOFID

Takoj pomiri razdraženo kožo ali lasišče pri seboroičnem dermatitisu. Šampon učinkovito odstrani prhljaj, razpršilo je namenjeno za lasišče in kožo, krema pa za poškodovane dele kože na obrazu.

UREAFID

Imate suho kožo na telesu, stopalih, rokah, ki poroženeva zaradi različnih vzrokov (luskavica, ihtioza, pilarna keratoza, izrazito suha koža ali drugo)?

Svetujemo: Za razpokane pete ali roke uporabite UREAFID 10 in gladilni čistilni gel UREAFID.

ONIFID

So Vaši nohti uničeni, krhki ali lomljivi? Vzroki so lahko različni (poškodbe, okužbe, starost, sladkorna bolezen, tudi luskavica). Tudi pogosti nanosi lakov uničujejo nohte. Okrepite jih z ONIFIDOM.

FIDERMA VIT-GO

NOVO

ACNEFID

Imate vitiligo, dele kože brez pigmenta? Pred nanosom kreme VIT-GO očistite kožo s HYDRAFID čistilnim gelom. Za kožo z aknami.

Izdelki so v lekarnah in spletnih lekarnah.

MSL pharma, d. o. o. t: 05 99 47 501 info@msl-pharma.si https://msl-pharma.si

Meteorološka zima je nastopila skupaj z decembrom, kar potrjujejo tudi prve snežinke, ki so že priplesale do nas. Nekako se zdi, da celo narava že pripravlja kuliso za praznični zaključek leta, zagotovo pa za to skrbijo TV programi, ki že pospešeno vrtijo božične filme. Vse to marsikomu nariše nasmeh na obraz. Nekako bi nam vsem moralo biti topleje pri srcu, pa vendar ne doživljajo vsi prazničnega časa enako. Za nekatere je čas, ko bi morali biti obkroženi s tistimi, ki jih imamo najraje, mize pa naj bi bile bogato obložene, tisto obdobje, ki bi ga najraje preskočili.

Preženimo osamljenost med prazniki

kom bomo preživeli praznike. Tistim, ki družinskih članov in prijateljev nimajo (ali jih nimajo več), pa bo ta čas zbudil tesnobo in velikokrat celo vrsto drugih neprijetnih občutkov.

Potrošništvo nas je pripeljalo do stopnje, ko se zdi, da moramo s praznovanjem božično-novoletnih praznikov začeti že v oktobru. Na policah nekaterih trgovin nas že konec avgusta čakajo figurice jelenčkov, Božičkov in novoletne lučke ter okraski. Zdi se, da nas je prevzel duh nakupovanja in kapitalizma. Skoraj nemogoče se je izogniti vsakodnevnemu bombardiranju trgovskih velikanov, ki nam prodajajo čudovito izkušnjo. Vprašanje pa je, če je bogato obložena in do zadnje podrobnosti urejena praznična miza res tisto nekaj, zaradi česar bomo srečni. V sodobnem času, kjer veliko pozor -

nosti namenjamo vrednosti našega denarja in vrednosti dobrin, ki jih imamo v lasti, namreč pozabljamo nase in na svoje psiho-fizično stanje. Pozabljamo, da niti največje količine denarja ne morejo kupiti našega zadovoljstva. Med prazničnim obdobjem bi se večkrat morali spomniti na ljudi, ki mogoče nimajo takšne sreče, da bi praznike in dela proste dni s kom preživeli. Samota in osamljenost v tem obdobju je bolj pogost pojav, kot se morda zdi na prvi pogled. Če imamo svojo primarno družino, s katero že tako ali tako preživimo veliko prostega časa, verjetno ne bomo niti pomislili, s

Za lažje razumevanje osamljenosti moramo razlikovati med dvema pojmoma. Človek je lahko sam, vendar ni nujno osamljen. Sam je lahko popolnoma po lastni izbiri. Biti sam in zadovoljen s svojim stanjem, je pravzaprav nekaj, k čemur nas spodbujajo številni strokovnjaki. To je namreč stanje osebe, ko lahko razmišljamo o sebi, o svojih ciljih in ljubeznih. To je čas, ko smo kreator lastnega življenja. Ko pa smo sami in s tem stanjem nismo povsem pomirjeni, vse prepogosto razmišljamo o pomanjkanju smisla svojega življenja, kar vodi v osamljenost in izolacijo. Navsezadnje smo ljudje socialna bitja, ki potrebujemo besedo in dotik sočloveka. Potrebujemo prijatelja, s katerim bi se pogovorili o svojih strahovih, težavah, pa tudi o lepih stvareh, ki so se nam zgodile v življenju. Dejstvo je, da smo različni – nekaterim samota ustreza, saj so se za njo odločili sami, spet drugi pa se s samoto težje spopadajo in pogrešajo pogovor s sočlovekom. Osamljenost moramo prepoznati dovolj zgodaj - še preden se razvije v depresijo ali težjo obliko anksioznosti. Prazniki so torej čas, ko smo v krogu naših najbližjih. Kaj pa osebe, ki niso naši najbližji, a so vseeno v naši okolici? Morda nimajo nikogar, s katerim bi preživeli praznične dni in večere. Se spomnimo nanje? Jih pokličemo? Vsi smo ljudje, nekateri se sveta okoli sebe zavedamo bolj, spet drugi nekoliko manj. A prav za praznike, ko

Aleksandra Lamut

bi morda morali biti še bolj čuječi, si naložimo toliko opravkov in v »popolno praznovanje« investiramo toliko časa, da na osamljene največkrat kar pozabimo. Kljub vsemu vrvežu pa tega ne bi smeli dopustiti. Narediti bi morali vse, da prav nihče v našem okolju ne ostane pozabljen. Moramo se zavedati, da si osamljene osebe velikokrat le stežka pomagajo same. Poleg tega, da so osamljene, pa jim na roko ne gre niti zimsko vreme. Zima je za večino namreč najbolj depresiven letni čas, krivdo za to pa gre pripisati predvsem pomanjkanju sonca in lepih dni, ko svoje bivalne prostore večkrat zapustimo, četudi samo za krajši sprehod in naključno interakcijo z drugimi ljudmi.

Vse preveč pogosto so sami sebi prepuščeni starejši. Razumeti moramo, da so to osebe, ki so še vedno pomemben del naše skupnosti in še vedno oblikujejo naša življenja. Osamljenosti si povečini niso izbrali sami. Morda so se njihovi otroci odselili v večja mesta, ali pa

jim zdravje ne služi več tako, kot jim je leta nazaj, in so zato obsojeni na štiri stene svoje hiše ali stanovanja. Dejstvo je, da se le redko kdo spomni nanje in jim nameni trenutek svojega časa. Postavimo se v njihovo kožo in pomislimo, kako bi se mi počutili, če bi svet pozabil na naš obstoj. Verjetno nam ne bi bilo vseeno, kajne?

Kaj lahko naredimo, da bi se vsi počutili vključene v družbo? V prvi vrsti moramo odpreti oči in se zazreti v svojo bližnjo okolico. Ali sploh poznate vse svoje sosede?

Ali veste, če kdo od vaših sosedov morda živi sam in če ga kdo vsaj občasno obišče? Nedvomno je lažje pogledati v drugo stran in reči: saj bo nekdo drug poskrbel za njega ali njo, meni ni treba. Vendar pa smo vsi lahko človeški in svojemu sosedu, ki je že mesece in mesece sam, potrkamo na vrata in mu prinesemo zavojček piškotov, ga povabimo na kavo ali pa celo na božično večerjo. Božič je navsezadnje čas, ko dajemo in delimo, mar ne?

Če se bomo potrudili in svoja vrata in srca odprli vsaj ljudem v svoji bližnji okolici, bomo že naredi velik korak k poenoteni in srečnejši družbi. Te vrednote moramo priučiti tudi otrokom, in to že od malih nog. Naučimo jih, da jim bo pomoč sočloveku v stiski postala nekaj vsakdanjega in naravnega. Ne smemo pozabiti, da sreče ne bomo našli v denarnici. Naj se sliši še tako klišejsko, srečo najdemo v majhnih rečeh. V prijaznem pozdravu, kratkem klepetu in prisrčnem nasmehu. Najdemo jo v sočloveku, ki z nami deli svoj čas in tisto malo, kar ima. Srečo najdemo v prijateljih, družini, sodelavcih, sosedih, pa tudi v popolnih neznancih, ki jim ni vseeno za sočloveka. Potrudimo se, da bomo videli svet okoli sebe in da se ne bomo obrnili stran, ko bo nekdo potreboval našo pomoč ali pa zgolj lepo besedo, ki mu bo dala nov elan za življenje in da si bo mogoče rekel: »Še je dobro na tem norem svetu.« Lepe praznike vsem!

Če gripe lansko sezono skoraj nismo zaznali oz. je bila sezona gripe izrazito blaga, vse kaže, da bo letos drugače. Strm porast okužb so pristojne inštitucije začele zaznavati približno šest tednov bolj zgodaj, kot običajno, vse skupaj pa se deloma že odraža tudi pri zasedenosti bolnišničnih kapacitet.

Gripa je že na pohodu

Na to, da bi bila letošnja sezona gripe lahko težja, kot običajno, so že oktobra opozarjali v ZDA, kjer je bilo zaradi te virusne okužbe hospitaliziranih največ ljudi v zadnjih 13 letih. Sezona gripe navadno traja od oktobra do maja, pri čemer vrhunec doseže po novem letu. Letos pa so izjemno visoko stopnjo okužb na drugi strani velike luže zabeležili poldrugi mesec bolj zgodaj. Ob tem so strokovnjaki opozorili, da so zbrani podatki precej zaskrbljujoči. Poleg tega, da je virus začel krožiti prej kot običajno, je dominanten sev virusa H3N2, ki velja za zelo neugodnega. Povzroča namreč hujše izbruhe dveh vrst virusov gripe A in dveh vrst virusov gripe B. Ti povzročajo hujše zaplete, posebej pa so na udaru starejši in ljudje s kroničnimi boleznimi.

Podatke o bolj zgodnji sezoni

gripe zdaj potrjujejo tudi na Nacionalnem inštitutu za varovanje zdravja (NIJZ), kjer pozorno spremljajo pojavnost gripe in drugih respiratornih obolenj. Pri gripi oz. influenci sicer govorimo o akutni virusni bolezni dihal, ki se zelo hitro širi. Pojavlja se predvsem v zimskih mesecih na severni polobli in ogroža vse prebivalstvo, še posebno starejše ljudi, bolnike s kroničnimi srčnimi, pljučnimi, presnovnimi in drugimi boleznimi in majhne otroke. Poznani so trije virusi, ki povzročajo gripo: virus influence A, B in C. Virus influence A povzroča epidemije in pandemije, virus influence B povzroča običajno omejene izbruhe npr. v šolah, vrtcih. Virus influence C okuži posameznike in ne povzroča epidemij. Občasno in povsem nepričakovano se pojavljajo tudi novi podtipi virusa influence in povzročijo

pandemijo. Pandemski virusi influence so običajno kombinacija živalskih in človeških virusov. Postopne majhne spremembe virusa pa so »krivec« za vsakoletne, sezonske epidemije. Kakšni so simptomi?

