Odlična kava spodbuja dobro počutje, ustvarjalnost in učinkovitost, zato je illy je za potrebe sodobne pisarne zasnoval kavni aparat SMART10 in kapsule MPS, s pomočjo katerih lahko enostavno pripravite izvrsten espresso za svoje sodelavce in goste.
Espresso d.o.o., Tržaška cesta 330, 1000 Ljubljana, T 01 422 88 88, www.espresso.si ILLY SHOP, Ameriška ulica 8, BTC City, 1000 Ljubljana, T 051 620 520
Narava se očitno res spreminja. Skoraj ves oktober smo lahko uživali v praktično poletnih temperaturah, pregovorno najbolj siv mesec v letu (november) pa je vsaj v prvi tretjini s sivino precej skoparil. Večini to sicer ustreza, vprašanje pa je, če tako drastično spremenjeni vzorci v naravi zares prinašajo kaj dobrega. Vzorci pa se spreminjajo tudi drugod, med drugim tudi, ko govorimo o zdravju. Podobno kot oktober je tudi november dokaj bogat s svetovnimi dnevi, ki so namenjeni ozaveščanju o za človeštvo pomembnih tematikah. Kar nekaj teh tem smo se lotili tudi v tokratni številki revije, pri čemer z zaskrbljenostjo ugotavljamo, da se stvari na več področjih ne premikajo v pravo smer.
Sladkorna bolezen, odvisnost, okužbe z virusom HIV, obolevnost za rakom ipd. so prob lematike, o katerih pišemo tokrat in ugotavljamo, da bo na vseh teh področjih potrebnih še veliko naporov, da se človeštvo izvije iz njihovega primeža. Dejstvo pa je, da se vse začne pri posamezniku.
Sami lahko največ naredimo, da težave močno omejimo, če že ne povsem izkoreninimo. A zdi se, kot da smo se znotraj nekakšne cone udobja znašli v krču, pri čemer z nespremen jenim obnašanjem oz. pristopom želimo doseči drugačne rezultate. Prav to – ponavljanje istih akcij v pričakovanju drugačnega rezultata – pa je definicija norosti, kot jo je postavil veliki Albert Einstein.
Da pa ne bomo tako črnogledi – novembrska številka med drugim prinaša tudi številne bolj »vedre« vsebine. Prepričani smo, da jih boste z veseljem prebirali in morda med zapisanimi vrsticami prebrali tudi kaj takega, kar doslej še niste vedeli in kar vam utegne kdaj v pri hodnje priti prav.
V uredništvu Bogastva zdravja smo medtem že v nizkem štartu kar se priprave zadnje le tošnje številke tiče. Kot se za december spodobi, bo obarvana povsem praznično. Mi se je že veselimo, upamo pa, da jo z veseljem pričakujete tudi vi. Želimo vam lep preostanek meseca in vam kličemo na svidenje v začetku decembra!
Letnik 12, številka 133, november 2022 brezplačni izvod www.bogastvozdravja.si www.facebook.com/ bogastvozdravja
Izdajatelj: Tridea, d. o. o. Direktor: Ladislav Jerin Glavni in odgovorni urednik: Darjan Lapanje
Revijo ustvarjajo: Miha Anžur, Aleksandra Lamut, Tia Kemperle, Katarina Kimovec, Mitja Pirc, Sara Sočan E-mail: urednistvo.bz@gmail.com Oglasno trženje: tridea.trzenje@gmail.com tel.: 03 62 03 623
Fotografije: Shutterstock, iStock, Freepik, arhiv revije Bogastvo zdravja, arhiv SISTEMI in arhivi avtorjev
Foto naslovnica: Arhiv Tridea Tehnično urejanje: TRIDEA d.o.o. Tisk: Tiskarsko središče d.o.o.
Za članke o delovanju učinkovin in zdravil, ki se izdajajo le na zdravniški recept velja opo zorilo: »Ministrstvo za zdravje opozarja, da besedilo obravnava zdravilo, ki se sme izdajati le na zdravniški recept. O primernosti zdravila za uporabo priposameznem bolniku lahko preso ja le pooblaščeni zdravnik. Dodatne informaci je dobite pri svojem zdravniku ali farmacevtu.« Uredništvo ne odgovarja za vsebine, ki so navedene v oglasnih sporočilih. V reviji so podana različna mnenja avtorjev in strokovn jakov, uredništvo za pravilnost njihovih mnenj ne odgovarja. Naročnik sam odgovarja za sk ladnost oglasa z zakonom.
Nenaročenih besedil in drugih nenaročenih materialov ne vračamo.
Mesec november, ki je bil proglašen za movem ber, je mesec, ki je namenjen zdravju moških, predvsem opozarjanju na raka prostate, mod, na duševno zdravje in preprečevanje samomora. Za rakom letno po svetu zboli več kot 12 milijonov ljudi, pri čemer je rak prostate najpogosteje diag nosticirana oblika raka pri moških.
Svetovni dan sladkorne bolezni (14. november) ponuja priložnost za ozaveščanje o sladkorni bolezni kot globalnem javnem zdravstvenem problemu in o tem, kaj je treba storiti za boljše preprečevanje, diagnosticiranje in obvladovanje bolezni. Sladkorna bolezen je tako v Sloveniji kot v svetu v porastu, pri čemer še posebej narašča število prebivalcev s sladkorno boleznijo tipa 2, kar je večinoma povezano s staranjem pre bivalstva in nezdravim življenjskim slogom.
Še en pomemben svetovni dan, kar se zdravja tiče, se nam obeta v prihodnjih dneh. 1. decembra namreč obeležujemo svetovni dan boja proti aidsu. Kljub temu, da je bil v boju proti virusu HIV (ki povzroča aids) v zadn jem desetletju narejen velik korak, tako pri preprečevanju okužb kot pri zdravljenju okuženih, so se trendi v zadnjem obdobju znova poslabšali, s čimer so znova ogroženi mili joni ljudi po vsem svetu
Ko govorimo o težavah z odvisnostjo, verjetno veči na najprej pomisli na odvisnost od psihoaktivnih substanc. Dejstvo pa je, da se je realnost spremenila in se tako v Sloveniji kot tudi drugje po svetu nevarno veča število zasvojencev od nekemičnih »substanc«, pri čemer prednjačijo igre na srečo, pornografija, hrana, delo in sodobne tehnologije (zlasti odvis nost od