Približno v 1-3 dneh po okužbi se pojavijo bolezenski simptomi in znaki: mrazenje, izčrpanost, visoka temperatura, glavobol, bolečine v mišicah in kosteh, dražeč občutek v žrelu in suh kašelj. Razen kašlja, ki lahko traja več tednov, znaki po navadi izginejo v dveh do sedmih dneh.

Virus influence poškoduje sluznico dihal in omogoči prodor bakterijam v pljučno tkivo, zato se lahko kot zaplet gripe razvije bakterijska pljučnica. Ta zaplet je pogostejši pri starejših ljudeh in kroničnih bolnikih. Pri kroničnih bolnikih se v času prebolevanja gripe poslabšajo tudi osnovne bolezni. Zaradi tega se v epidemiji gripe število sprejemov v bolnišnice močno poveča, hkrati s tem pa se poveča tudi umrljivost. Poznamo preventivo

Najbolj učinkovita zaščita pred gripo je cepljenje, ki je je priporočljivo za vsakogar, še posebej za starejše od 65 let, za bolnike s kroničnimi boleznimi pljuč, srca, ledvic, za diabetike, za osebe z imunsko pomanjkljivostjo, zdravljene s kemo- ali radioterapijo in malignomi, ter za majhne otroke stare od 6 do 23 mesecev. Cepljenje stroka priporoča tudi nosečnicam.

Če torej spadate v eno od skupin, ki jim virus predstavlja večjo nevarnost, je vsekakor priporočljivo, da se cepite. Veliko pa boste za preprečitev širjenja okužbe naredili že, če se boste držali osnovnih higienskih pravil, ki smo jih zelo dobro osvojili v času pandemije Covida-19.

Darjan Lapanje

Na vsakem koraku slišimo besedo gripa, v prihajajočih tednih in mesecih pa bomo, žal, zagotovo še velikokrat slišali besede pljučnica, vnetje srednjega ušesa, meningitis in druge. Vsem je skupen imenovalec Streptococcus pneumoniae oziroma bakterija pnevmokok, katera je vzrok za številne bolezni, ki nas teh mesecih lahko ustavijo, spravijo v posteljo ali morebiti celo v bolnišnico. Kljub temu precepljenost proti gripi v zadnjih letih upada, še slabša pa je med odraslo populacijo precepljenost proti pnevmokoknim okužbam.

Novost pri cepljenju

Pnevmokok je bakterija, ki jo poznamo že več kot 100 let. Obstaja okoli 100 različnih sevov bakterije, med katerimi lahko večina povzroči razvoj bolezni. »Zboli lahko vsak, najbolj ogroženi pa so majhni otroci do 2. leta starosti, kronični bolniki in starejši. Pri majhnih otrocih okužba najpogosteje poteka v obliki vnetja srednjega ušesa, sinusov in nosnih votlin, medtem ko pri starejših največkrat v obliki pljučnice. Lahko pa pride tudi do okužbe krvi in vnetja

možganskih ovojnic oz. meningitisa. Nekatere hujše pnevmokokne okužbe se lahko končajo tudi s smrtjo,« poudarja predsednik združenja zdravnikov družinske medicine, prim. dr. Aleksander Stepanovič, dr. med. Kako se okužimo?

Kot ob tem pojasnjuje prof. dr. Matjaž Jereb iz Infekcijske klinike v Ljubljani, se okužba prenaša kapljično, ob tesnem stiku dveh oseb. V Sloveniji letno beležimo okoli 10.000 okužb, od tega petina

Letošnja novost je BREZPLAČNO CEPLJENJE

»Z letošnjim sprejetjem brezplačnega cepljenja proti pnevnokoknim okužbam za vse kronične bolnike in starejše od 65 let, je odprta nova možnost zaščite proti pljučnici in drugim pnevmokoknim boleznim,« je poudaril prim. dr. Aleksander Stepanovič.

Stroka cepljenje priporoča, saj je cepivo varno (je mrtvo) in učinkovito (v 23-valentnem cepivu se nahajajo tisti serotipi pnevmokoka, ki najpogosteje povzročajo invazivno bolezen). Potreben je le en odmerek cepiva, zato cepljenje proti pnevmokoknim okužbam lahko opravimo istočasno s cepljenjem proti gripi. Želja je, da se doseže kolektivna imunost, a za to je potrebna 80 do 85-odstotna precepljenost. S tem bi lahko preprečili težje poteke bolezni in številne zaplete, pa tudi marsikatero smrt.

bolnikov potrebuje bolnišnično oskrbo – približno 20-odstotkov od teh pa je premeščenih tudi na oddelke intenzivne nege. Prav pri slednjih je smrtnost še posebej visoka, saj se giblje med 20 in 30 odstotki.

Kako prepoznati pnevmokokno okužbo? Vnetje srednjega ušesa je najpogostejša pnevmokokna bolezen pri otrocih. Kaže se z bolečino v ušesu, pordelim in rdečim bobničem, lahko z izcedkom iz ušesa in povišano telesno temperaturo, pri dojenčkih lahko tudi z razdražljivostjo in drisko.

Pnevmokokna pljučnica se prične z nenadno mrzlico, visoko telesno temperaturo, kašljem z gnojnim rumenim izmečkom, ostro bolečino v prsih, ki se poslabša ob globokem vdihu, povišanim utripom srca in oslabelostjo.

Bakteriemija je okužba krvi, do katere pride zaradi vdora bakterije v kri. Posledica bakteriemije je sepsa.

Za pnevmokokni meningitis so značilni bruhanje, povišana telesna temperatura, glavobol, utrujenost, razdražljivost, trd vrat, nevrološki izpadi, krči in koma. Brezplačno cepljenje proti pnevmokoknim okužbam Če ste cepljenje opravili pred 65. letom, je priporočljiva enkratna revakcinacija po 5. letih. Cepite se lahko pri izbranem pediatru ali osebnem zdravniku, v cepilni ambulanti zdravstvenega doma ali v lokalni izpostavi NIJZ.

Katarina Kimovec

Letošnje leto si bomo zagotovo zapomnili po zares dolgem, vročem in sušnem poletju. Četudi nam je vreme za tem naklonilo še izjemno lepo in toplo jesen, pa je dejstvo, da je v deželo že prišla zima, z njo pa tudi veter, letnemu času primerne zunanje temperature, posledično pa je v polnem zamahu tudi kurilna sezona. Prav zaradi kombinacije vsega naštetega je še posebej na udaru naš največji organ – koža. Pomembno je, da ji v zimskem času namenimo dodatno skrb in ji ponudimo pravilno nego ter jo tako še dodatno zaščitimo pred zunanjimi vplivi.

Zdrava koža tudi pozimi

Abena-Helpi

Čeprav bi morda pomislili, da kožo v zimskem času pred mrazom oz. zunanjimi vplivi zaščitimo z oblačili, obstajajo deli telesa, ki običajno, ne glede na vse, ostanejo izpostavljeni. Navadno so to predvsem roke in obraz. Pordela lica, nos in ušesa sicer včasih izgledajo prav simpatično, a dejstvo je, da je pordelost odraz izsušenosti kože. Nemalokrat pordelost spremljajo še skelenje, srbečica, zlasti na rokah in ustnicah pa tudi boleče razpoke.

Za hitrejšo izsušitev kože je »kriva« prav kombinacija suhega zra -

ka v ogrevanih prostorih, ter hladnega zraka zunaj, svoje pa doda še zimski veter, ki kožo še dodatno izsuši. Prav zato je pomembno, da deli telesa, ki jih ne skrijemo oz. jih ne moremo skriti pod toplo obleko, dobijo dodatno zaščito v obliki krem in losjonov.

Kako si lahko pomagamo?

Seveda lahko za to, da bo naša koža tudi v hladnejšem delu leta ostala zaščitena, prožna in voljna, veliko naredimo tudi sami. Začnemo lahko pri najosnovnejšem opravilu – umivanju oz. tuširanju. Pomembno je, da za umivanje up -

orabljamo nežna mila ter toplo, a nikakor pretoplo vodo. Že res, da je dolgotrajno pranje z vročo vodo v zimskem času morda prijetno, a to še ne pomeni, da je dobro tudi za našo kožo. Vroča voda v kombinaciji z agresivnimi mili namreč odlušči lipide in proteine, ki tvorijo zaščitno plast naše kože, posledica pa je suha, srbeča in razpokana koža, ki je s tem dovzetnejša tudi za vdor najrazličnejših bakterij. Kot smo že omenili, moramo biti pozorni tudi na (pre)suh zrak v zaprtih prostorih, ki je v zimskem času zaradi ogrevanja precej pogost pojav. Ustrezna relativna zračna vlažnost, pri kateri se bo dobro počutila tudi koža, se giblje med 40 in 60 odstotki. Če torej ugotovite, da je zrak v vašem stanovanju oz. pisarni presuh, velja razmisliti o namestitvi vlažilnika zraka, lahko pa si pomagate tudi s plitkimi koriti z vodo, ki jih položite na radiatorje. Vsekakor pa ne dovolite, da bi zaradi presuhega zraka trpel vaš največji organ.

Nega »od znotraj«

Za kožo oz. zdravje kože je pomembno tudi to, kaj vnesemo v svoje telo. Če želimo, da bo koža kar se da sijoča in voljna, moramo poskrbeti, da jo negujemo še od znotraj. Priporočeno je uživanje svežega sadja in zelenjave, svežih zelenjavnih sokov, druge raznovrstne hrane, pripravljene z manj maščobami, ter žit v čim manj predelani obliki. Nikar pa ob vsem naštetem ne pozabite za ustrezno hidracijo. Najboljša izbira bo kar voda, pri čemer imejte v mislih, da naj bi jo zaužili približno liter in pol dnevno. Kvarno utegne na zdravje kože vplivati tudi stres, zato je dobro, če ga omejite, kolikor je to pač mogoče. Pri tem se lahko poslužu -

jete joge, meditacije, plesa, teka, hoje v naravi oz. česarkoli, kar vas veseli, sprošča in se pri tem počutite dobro. Ustrezna kozmetika – dodatna zaščita Če želite kožo poleg vsega naštetega dodatno zaščititi in ji ponuditi le najboljše, pa svetujemo uporabo ustrezne kozmetike. Odlična rešitev je uporaba izdelkov Abenine rumene negovalne linije.

Losjon za nego celega telesa Abena vsebuje 14 odstotkov rastlinskih maščob (lipidov) in koži dodaja vlago in jo hkrati ščiti pred zunanjimi vplivi. Primeren je za vsakodnevno uporabo, koža pa bo ob njegovi uporabi ohranila prožnost in ohranjala svoje naravne funkcije. Če je vaša koža izrazito suha, pa sta tu še zaščitni losjon za telo s 16 odstotki oz. Abena krema za telo s 25 odstot -

ki lipidov. Oba bosta poskrbela za maksimalno zaščito kože in jo ohranjala prožno in voljno.

Kot smo že zapisali, je v zimskem času posebej izpostavljena koža na rokah. Prava izbira v tem primeru bo zaščitna krema za roke Abena, ki vsebuje 21 odstotkov rastlinske maščobe in se enostavno vpije v kožo, ne maši por in je izredno učinkovita pri suhi koži. Kožo navlaži in zaščiti ter pomaga ohranjati njene naravne funkcije, ima pH 6–7, karitejevo maslo pa koži dovaja še vitamina A in E. Če se spopadate s suhimi in razpokanimi ustnicami, pri Abeni poznajo rešitev tudi za to težavo. Svetujejo namreč uporabo balzama za ustnice, ki razpokane in suhe ustnice zaščiti in pomiri. Izdelek je izjemno enostaven za nanašanje, poleg tega pa ne vsebuje dišav.

Skrb za negovano in prožno kožo

Pozimi naša koža zaradi suhega zraka v ogrevanih prostorih in nižjih temperatur zunaj potrebuje posebno nego. Izognite se rdečinam, srbečici, luščenju in bolečim razpokam. Kako?

Za umivanje uporabljajte blaga, koži prijazna mila.

Nahranite in zaščitite kožo celega telesa z vlažilnim losjonom ali kremo.

Posebno pozornost namenite negi kože rok.

Zaščitite ustnice z vlažilnim balzamom.

Seveda pa si lahko pomagate tudi z izdelki iz ostalih Abeninih linij. Omeniti velja predvsem mazilo Skincare Ointment, ki je posebej izdelano za nego suhe, občutljive in razdražene kože. Z tenkim nanosom boste koži dali zaščito pred vetrom in mrazom. Ko pa si boste po napornem dnevu privoščili prho ali kopel, velja uporabiti milo za tuširanje in kopel Abena, pri čemer lahko izberete tudi milo z dodatkom olja. Gre za izredno nežni mili, katerih pH vrednost je 4-5, enaka pa je tudi pH vrednost mila za roke oz. kremnega mila za roke Abena. Možnosti je torej veliko, zato je predvsem na vas, da izberete, kako se boste vi počutili v svoji koži in kako se bo vaša koža počutila na vas. In nikar ne pozabite –kože ne morete zamenjati, zato je prav, da nanjo pazite in ji nudite le najboljše.

Zadnji mesec v letu med drugim zaznamujejo tudi trije dobri možje, ki vsako leto obdarujejo pridne otroke. Seveda imajo starši veliko vpliva na to, kateri (ali morda kar vsi trije) dobri mož in v kolikšni meri bo obdaroval otroke, večkrat pa so starši glede tega tudi v dilemi. Strokovnjaki poudarjajo, da naj tudi pri tem obvelja pravilo »manj je več«.

Miklavž, Božiček ali Dedek Mraz?

brega moža spoznali šele po 2. svetovni vojni, ko si je tedanja oblast prizadevala odpraviti cerkvene praznike in običaje. Takrat je na veliki oder stopil prav Dedek Mraz, a je bila njegova vizualna podoba nekoliko drugačna od te, ki jo poznamo danes. Za današnjo je zaslužen zlasti slikar Maksim Gaspari, ki je Dedka Mraza v začetku 50. let prejšnjega stoletja upodobil oblečenega v ovčji kožuh, okrašen s tradicionalnimi slovenskimi ornamenti, na glavo pa mu je posadil slovensko polhovko. Kdo in koliko?

Strokovnjaki ob tem opozarjajo, da je za otroka bolje, če ga obdari le eden od decembrskih dobrih mož. V zadnjih letih se sicer nuja po tem, da bi otroke obdarili kar ob vseh treh priložnostih, kaže predvsem v duhu pretirane potrošniške mrzlice. Obdarovanje na tak način hitro izgubi svoj čar, kaj hitro pa se lahko zgodi, da otroci s svojimi starši začnejo tudi manipulirati.

V Sloveniji je še vedno največ otrok obdari Sveti Miklavž (sveti Nikolaj), ki je svoje delo za leto že opravil. Miklavž, ki ga prepoznamo po liturgičnih oblačilih in škofovskih znamenjih, otroke obdaruje v noči iz 5. na 6. december. Pridnim nameni darila, medtem ko se morajo poredni zadovoljiti s šibo. Seveda se običaj v sodobnem času nekoliko spreminja, kljub vsemu pa nespremenjeno ostaja Miklavževo spremstvo angelov in parkljev. Drugi izmed dobrih mož otroke raz-

december 2022 - januar 2023

veseli Božiček. Ta darila prinaša ob božiču, kljub povsem drugačnemu izgledu pa bi lahko rekli, da gre za Miklavževega »bratranca«. Poimenovanje Božiček je v slovenščino prirejeno in nima posebne zveze z Miklavžem, v angleško govorečem svetu pa Božičku pravijo Santa Claus ali Saint Nick, kar pa je seveda izpeljanka iz Saint Nicholas oz. sveti Nikolaj.

Zadnji dobri mož, ki otroke navadno obišče ob novem letu, pa je seveda Dedek Mraz. V Sloveniji smo tega do-

Enako velja tudi za vrednost daril. Otroku je potrebno dati vedeti, da so nekatere želje pač prevelike in da ne more dobiti vsega, kar si želi. Pri tem je potrebno vztrajati, saj se bo tako naučil, da ne more vselej uveljaviti svoje volje, kar mu bo koristilo pri nadaljnjem razvoju. Hkrati mu lahko privzgojimo tudi sočutje do otrok, ki živijo v bistveno težjih razmerah in jim zato tudi »dobri možje« ne morejo izpolniti želja. Predvsem pa se mora otrok naučiti, da materialne dobrine ne prinesejo trajne sreče.

Svetujemo vam torej, da se ne podate v brezglavi lov za darili. Kupujte s premislekom in se zavedajte, da tisto, kar je drago, ni nujno tudi najboljše za vašega otroka. Mogoče mu boste podarili bistveno več ali pa celo največ, če boste z njim preživeli nekaj kakovostnega časa. Verjetno si bo otrok zapomnil prijeten družinski izlet, medtem ko bo podarjena igrača morda že čez mesec dni ostala pozabljena nekje v kotu otroške sobe.

Katarina Kimovec

Čar obdarovanja Čar obdarovanja

Zima poleg nekaterih radosti s sabo vedno prinese tudi določene nevšečnosti. O vremenu ne bomo razpravljali, saj je to zelo subjektivna stvar – nekateri imajo zimsko vreme radi, spet drugi pa komaj čakajo na toplejši del leta. Zagotovo pa veter in mraz in suh zrak pri marsikom povzročijo razpokane ustnice, kar utegne biti sicer ne nevarna, pač pa precej zoprna nadloga. Kaj lahko ukrenemo sami, da se razpokam na ustnicah izognemo?

Da nasmeh ne bo bolel

je, encimi v slini pa še dodatno dražijo ustnice.

Med drugimi možnimi vzroki so še kontaktni dermatitis, dehidracija, nekateri kozmetični preparati in uporaba določenih zdravil. Na ustnicah se, podobno kot na primer na nohtih, lahko odrazi tudi pomanjkanje vitaminov ali ostalih hranil. Nič dobrega ne naredimo niti s kajenjem, slano hrano in uživanjem alkohola, prav slednje pa je zlasti decembra precej priljubljeno. Pomagamo si lahko na različne načine Da bi naše ustnice ostale zdrave, je pomembno predvsem to, da uživamo zadostno količine tekočine in smo primerno hidrirani. V zaprtih ogrevanih prostorih pa poskrbimo za primerno vlažnost zraka. Na vsak način se poskusimo izogniti tudi vlaženju ustnic s slino, saj ta vsebuje encime, ki ustnice dražijo in razgrajujejo njihovo zaščitno plast.

Vzroki za to, da ustnice razpokajo, so lahko različni, zagotovo pa mednje sodi izpostavljenost vremenskim vplivom. Ker je koža na ustnicah zelo izpostavljena, jo veter, mraz, sonce ali suh zrak prizadene veliko hitreje. Razpoke sicer lahko povzročijo tudi druge zdravstvene težave.

Ob respiratornih obolenjih ali alergijah imamo najpogosteje zamašen nos, kar pomeni, da dihamo skozi usta in s tem dodatno odvajamo vlago iz ustnic. Enak učinek dosežemo, če ustnice vlažimo s slino. Slednja sicer ponudi začasno olajšanje in pomiritev draženja, a na dolgi rok poslabša stan-

Seveda pa je priporočljivo poseči tudi po ustreznih pripravkih za nego ustnic.

Pri tem imamo v mislih zlasti mazilo in balzam za ustnice, ki ju nanašamo redno, še posebej, če se zadržujemo na prostem, kjer svoje dodajo prej omenjeni vremenski vplivi.

Če so ustnice izpostavljamo še soncu, jih obvezno zaščitimo s takšnim balzamom oz. mazilom, ki vsebuje filtre za zaščito pred sončnimi žarki. To je še posebej pomembno pozimi, denimo pri uživanju v zimskih športih. Izpostavljenost ustnic soncu zaradi odboja svetlobe od snega je v takem primeru namreč še večja.

Če boste za zaščito ustnic izbrali balzam, je pomembno, da ta vsebuje snovi s sposobnostjo zadrževanja vlage. Mednje zagotovo sodijo karitejevo in kakavovo maslo, čebelji vosek, vitamin E in naravna olja.

Če se boste držali teh preprostih pravil, bodo vaše ustnice tudi v hladnejšem delu leta ostale zdrave, vaš nasmeh pa v nobenem trenutku ne bo boleč. Vsekakor je vredno poskusiti.

Darjan Lapanje

V hladnih dneh ni napitka, ki bi se bolj prilegel, kot skodelica čaja. Ljudje že tisočletja z vročo vodo prelivajo posušena zelišča in si pripravljajo napitek, ki je tako v zdravilstvu kot tudi v družbi nasploh dobil prav posebno mesto. Seveda pa za različne priložnosti uporabljamo različne čaje, zato je prav, da o njih izvemo kaj več.

Čaj za vsako priložnost

Darjan Lapanje

Najstarejši zapisi o zdravilnih zeliščnih napitkih prihajajo s Kitajske, starega Egipta, stare Grčije in iz časa rimskega imperija. Poleg uradne medicinske znanosti je vseskozi obstajalo in se razvijalo ljudsko zdravilstvo, ki je skozi generacije ohranjalo bogate izkušnje o uporabi zdravilnih rastlin, tudi v obliki poparkov oz. čajev.

Zeliščni čaji Zeliščni čaji so osvežilni napitki prijetnega vonja, okusa in barve, ki blagodejno delujejo na naš organizem. Hkrati so vir vitaminov in zdravilnih naravnih učinkovin, ki jih organizem sprejema v neškodljivih količinah.

Osnova za zeliščne čaje so zdravilne rastline. Čaj lahko pripravl -

jamo iz ene same rastline ali iz mešanice več zdravilnih rastlin. Pivci čaja na sončni strani Alp smo v primerjavi s sosedi veliko bolj naklonjeni zeliščnim kot pravim čajem. Po podatkih Slovenci popijemo največ planinskega, kamiličnega in šipkovega čaja. Sicer pa s čajem lahko preženemo številne tegobe. Čaj iz poprove mete nam bo pomagal pri slabosti, kamilični čaj pa bo lajšal želodčne krče in na nas vplival pomirjevalno. S čajem iz šentjanževke se lahko zoperstavimo depresiji, rožmarinov čaj pa bo odlična rešitev proti prenizkemu krvnemu tlaku. Seveda pa je to le nekaj primerov iz dolgega seznama zeliščnih čajev.

deluje kot poživilo. Med fenolnimi snovmi so najpomembnejše taninske snovi, ki delujejo pomirjevalno na prebavni trakt. Sprostijo se tudi katehini ter flavoni in flavonoidi, ki delujejo kot antioksidanti, ti pa organizmu med drugim pomagajo v boju proti raku, dobrodošli pa so tudi pri dietah oseb, ki imajo upočasnjen metabolizem. Zeleni čaj je primeren za vsakodnevno uživanje in je obenem izjemno koristen. Lahko ga pijemo toplega, ali pa ohlajenega z limono. Pomagal nam bo pri hujšanju, ščitil bo organizem pred rakavimi obolenji, zmanjšal pa bo tudi nevarnost možganskih obolenj. Zeleni čaj nam bo poleg tega pomagal ohranjati zdrave zobne dlesni, zmanjšati utrujenost ter povečati telesno zmogljivost. V zadnjem času strokovnjaki ponovno poudarjajo koristnost pitja

pravega zelenega čaja zaradi visoke vsebnosti flavonoidov, katerim pripisujejo veliko vlogo pri preprečevanju bolezni srca in ožilja, rakavih obolenj in pri upočasnjevanju procesa staranja. V novejših medicinskih člankih je pogosto omenjen vzpodbujajoč učinek na imunski sistem in antiradiacijski učinek zelenega čaja – uživanje čaja zmanjšuje škodljive posledice izpostavljenosti radioaktivnemu sevanju. Čaj je torej vsestranski napitek, ki si ga lahko privoščite kot zdravilo, lahko pa tudi zgolj zato, da se odžejate. Sploh v zimskem času pa bo prijetno ogrel tudi vaše telo. Popijte ga pred učenjem, da se boste lažje zbrali in skoncentrirali, popijte ga zjutraj za poživitev, popijte ga zvečer za sprostitev. Morda pa s pitjem čaja celo odkrijete svojo novo, zdravo razvado.

Prosti termini tudi decembra

23. 12. 2022

Nastanitev s polpenzionom

Meniji Izberimo zdravo v hotelski restavraciji

Neomejeno kopanje v termalni oazi, povezani s hotelom

Sadni čaji Sadni čaji so relativno mlada pijača, ki se je razvila iz zeliščnih čajev. Šipku in hibiskusu so dodali suho sadje, predvsem suha jabolka in ostale plodove – bezgove jagode, borovnice, limonine ali pomarančne lupinice. Zaradi zelo podobne osnovne sestave so sadnim čajem za bogatejši okus in intenzivnejši vonj dodane sadne arome. Gre za čaje, ki so namenjeni za pitje ob vsaki priložnosti, za užitek, osvežitev in odžejanje. Pijemo jih lahko kadarkoli – pozimi ali poleti, tople ali ledeno hladne. Glede na nekatere raziskave sadni čaji odžejajo veliko bolj učinkovito, predvsem pa za dalj časa kot gazirane pijače. Pravi čaji Ko pravi čaj prelijemo z vrelo vodo, se sproščajo fenolne snovi, ki dajejo čaju vonj in okus, ter kofein, ki 02 512 22 00 | info.shr@sava.si www.sava-hotels-resorts.com

Možnost kopanja tudi na dan odhoda

1x dnevno brezplačna uporaba savne

Pester program aktivnosti (vadbe, tečaji, druženja…)

Paket storitev mineralnega wellnessa: 1x mineralna kopel, pitna kura z mineralno vodo, bogato s CO2, inhalacija z mineralno vodo, delna masaža (20 min)

od 194,40 € na osebo za 3 noči oglas_za_revijo_bogastvo_zdravja_SHR_175x121_2411_22_A.indd 1 24/11/2022 12:48

Poleg vseh virusov, ki pospešeno krožijo v teh dneh, je kadarkoli, še zlasti pa v zimskem času, lahko precej nadležen še eden, ki ne kroži, pač pa ga vse življenje nosimo s sabo (če smo seveda okuženi). Seveda govorimo o herpesu in tistih bolečih mehurčkih, ki navadno ob najbolj neprimernem trenutku »napadejo« naše ustnice. Herpesa se znebiti ne moremo, lahko pa na različne načine vsaj omilimo njegove posledice.

Boleč doživljenjski sopotnik

Miha Anžur

Poznamo osem vrst herpes virusov, ki so za človeka vsi patogeni in jih imenujemo humani herpes virusi. Delimo jih v tri poddružine, in sicer v herpes viruse alfa (za to poddružino sta značilna hitro podvojevanje v živčnih ganglijih gostiteljevega organizma in širok spekter gostiteljev), beta (podvojujejo se počasi, imajo ozek spekter gostiteljev in povzročajo močno povečanje okužene celice ali citomegalijo) in gama (imajo zelo različen čas podvojevanja ter zelo ozek spekter gostiteljev; povezujejo jih tudi z nastankom rakastega obolenja v človeškem telesu). Posamezne vrste virusa povzročajo različne specifične bolezni.

Najpogostejša sta alfa virusa herpes simpleks tip 1 (HSV1) in herpes simpleks tip 2 (HSV2). Obe vrsti virusa povzročata okužbe kože, sluznic, oči, možganov in možganskih ovojnic. Herpesna okužba se kaže kot mehurjast izpuščaj okoli ustnic, nosnic, v predelu spolovil oziroma kot vnetje roženice in očesne veznice (keratokonjuktivitis) ali možganske opne (meningoencefalitis).

Tokrat bomo pozornost namenili najbolj razširjenemu HSV1, ki je krivec za labialni oz. ustnični herpes. Po statističnih podatkih je s tem virusom okuženih kar od 75 do 90 odstotkov ljudi, kar od 20 do 40 odstotkov okuženih pa naj bi imelo ponavljajoče se izbruhe ustničnega herpesa.

Razvoj herpesa na ustnici poteka v petih fazah. Prvo bomo prepoznali po srbenju, pekočem občutku in bolečem predelu ustnice. Kmalu za tem (od nekaj ur do nekaj dni) se na prizadetem mestu pojavijo značilni mehurčki, napolnjeni s tekočino. Kmalu sledi tretja faza, ko mehurčki počijo in na tem mestu nastanejo kraste. V četrti fazi se kraste začnejo luščiti, pri tem pa nastanejo boleče razpoke, lahko pa se pojavi tudi srbeč oz. pekoč občutek. Koža se v zadnji fazi začne celiti, vse dokler se prizadeto mesto ne povrne v normalno stanje.

Okužimo se navadno v otroštvu z neposrednim stikom okužene tekočine oz. izločka in zdrave kože oz. sluznice. Virus se nato doživljenjsko naseli v naše telo, pri čemer je zanimivo, da ne izbruhne pri vseh okuženih osebah. Nekateri so le prenašalci, drugi pa se srečujejo z občasnimi neprijetnimi izbruhi.

Do slednjih pride predvsem ob povišani telesni temperaturi, prebavnih motnjah, oslabljenem imunskem sistemu, stresu, menstruaciji, prehladnih obolenjih ali ob pretiranem sočnenju.

Kako izbruh čim hitreje odpraviti?

Da bi nadlogo čim hitreje odpravili, se lahko odpravite v lekarno, kjer vam nudijo mazila in obliže, ki bodo preprečili širjenje okužbe in pospešili celjenje. Lahko uporabite dobri stari trik z zobno pasto, ki jo nanesete na področje ali si pomagate z bolj naravnimi načini.

Eden od teh je zagotovo uporaba kamiličnega in timijanovega čaja ter čaja velike preslice in vrbove skorje. Ti so namreč znani po tem, da zavirajo vnetja in okužbe in so zato primerni za uporabo, ko se pojavi herpes. Čisto krpo namočimo v čaj in jo držimo na mehurčkih. Enako lahko storimo tudi z ohlajeno čajno vrečico, potem ko smo z njeno pomočjo skuhali čaj. Še preden pa se mehurčki pojavijo, v ustnici začutimo neprijetno skelenje. Takrat je dobro, če prizadeti predel hladimo. Nanj pritiskamo hladne obkladke, ne ledene, da kože ne bi preveč podhladili ali poškodovali. Z zdravnikom pa se je treba posvetovati, če ste kronični bolnik, če se mehurčki pojavijo v bližini očesa, če se okužbe ponavljajo ali se herpes močno poslabša, saj se lahko razvije dodatna bakterijska okužba.

Pomembno je, da mehurčkov, ko se enkrat pojavijo, ne stiskamo in se jih ne dotikamo, saj lahko na ta način herpes hitro prenesemo na druge predele. Mehurčke lahko razkužimo z alkoholom za razkuževanje. Sprva bomo ob tem sicer začutili izrazito pekoč občutek, a bomo mehurček s tem razkužili in zmanjšali možnost prenosa okužbe. Dobro pa je tudi, če uporabimo vlažilno mazilo, da koža na prizadetem mestu ostane vlažna, saj s tem zmanjšamo možnost nastanka bolečih razpok.

To je le nekaj preprostih načinov, kako izbruh herpesa na ustnicah vsaj malo omilimo, če ga že preprečiti ne moremo. Ker utegne izbruh biti zares neprijeten in boleč, vam svetujemo, da vsaj poskusite -veliko je vredno že, če vam to neprijetno stanje uspe skrajšati za en sam dan.

Veliko vlogo pri tem sodoben način življenja in nezdrava prehrana, ki povzroči razvoj številnih kroničnih bolezni, oslabi delovanje želodca ter uniči zdravo črevesno floro. Splošni znaki pomanjkanja železa so kronična utrujenost, slabša koncentracija, brezvoljnost, glavoboli, bledica, težje prenašanje nizkih temperatur in oslabljen imunski sistem.

Železo je prisotno v vseh telesnih celicah, v katerih ima pomembno vlogo pri vezavi, shranjevanju in prenosu kisika. Železo ohranja zdravje rdečih krvničk, prispeva k sintezi kolagena in pri funkciji imunskega sistema.

Pomanjkanje železa

Vzroki za pomanjkanje železa so:

• Povečana poraba železa v času nosečnosti in dojenja, okrevanja po bolezni ter v obdobju pospešene rasti.

• Povečane izgube železa z menstrualnimi krvavitvami ali ob porodu, poškodbi, krvodajalstvu.

• Premajhen vnos železa kot posledica motene absorpcije zaradi hudih infekcijskih in malabsorpcijskih bolezni črevesja (npr. celiakija) ali zaradi omejujočih diet (veganstvo).

• Redna in intenzivna telesna vadba –potrebe so lahko do 30 odstotkov višje. Za preprečevanje pomanjkanja železa bodite pozorni pri izbiri prehranskega dopolnila ali zdravila, saj pogosto vsebujejo nesprejemljive aditive za izboljšanje okusa (aspartame, arome), stabilizatorje (parabene) ali druga nepotrebna polnila. Železov bisglicinat (Ferrochel®) je ena izmed boljših oblik železa, saj posnema hemsko železo, in je najbolj podobno železu, ki ga vsebujeta meso in ribe. Železov bisglicinat se boljše prenaša in povzroča manj zaprtosti ter slabosti. Ima približno štirikrat boljšo biorazpoložljiovost od železovega (II) sulfata.

Gaja Frelih, mag. dietet. C

Specialisti

Tudi decembra v rubriki »Kako deluje« nadaljujemo z raziskovanjem žlez v človeškem telesu. Tokrat je na vrsti žleza češerika, ki je v našem telesu odgovorna tako za našo »srečo«, kot tudi za kvaliteto našega spanca. O njej slišimo manj pogosto, zato bomo na naslednjih dveh straneh poskušali razložiti njeno vlogo v telesu in tudi to, na kakšen način deluje.

Skrivnostna žleza za skrivnostni svet sanj

Češerika ali epifiza je endokrina žleza z notranjim izločanjem v možganih vretenčarjev. Človeški možgani so najbolj zapleten sistem našega telesa in ne glede na celo vrsto novih in pomembnih odkritij še vedno ostajajo dokaj neraziskan človeški organ. Tako tudi ne preseneča dejstvo, da je češerika ena od zadnjih odkritih žlez človeškega telesa. Končno poimenovanje je namreč dobila šele leta 1958.

Njena glavna naloga je izločanje hormona melatonina, ki uravnava cikel spanja in budnosti. Različna dolžina izločanja melatonina služi kot biološki signal funkcijam organizma. Pri živalih ima na primer največji vpliv na reprodukcijo, rast dlak,

vedenje in menjavo barve dlake. Epifiza je majhna žleza v naših možganih. V dolžino meri med 5 in 8 mm, v širino od 3 do 5 mm, tehta pa približno 120 mg. Pri človeku leži v zadnjem delu velikih možganov, sestavljena pa je iz dveh tipov živčnih celic, in sicer iz astrocitov in pinealocitov. Češerika torej s pomočjo teh celic sintetizira hormon melatonin, ki vpliva na številne fiziološke procese v našem telesu. Melatonin je odličen antioksidant in odlično prestreza proste radikale v našem telesu. Slednji so sicer stranski produkt celičnega dihanja, v našem telesu pa nastajajo tudi kot posledica zunanjih dejavnikov, med drugim zaradi onesnažene -

ga zraka, sevanja, UV svetlobe, vnosa škodljivih snovi, stresa in nenazadnje tudi staranja. Ker je melatonin tako dober lovilec prostih radikalov, mu v zadnjem času namenjajo vse več pozornosti. Hormon, »rojen« v temi Melatonin, ki ga proizvaja češerika, nastaja v temi. V trenutku, ko odpremo oči in ugledamo svetlobo, se ta hormon preneha proizvajati. Najvišjo koncentracijo doseže med drugo in četrto uro ponoči, potem pa proizvodnja počasi upada. Melatonin se sintetizira tudi v drugih celicah, predvsem v mrežnici in v črevesju. Ključnega pomena za pravilno proizvajanje tega hormona pa je urejen spalni in cirkadiani ritem.

Cirkadiani cikel/ritem je lastnost procesov živih organizmov, ki se ciklično spreminja v roku približno 24 ur in predstavlja način prilagajanja organizma na okolje. Zadnja leta vse več pozornosti posvečamo pravilnemu in uravnovešenemu ciklu vsakdana. Z ravnovesjem je namreč pogojeno naše fizično in psihološko zdravje. Pomislite samo na zimski in poletni premik ure. Veliko ljudi ima težave s spanjem vsaj prvi teden po premiku, saj naše telo potrebuje kar nekaj časa, da se navadi na nov ritem. Ljudje, ki veliko potujejo v druge časovne pasove, tudi delavci, ki opravljajo večizmensko delo, imajo lahko tako kratkoročno kot tudi dolgoročno velike težave s spanjem in drugimi presnovnimi procesi ter izločanjem hormonov, saj se s cirkadianim ritmom neprestano poigravajo.

Pomanjkanje melatonina v našem telesu lahko vodi do različnih simptomov, kot so utrujenost, nespečnost, razdražljivost, težave s koncentracijo in slab apetit. Motnje biološkega ritma pa lahko

Aleksandra Lamut

povzročijo tudi psihološki napor za možgane in stres za ostale sisteme organizma, saj se naše telo od nenehnem spreminjanju ritma ne more tako hitro prilagoditi. Znižanje ravni melatonina lahko vodi do zmanjšane odpornosti imunskega sistema in poveča celične motnje in srčne disfunkcije, vpliva pa tudi na srčni tlak. Pomemben za našo srečo Drugi hormon, ki se proizvaja s pomočjo češerike in preko katerega nastaja melatonin, pa je serotonin. Imenujemo ga tudi hormon sreče. V našem telesu deluje kot prenašalec živčnih signalov in ima pomembno vlogo pri mnogih psiholoških in fizičnih funkcijah našega telesa. Vpliva na naše razpoloženje, apetit, spolni nagon, pomnjenje in sanjanje. Serotonin poleg pomirjujočega in poživljajo -

čega vpliva na naše razpoloženje vpliva tudi na ritem krčenja črevesja (peristaltika), na normalno delovanje krvno-žilnega sistema ter na delovanje mišic. Pomanjkanje serotonina lahko vpliva tudi na stanje depresije, anksioznost ter na obsesivno-kompulzivno motnjo. Različne vplive lahko zasledimo pri moških in ženskah. Pri ženskah se kaže kot depresija in prenajedanje, moški s prenizko vrednostjo serotonina pa so podvrženi alkoholizmu in sindromu ADHA (pomanjkanje pozornosti in motnja hiperaktivnosti). Dolgotrajno pomanjkanje serotonina lahko vodi tudi v srčna obolenja, demenco in Alzheimerjevo bolezen, skrajša pa se tudi življenjska doba.

Serotonin se proizvaja pri dnevni svetlobi, zato količina serotonina,

ki ga pridobimo čez dan, vpliva na proizvodnjo melatonina ponoči.

Strokovnjaki zato priporočajo, da za zadostno količino serotonina vsaj pol ure na dan preživimo na dnevni svetlobi, za kar najboljšo proizvodnjo melatonina pa naj bi spali v popolni temi.

Izjemnega pomena je torej spalna higiena. Za spanje si moramo vzeti toliko časa, kot ga potrebujemo. Za nekatere je to le pet ur, spet za druge osem ali devet ur, ne glede na količino spanja pa bi bilo najbolje, da spimo med 10. uro zvečer in 6. uro zjutraj.

Vsekakor pa moramo poslušati svoje telo in prepoznati signale, ki nam jih pošilja. Le tako bomo namreč našemu zapletenemu organizmu omogočili, da opravi še bolj zapletene procese, kočni rezultat pa bo naše boljše počutje.

Vsako leto je ena od tem, ki se jim v tem času ne moremo izogniti, tudi to, kaj in koliko bomo jedli za praznike. Četudi smo bili vse leto bolj ali manj striktni in smo se poskušali vsaj približno zdravo prehranjevati, se nam kaj hitro zgodi, da na vse to pozabimo, ko nastopi veseli december in vse z njim povezane praznične gostije, skupaj z njimi pa tudi (mnogo) preveč zaužitih kalorij. A tudi temu se lahko izognemo, ne da bi bili posebej prikrajšani.

Začnimo novo leto vitki in fit !

Darjan Lapanje

mreč radi vzamemo čas za bližnje, za prijatelje, ki jih nismo videli že dlje časa, in za družinske člane, katerih urniki so po navadi prava zmešnjava. Hkrati časa zaradi naj -

različnejših obveznosti zmanjkuje tudi nam samim, posledično pa se le redkokdaj uspemo uskladiti. Decembra pa vendarle najdemo čas. In takrat pričnemo z obiski. Če ne pride prijatelj k nam, gremo pa mi k njemu. Po slovenski tradiciji se bo tako pri nas kot tudi pri prijateljih jedlo in pilo, in to pri vsakem od prijateljev, ki jih bomo obiskali. Ko december mine in se v začetku novega leta pogledamo v ogledalo, pa se pogosto srečamo z realnostjo in ugotovimo, da so druženja pustila posledice na naši telesni teži.

Kaj pa lahko naredimo, da se temu izognemo?

Če bi rekli, da je stvar sila preprosta, bi lagali. Seveda je treba imeti železno voljo ter hkrati razmišljati kaj in koliko pojemo. Če boste nasvete upoštevali, bodo zagotovo pripomogli k boljšemu počutju. Mogoče vseh ne boste mogli preizkusiti v tem decembru, obstaja pa možnost, da vam bo kateri izmed njih vseeno koristil.

Kuhajte lažjo hrano

Če veste, da vas zvečer čaka maraton hrane, si pripravite lahko kosilo. Zelenjavne juhe so odlične za mrzle zimske dni. Priporočamo čudovito kremno juho iz kolerabe. Poleg tega, da po vsebnosti vitamina C koleraba prekaša še limono, je priporočljiva tudi za sladkorne bolnike, saj uravnava raven sladkorja v krvi. Vsebuje obilico kalija, zaradi česar niža krvni tlak. Kolerabi pravimo tudi zemeljsko jabolko – je polna vlaknin, podaljšuje občutek sitosti, odvaja vodo iz telesa, krepi imunski sistem in še bi lahko naštevali. Privoščite si jo lahko brez slabe vesti.

Odpovejte se vmesnim obrokom Ta nasvet bi sicer morali upoštevati skozi vse leto, vsekakor pa se je tega dobro držati med prazniki.

S tem boste vašemu organizmu dali čas, da prebavi vso hrano. Vselej je težko iti kar mimo polne sklede sveže pečenih in omamno dišečih medenjakov, vendar zagotovo zmorete tudi to. In še droben nasvet: ko spečete piškote, jih pospravite v omaro. Privoščite si jih le dopoldne ob kavi ali čaju.

Ne pozabite na zajtrk Če ste imeli obilno večerjo, naj bo zajtrk nekoliko lažji. Privoščite si denimo zelenjavno-sadni smuti, navadni jogurt ali grenivko. Seveda ne pozabite na oreščke, ki so vir beljakovin in esencialnih maščob, predvsem pa so, seveda v primernih količinah, dobri za prebavo, saj vsebujejo kar nekaj vlaknin.

Večino hrane zaužijte do 15. ure Dragocen nasvet, ki naj prav tako velja vse leto, še toliko bolje pa

se ga ja držati, ko so dnevi krajši. Le-ti namreč prinašajo nekaj manj manevrskega prostora glede vadbe, sploh v trenutni situaciji. Če večino hrane zaužijete do 15. ure, to pomeni, da imate še skoraj šest ur, da hrano v miru prebavite. Tudi spanje s praznim želodcem je veliko boljše, saj se lahko telo posveti nočni regeneraciji in ne prebavi hrane. S hrano torej začnite zgodaj zjutraj in zaključite zgodaj popoldne. Pri tem naj poudarim, da različni organizmi delujejo različno. Oseba, ki ima npr. sladkorno bolezen, seveda obrokov ne sme izpuščati.

Gibajte se!

Kljub temu, da smo pred dnevi prejeli prvo pošiljko bele zimske padavine, naj vas to ne odvrne od tega, da bi šli v naravo. Nadenite si topla oblačila, obujte tople škornje in pojdite v gozd. Spre -

hod bo vzpodbudil vašo prebavo, svež zrak pa vam bo zbistril um. Glede na to, da v mrzlih mesecih nekoliko več sedimo, vam toplo priporočamo, da vsako jutro naredite nekaj vaj, ki bodo pognale kri po vašem telesu in vas prebudile. Verjemite – zajtrk vam bo po tem še bolj teknil.   December je mesec zaključkov in novih začetkov. V tem mesecu se zazrimo vase, preglejmo, česa smo se naučili v tem letu, polnem preizkušenj. Vsak od nas se je zagotovo sam o sebi naučil veliko. Zapišite si, kaj ste se naučili in kako lahko to uporabite v življenju. Načrtujte leto 2023. Ne glede na to, da prihodnost zaradi vseh nakopičenih kriz ni tako jasna, kot bi lahko bila, vseeno na -

Mnogokrat se nam zgodi, da začutimo neprijetno bolečino v hrbtu (križu) ali vratu, ki je lahko tako huda, da nam za nekaj časa onemogoči življenje, kot smo ga sicer navajeni. Vzrokov za bolečino je seveda lahko več, zelo pogosto pa si tako bolečino »pridelamo« sami – z nepravilno telesno držo pri hoji, sedenju ali ležanju.

Podprite svojo hrbtenico

Miha Anžur

Hrbtenica velja za osrednji nosilni steber našega telesa, pri čemer je vse naše življenje izpostavljena najrazličnejšim naporom in obremenitvam. Sestavlja jo 32 oz. 33 vretenc, od katerih je 24 med seboj gibljivo povezanih. V zgornjem delu hrbtenice najdemo sedem vratnih vretenc, sledi jim 12 prsnih, ki nosijo rebra, nato pa še pet ledvenih vretenc. Gibljivemu sledi negibljivi del – pet križnih vretenc in tri ali štiri trtična vretenca.

Vretenca v gibljivem delu hrbtenice so med seboj povezana z medvretenčnimi ploščicami. Gre za neožiljene »želatinasto-hrustančne« strukture, ki za svojo elastičnost potrebujejo predvsem dovolj tekočine. Če hrbtenico obremenjujemo – recimo ko stojimo ali hodimo, se tekočina iz njih iztisne, med počitkom (pri ležanju ali sedenju) pa se s te -

34 december 2022 - januar 2023

k očino ponovno napolnijo in znova lahko opravljajo svojo funkcijo. Prav zaradi vsega navedenega je še kako pomembno, da ima hrbtenica pri sedenju oz. počitku pravilno oporo. Fotelj, počivalnik ali vzmetnica so sicer lahko zelo mehki in na prvi občutek udobni, ni pa rečeno, da da je počivanje na njih tudi zares zdravo za našo hrbtenico. Zdrs medvretenčne ploščice Včasih pa se, ne glede na to, kako dobro ležišče ali počivalnik smo si izbrali, soočimo s tako hudimi bolečinami v hrbtu oz spodnjih okončinah, da je obisk zdravnika neizbežen. Najpogostejši vzrok za tovrstne težave je zdrs medvretenčne ploščice oz. hernija diskusa.

O tem govorimo takrat, ko ploščica zdrsne iz svojega položaja in pritisne na hrbtenjačo ali živčno korenino.

Zaradi pritiska medvretenčne ploščice pride do vnetja in na-

brekanja okolnih tkiv. Vse to povzroči utesnitev živčne korenine ali hrbtenjače. Najpogosteje je utesnjena živčna korenina ishiadičnega živca, kar se kaže z značilno bolečino vzdolž prizadetega živca oziroma ishialgijo, znano tudi kot išias.

Okrog 25. leta začne medvretenčna ploščica postajati manj prožna, ker se postopno zmanjšuje vsebnost vode v njej. Vsakdanje dejavnosti in manjše poškodbe pospešujejo nastanek degenerativnih sprememb, ki lahko sčasoma vodijo v zdrs medvretenčne ploščice. Tveganje za tako stanje je večje pri ljudeh s čezmerno telesno težo in pri ljudeh, ki nepravilno obremenjujejo hrbtenico, na primer z dviganjem težkih predmetov.

Simptomi so boleči Topa bolečina v prizadetem delu, boleči mišični krči, slabša gibljivost, mravljinčenje v roki ali nogi ipd so simptomi, ki nakazujejo na hernijo diskusa. Če pa pride do pritiska medvretenčne ploščice direktno na hrbtenjačo, pa se lahko pojavijo celo motnje pri odvajanju vode in blata.

Tako stanje je urgentno in ga je potrebno odpravljati z operacijo, medtem ko pri ostalih simptomih zdravniki najprej poskusijo s konservativnim zdravljenjem (protibolečinska zdravila in fizioterapija). Če vse to ne zaleže in se stanje ne izboljša, pa je tudi v tem primeru potreben operativni poseg.

Pomembno je vedeti, da za to, da bi težave s hrbtenico preprečili, veliko lahko naredimo sami. Seveda pa to vključuje pravilno držo, dovolj gibanja, izogibanje dvigovanju težkih bremen, pa tudi dovolj počitka. Pri slednjem pa le bodite pozorni in si tako za spanje (ležanje) kot za počitek sede izberite izdelke, ki bodo vašo hrbtenico pravilno podprli. Saj veste, udobno ni vselej dovolj udobno tudi za vašo hrbtenico.

Pošteno smo že zakorakali v zadnji mesec letošnjega leta, veseli december. Mesta so že praznično okrašena, drobne lučke pa budijo spomine, vzbujajo prijetne občutke in prinašajo upanje. Čas inventure leta, ki mineva. Čas načrtov za leto, ki prihaja. Čas praznovanja, čustev, lepih želja in upanja. Za nekatere je bilo letošnje leto najlepše do sedaj, za mnoge nič posebnega in za druge eno najtežjih, ampak doživeli in preživeli smo ga in to je dovolj velik razlog za hvaležnost.

Odnosi so vse

Maya Peron

Na globalno situacijo težko kaj dosti vplivamo, imamo pa zagotovo vpliv na to, kako krmarimo svoje življenje. Včasih je treba na stvari pogledati iz drugega zornega kota in se pogledati v ogledalo, pa naj si to želimo ali ne. Nerazrešene stvari, ki jih, vede ali ne, pometamo pod preprogo, je treba potegniti na plano in se z njimi soočiti. Tudi zato, ker bistveno vplivajo

na odnose, tiste, v najširšem pomenu besede. Odnosi so vse. So tisti, ki določajo, kdo smo, kam gremo, kam bomo prišli, kakšno bo naše zdravje, kakšno naše počutje, kako uspešni in predvsem, kako srečni bomo. Odnos imamo z vsemi in vsem, do vsega in vseh – do samega sebe, do partnerja in otrok, do ljubezni in težav, do denar-

ja in dela, do duhovnosti in narave, do zdravja in vsega, kar nam pride na misel.

Najpomembnejši odnos vseh odnosov je vsekakor odnos do sebe oz. s samim seboj. Ljudje z dobrim odnosom do sebe so prijazni, razumevajoči, druge spodbujajo, radi pomagajo, jasno postavljajo meje (in tudi sami spoštujejo meje drugih), poznajo svoje vrednote, trdno stojijo za njimi in ne pristajajo na manj. O stvareh imajo izoblikovana mnenja, ki jih ne vsiljujejo drugim in vedo, da se jim ni treba ves čas dokazovati. Ne zapletajo se v čustvena izsiljevanja, ne igrajo vloge žrtve, sami sprejemajo odgovornost za svoja dejanja. Svojo moč uporabljajo, nikoli pa je ne izkoriščajo. Želim vam, da letošnje leto zaključite s hvaležnostjo in zavedanjem, da ste zaradi vseh preizkušenj trdnejši, močnejši in modrejši, v prihajajoče leto pa zakorakate z optimistično radovednostjo. Po svetu hodite z nasmehom, jasnim pogledom in odprtim srcem. Širite svetlobo in strpnost. Ljudi opogumljajte in jim vlivajte upanje, kakšno solzo pa raje obrišite kot povzročite. Karkoli boste že počeli, počnite z ljubeznijo in nikoli ne nehajte verjeti v čudeže. Kaj pa, če bo leto 2023 vaše najlepše leto doslej?

Hemoemon priporočamo pri povečanih potrebah po železu in drugih za tvorbo rdečih krvničk bistvenih hranil. Namenjen je zlasti ženskam v reproduktivnem obdobju, športnikom, otrokom, najstnikom v obdobju intenzivne rasti in nosečnicam.

• Prispeva k normalnemu nastajanju rdečih krvničk.

• Aminokislinski kelat železa z 2-krat višjo biorazpoložljivostjo v primerjavi z anorganskim železom.

• Ne povzroča slabosti, zaprtja in draženja želodca.

• Popoln kompleks hranil, ki sodelujejo pri nastajanju rdečih krvničk: 400 μg folne kisline, vitamin B12, baker, cink, vitamin E.

• Vsebuje vitamin C, ki povečuje absorpcijo železa.

• Za otroke 11+ in odrasle.

• Brez sestavin živalskega izvora, glutena in TiO

Za železno podporo telesu.

Prehransko dopolnilo ni nadomestilo za uravnoteženo in raznovrstno prehrano.

December radi enačimo z božično-novoletnimi prazniki, zaščitni znak teh praznikov pa je zagotovo božično drevesce, ki bo v prihodnjih dneh in tednih krasilo domala vsak dom. Največkrat sta to jelka ali smrečica, ki pa nista le čudovit novoletni okras, poln simbolike, pač pa se lahko pohvalita tudi s prenekaterimi zdravilnimi lastnostmi. Tokrat bomo nekoliko pobliže spoznali smreko.

Zimzelena zdravilka

Darjan Lapanje

Navadno smreko (Picea abies) uvrščamo v družino borovk. Gre za drevo, ki lahko zraste do 50 metrov višine. Zanimivo je, da smreka lahko dočaka starost okoli 600 let, če je seveda človek zaradi gospodarskih potreb prej ne poseka oz. če je ne napadejo bolezni ali škodljivci. Gre za enodomno rastlino, kar pomeni, da se na njej razvijejo tako moški kot tudi ženski cvetovi. Posebej prepoznavni so slednji, ki se razvijejo v viseče olesenele storže. Smreko, ki cveti od maja do junija, sicer najlažje prepoznamo po temno zelenih

štirirobih iglicah, ki prekrivajo njene veje. Najdemo jo v mešanih in iglastih gozdovih, ki se raztezajo vse od nižin pa do zgornjega roba gozdne meje. Je pa res, da gre za drevo, ki bolje uspeva v višjih legah. Nižje namreč nevarnost za smreko predstavljajo škodljivci, zlasti lubadar, ki se načeloma zadržuje do nadmorske višine okoli 1000 metrov. Široka paleta učinkovin Smreka zaradi svojega lesa zavzema pomembno mesto v lesno-predelovalni industriji, cenjena pa je tudi zaradi svojih zdravilnih učinkovin. Med naj-

pomembnejše uvrščamo eterična olja (bromilacetat, limonen in pinen), smolo in terpentinovo olje. Da bi vse te zdravilne sestavine lahko izkoristili, zdravilci navadno zgodaj spomladi nabirajo smrekove vršičke, med cvetenjem pa tudi iglice, storže in mlade poganjke. Poletje pa je najprimernejši čas za nabiranje smole in doraslih iglic.

Eterična olja iz smrekovih iglic dražijo kožo in sluznice, kar pospešuje prekrvavitev, znojenje in izločanje urina. Uporabljamo jih kot dodatek pri sestavinah za kopeli, v inhalacijskih dodatkih in v savnah.

Smrekovi čaji, mazila in oljni izločki pomirjajo in zdravijo bolezni dihal, kašelj, bronhialno astmo, prehladna obolenja, oslovski kašelj in revmatizem.

Pri revmi in protinu je dobro dodatno pripraviti tudi kopeli iz svežih iglic in narezanih storžev. Oglje iz smrekovega lesa je dobro pri driskah, vnetjih črevesa, čirih, ranah in zastrupitvah, vendar pa se moramo pred uporabo oglja vedno posvetovati z zdravnikom.

Terpentinovo olje, ki se pridobiva iz smole, ima zelo močno stransko delovanje na ledvice, zato ga ne smemo jemati brez zdravnikovega nadzora, koristno pa je tui v boju proti revmatizmu, bronhitisu in napenjanju.

Pripravite si čaj!

Če nas v zimskem obdobju preseneti vnetje dihal, kar je precej pogosta nadloga, si lahko pomagamo s smrekovim čajem. Pripravimo ga enostavno, in sicer tako, da deset gramov smrekovih iglic prelijemo s skodelico vode, vse skupaj zavremo in pustimo stati deset minut. Dnevno lahko popijemo dve skodelici tako pripravljenega čaja, ki bo pomagal, da vnetje čim hitreje odpravimo.

Ko boste torej v naslednjih dneh videli lepo okrašene smrečice, se le spomnite, da gre za drevo, ki nima le estetske ali gospodarske vrednosti, pač pa je to tudi rastline, ki v sebi skriva številne zdravilne učinkovine. Morda bo katera izmed njih morebitne zdravstvene tegobe pomagala odpraviti tudi vam.

Ogrevam s klimo

Z investicijo v klimatsko napravo poskrbite za hlajenje prostora poleti, ogrevanje pozimi in optimalno upravljanje temperatur v prehodnem obdobju. Klimatske naprave imajo velik vpliv tudi na delovno okolje, saj so zaposleni zaradi optimalnejših temperatur bolj produktivni.

Ogrevam s toplotno

Toplotna črpalka je najbolj priljubljena odločitev vseh tistih, ki cenijo dolgoročno učinkovitost, enostavnost uporabe, varčnost in trajnostno naravnanost. Sodobna toplotna črpalka zagotavlja dovolj toplote za ogrevanje in gretje sanitarne vode. Gre za čisto in okolju prijazno rešitev ogrevanja.

Prezračujem prostor

Prezračevalni sistem z rekuperacijo omogoča dotok svežega zraka obogatenega s kisikom, odvaja višek vlage, neprijetnih vonjav in škodljivih snovi, med katerimi so tudi virusi in nečistoče. Ob tem ne rušijo razmerja med ohlajanjem in ogrevanjem prostorov in ne ustvarjajo energetskih izgub.

Čistim zrak v prostoru

Prispeva k preprečevanju bolezni, ki jih povzročajo mikrobi, zmanjševanju simptomov alergij, izboljšanju prekrvavitve in splošnega zdravja, boljši kakovosti spanja. Priporoča se še posebej tistim, ki imajo težave z alergijami, astmo ali dihali.

Ogrevam in hladim z VRF sistemom

Idealna rešitev za večje objekte! Je sistem za poimenovanje večjih klimatskih sistemov, ki jih sestavljajo številne notranje klimatske naprave povezane v funkcionalno celoto z modularno zunanjo enoto na, katero lahko priklopimo tudi napravo za učinkovito prezračevanje. Odvisno od sistema, lahko notranje enote ogrevajo in/ali hladijo neodvisno od drugih, kar zmanjšuje porabo električne energije.

UČINKOVITO IN VARČNO

ogrevanje pros’m

Specializirani na področju hlajenja, ogrevanja in prezračevanja prostorov

Uradni distributer za blagovno znamko Mitsubishi Electric.

Ream d.o.o., Pod hrasti 29, 1218 PC Komenda

Izkušnje in znanja, pridobljena v 30. letih delovanja.

Strokovno svetovanje in tehnična podpora.

Zima je obdobje, ko si tudi narava vzame čas za počitek, preden bo spomladi znova zacvetela v polnem sijaju. Kljub temu pa se ljudje trudimo, da bi zlasti v prazničnem času v naše domove vnesli čim več zelenja, ki na simbolični ravni predstavlja življenje oz. nenehni življenjski krog. Nekdaj so bila to zlasti božična drevesca in veje, povite v vence, danes pa so tiste, ki praznični dom napolnijo s pričakovanjem, zlasti rastoče rastline. A kako zanje poskrbeti, da bodo preživele praznike in nam dom morda krasile tudi v prihodnji sezoni?

Okrasite dom z rastlinami

Sara Sočan

Med rastlinami, ki jih najpogosteje srečamo v vlogi božično-novoletnega okrasja so tako okrasne rastline iz našega domačega geografskega okolja kot tudi tiste iz oddaljenih toplih krajev. Seveda je nekatere vrste lažje trajno ohraniti pri življenju, pri čemer je veliko odvisno od tega, kako bomo zanje poskrbeli.

Pomembno je vedeti, da na to, kako dolgo bo določena rastlina (pre)živela v našem domu, lahko vplivamo že z izbiro rastline v trgovini. Zmeraj moramo namreč biti pozorni, da izberemo krepke in zdrave rastline. Sploh pri primerkih, ki naravno uspevajo v toplejših krajih, je izjemno pomembno tudi, da jih med transportom od trgovine do doma ustrezno zaščitimo, da jim ne povzročimo tem -

peraturnega stresa, ki bi jim lahko škodoval.

Ko rastlina končno prispe v nov dom, pa ji moramo zagotoviti razmere, ki se čim bolj približajo njihovemu naravnemu ciklu. Pri tem so najpomembnejši dejavniki kombinacija ustrezne temperature, svetlobe in zračne vlažnosti. Katere rastline izbrati?

Od cvetočih lončnic, ki so bile sprva v božično-novoletnem času priljubljene zlasti zaradi zeleno-cvetoče kombinacije, danes pa marsikomu nadomeščajo praznično drevesce, lahko s primerno oskrbo ohranimo denimo vitezovo in božično zvezdo, božični kaktus ali ardizijo. Pri omenjenih je, na primer, zelo pomemben ritem zalivanja. Vitezova zvezda je ena izmed tis -

tih, pri kateri s siljenjem dosežemo, da cveti sredi zime. Čim hitreje raste, tem več vode potrebuje. Na začetku rasti zalivamo precej poredko, v času cvetenja vsak drugi dan, a nikoli obilno, nato spet bolj poredko, ko listi začnejo rumeneti. Od septembra do novembra jo zalivamo zelo redko. Tudi božično zvezdo v obdobju rasti obilno zalivamo. V zelo toplem prostoru jo je bolje zaliti zelo obilno enkrat na teden kot večkrat z majhnimi odmerki. Po koncu cvetenja jo narahlo škropimo in ne zalivamo.

Podobne potrebe po vodi ima božični kaktus. Redno ga zalivamo v obdobju rasti in cvetenja, v obdobju mirovanja pa redkeje. Nekoliko drugačne so potrebe ardizije, pokončno rastočega nizkega zimzelenega grmička z rdečimi plodovi v spodnjem delu, ki ne prenaša nizkih temperatur. Redno zmerno zalivanje in pogosto škropljenje potrebuje vse leto.

Prst se pri njej ne sme izsušiti, po drugi strani pa se v rastlino ne sme ujeti preveč vlage.

Kaj pa iglavci v loncih?

Čedalje bolj so priljubljena tudi v loncu rastoča božična drevesca. Za ta namen se navadno vzgaja različne vrste iglavcev. Da bi ti v bivalnih prostorih preživeli čim manj stresa, jih imejmo v stanovanju največ dva tedna. V tolikšnem času pri rastlini višja temperatura namreč še ne izzove brstenja.

Če imamo drevesce v stanovanju dlje časa, poskušajmo nekoliko znižati temperaturo in ga redno zalivajmo. Ko ga prestavimo na prosto, ga namestimo v zavetje ob steno, najbolje na vzhodno ali severno stran hiše, lahko pa tudi na balkon ali teraso, ter poskrbimo, da bo prst ves čas vlažna.

Od iglavcev, ki so posajeni v lonec kot trajna drevesa, se najbolj obdržijo jelke, zlasti korejska in kavkaška jelka. Seveda pa so primerni tudi drugi iglavci, kot so srebrna smreka, bodeča smreka, omorika in stožčasta smreka in druge. Če si želimo za božično-novoletne praznike okrasiti okolico hiše, pa lahko uporabimo borovce, stožčaste smreke, božja drevca, tise, skimije, pierise, gaulterije, pernecije, oblikovane pušpane ali telohe v loncih.

Dom lahko okrasimo tudi z vejami Pomemben del praznične dekoracije so tudi zimzelene vejice in rdeči okraski. Enako kot drevo tudi zelene veje simbolizirajo upanje, zmago življenja nad temo, rdeči plodovi

pa ljubezen. Tudi če si ne omislimo drevesa, lahko duh praznikov v domu vdahnemo z izbranimi vejicami in različnimi plodovi narave. Možnosti je veliko, zato si ne smete dovoliti, da vas pri tem omejuje tradicija.

Bolj tradicionalno okrasje je na primer bodika ali božje drevce. Ta rastlina je v gozdovih zaščitena, zato je prav, da njene veje kupite na tržnici. Ker so njeni listi bodičasti, jih boste težko uporabili v vencih, se bodo pa odlično podali v najrazličnejše aranžmaje. Sredi zime tudi bela omela razvije

biserom podobne plodove, ki lahko skupaj z zelenim delom rastline postanejo imenitna praznična dekoracija vašega doma. Včasih so celo verjeli, da lahko bela omela prežene zle duhove preteklega leta. Če je temu res tako, se prepričajte sami, dejstvo pa je, da je rastlina primerna za okrasitev vhodnih vrat, lahko pa jo obesimo tudi pod strop v prostorni veži. Če boste belo omelo povezali v manjše šopke, pa jih lahko uporabite tudi za dekoracijo praznično obložene mize.

Seveda pa je to le nekaj idej, za katere upamo, da vam bodo pomagale pri novoletni okrasitvi vašega doma. Če boste med sprehodom skozi gozd dobro opazovali okolico in zraven uporabili še malo domišljije, smo prepričani, da se vam bodo utrnile še številne ideje, kako z rastlinjem v stanovanju še poudariti duh praznikov, ki so pred nami. Prepričani smo, da vam bo to dobro uspelo.

Brez vode ne more živeti nobeno živo bitje, ne človek, ne žival, ne rastlina. Voda je nujna za obstoj živih organizmov. Ljudje jo vnašamo v telo s hrano in pijačo. Zato je zelo pomembno kakšno vodo vnašamo.

Pijte najboljšo vodo!

Zdravo življenje se začne s kristalno čisto pitno vodo

Zaužitje zadostne količine čiste vode je ključnega pomena za dobro zdravje in vitalnost. Glede na to, da smo v zadnjih desetletjih spustili v okolje več kot 100.000 različnih onesnaževalcev, ki naposled vselej končajo v vodi, je precej na mestu vprašanje, kakšno vodo pravzaprav pijemo. Voda je namreč univerzalno topilo, ki na svoji naravni poti kroženja raztaplja številne snovi s katerimi pride v stik. Tako se pri prehodu skozi zemeljske plasti onesnaži z različnimi zdravju škodljivimi snovmi. Temu pritrjujejo analize voda, ki kažejo, da domala vsa pitna voda poleg

drobnih delcev vsebuje še klor, rakotvorne trihalometane (THM), ostanke zdravil, hormone, pesticide, nitrate in težke kovine.

Vodo v glavnem ocenjujemo po njenih organoleptičnih lastnostih kot so videz, okus in vonj. Najpogosteje nas moti in draži strupeni klor, ki se dodaja vodi za potrebe dezinfekcije vode. Rakotvorne trihalometane (THM), ki nastanejo v reakciji klora z organskimi snovmi in so vedno prisotne v vodi, pa žal naša čutila ne zaznajo. Prav tako naša čutila ne zaznajo širok spekter za zdravje škodljivih snovi, ki jih najdemo v vodi.

Poleg tega je marsikje tudi vodovodno omrežje zastarelo in dotrajano, zaradi česar pogosto prihaja še do nenadzorovanih okužb in onesnaženj vode.

Če vzamemo vse navedeno v obzir, ni več samoumevno, da nam iz pipe priteče čista pitna voda.

Vse navedene onesnaževalce iz vode odstrani Vodni filter AquaMetix® 2 mcr, podpultni, ki zagotavlja kristalno čisto vodo, boljšo od najboljše izvirske vode za manj kot cent/liter.

V ohišju filtra je nameščen učinkovit filtrirni vložek aktivno oglje (Carbon Block) + Zeolit AquaMetix® 2 mcr, 9 ¾" NSF certificiran priznanega ameriškega proizvajalca Ceramic Filters Company, ki vsebuje dve vrsti aktivnega oglja in zeolit. Iz vode odstrani klor, kloramin, fluoride, amonijak, slab vonj in okus, rakotvorne trihalometane (THM), ostanke zdravil, hormone, hormonske motilce, pesticide, nitrate, azbest, ciste, težke kovine (svinec, živo srebro, kadmij, nikelj, krom, aluminij, baker, cink, arzen itd.).

Izboljša okus vode.

Vodni filter AquaMetix® 2 mcr, podpultni se montira pod pomivalno korito. Montaža je enostavna. Priloženo je navodilo in ves potreben montažni material. Filtrirana hladna voda se toči na obstoječi pipi pomivalnega korita. Zaradi majhnih dimenzij se lahko montira tudi na prostorsko omejenih mestih. Nudimo strokovno montažo.

Henrik Homšak

“ Lunos hvala, da ste rešili, kar je izgledalo nerešljivo. Zidna plesen, zarošena stekla, zatohel zrak, ogromno vlage, kljub zračenju prostorov in skrbni uporabi. Šele Lunos je poskrbel, da smo v našem domu, zares popolnoma odpravili vse težave in zdaj uživamo v čistem, svežem zraku v vsakem trenutku.”

JASMINA, Markovci

“ Za nakup smo se odločili zaradi prisotnosti vlage, rosnih oken in plesni. To je bila edina zares prava in zanesljiva odločitev, za katero nam ni žal! Učinki so enkratni in naložba je bolj vredna od naložbe v kakršenkoli sklad! Hvala!”

MARIJA, Dravograd

“Zahvaljujoč vašemu sistemu smo v hiši prejeli svež, čist zrak. Veliko ste nam pomagali. Zdaj nimamo alergij in pljuča mojega brata so se izboljšala. Pred 10. leti je namreč v požaru opekel pljuča. Do vgradnje sistema je kašljal vsakih pet minut. Danes skoraj nima kašlja. Hvala vam, spremenili ste kakovost našega življenja.”

Trzin

SERGEJ,

Spoštovani krvodajalke in krvodajalci, prosimo vas, da pokličete na telefonsko številko, ki ste jo prejeli v vabilu ali SMS sporočilu, ali na vam najbližji transfuzijski center, da se dogovorite o dnevu in uri prihoda.

Rdeči križ Slovenije vas vljudno vabi, da se udeležite ene izmed krvodajalskih akcij v mesecu DECEMBRU 2022 . Pokličete lahko vsak dan med 7. in 15. uro

Ormož – v kulturnem domu, 7.00-10.00

1.12.

Ribnica – v TVD Partizan, 7.00-13.00, 7.00-13.00 1.12., 2.12.

Ruše – v zavodu RAST, 7.30-11.00 2.12.

Leskovec pri Krškem – v športni dvoran, 7.00-13.00, 7.00-13.00 5.12., 6.12.

Škocjan – v Osnovni šoli Frana Metelka, 8.00-12.00 7.12.

Lokavec – v gostišču Mihelič, 7.30-10.00 7.12.

Žužemberk – v Osnovni šoli Žužemberk, 8.00-12.00 8.12.

Laško – v Kongresnem centru Hotela Thermane Park, 7.00-10.00 8.12.

Grad – v Osnovni šoli Grad – podružnica Žitečka, 7.30-11.00 8.12.

Zg. Velka – v krajevni hiši, 7.30-10.00 9.12.

Ljubljana – v Zavodu RS za transfuzijsko medicino 9.12.

Sežana – v Zavodu za gas. in reš. službo, 7.00-13.00, 7.00-13.00 12.12., 13.12.

Rečica ob Savinji – v Osnovni šoli Rečica ob Savinji, 7.00-13.00 14.12.

Hrastnik – v OŠ Narodnega heroja Rajka, 7.00-13.00, 7.00-13.00 15.12.

Laško – v Kongresnem centru Hotela Thermane Park, 7.00-10.00 15.12.

Ljubljana – v Zavodu RS za transfuzijsko medicino 16.12.

Lenart – v knjižnici Lenart, 7.00-12.00 16.12.

Sevnica – v v Osnovni šoli Sava Kladnika, 7.00-13.00, 7.00-13.00 19.12., 20.12.

Polzela – v veroučni učilnici Župnije Polzele, 7.00-12.00 21.12.

Lendava – v vaškem domu Dolga vas, 7.30-10.00 21.12.

Tržič – v Sokolnici, 7.00-13.00 22.12.

Ljubljana – v Zavodu RS za transfuzijsko medicino 23.12.

Lendava – v vaškem domu Dolga vas, 8.00-12.00 23.12.

Cerknica – v Osnovni šoli Cerknica, 7.00-13.00, 7.00-13.00 27.12., 28.12.

Selnica ob Dravi – v Osnovni šoli Selnica ob Dravi, 7.30-10.00 28.12.

Cerknica – v Osnovni šoli Cerknica, 7.00-13.00 29.12.

Ožbalt – v Osnovni šoli Brezno - Podvelka, 7.30-10.00 30.12.

Ljubljana – v Zavodu RS za transfuzijsko medicino 30.12.

Kri lahko darujete tudi izven terenskih krvodajalskih akcij, v okviru urnika delovanja transfuzijske službe. Z R S za transfuzijsko medicino Ljubljana, Šlajmerjeva 6. T: 051/389 270, 051/671 147 ali 030/716 796, in se dogovorite o uri prihoda.

Več informacij na www.bogastvozdravja.si/koledar-dogodkov Preverite stanje zalog krvi na www.daruj-kri.si.

Posebna ponudba!

Revijo Bogastvo zdravja lahko na dom prejemate celo leto za samo 16 EUR. Za člane TUŠ kluba samo 11 EUR!

Želite informacije in novosti s področja zdravega načina življenja prejemati mesečno na vaš naslov? Izpolnite spodnjo naročilnico in revija Bogastvo zdravja vas bo takoj po izidu pričakala v vašem nabiralniku za SAMO 16 EUR NA LETO.

PO IZVEDENEM NAKAZILU VAM BOMO POSLALI AKTUALNO ŠTEVILKO REVIJE. Naročnino bomo po preteku avtomatsko obnovili za naslednje obdobje, razen v primeru pisnega preklica najmanj mesec pred potekom naročnine. Naročilnica zavezuje tako izdajatelja kot naročnika. Poštnino za tujino zaračunavamo posebej. *Vpis podatkov je obvezen

Številka Tuš klub kartice** Ulica in hišna številka* Pošta in poštna številka*

Telefon* El. naslov* Datum* Podpis* S podpisom potrjujem članstvo in veljavnost podatkov **Vpis tega podatka je obvezen, če želite uveljaviti akcijsko ceno naročnine

Ime in priimek* Podatki za plačilo: Tridea, d. o. o., Podkraj pri Zagorju 3a, 1410 Zagorje ob Savi, TRR: SI56 0233 8025 5035 985, sklic: 00 18-2001, znesek: 16 EUR

S podpisom dovoljujem, da Tridea d.o.o. posredovane osebne podatke vzpostavi, obdeluje, vodi, vzdržuje, upravlja, uporablja in shranjuje za potrebe izpolnjevanja naročniškega razmerja in članske službe, skladno z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Navedene osebne podatke lahko Tridea d.o.o hrani in obdeluje do pisnega preklica  privolitve naročnika/plačnika. Na podlagi veljavnega zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov, lahko posameznik kadarkoli zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: Tridea d.o.o, Podkraj pri Zagorju 3a, 1410 Zagorje ob Savi. Naročniku/plačniku pripadajo vse pravice v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov ter v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo potrošnikov.

december 2022 - januar 2023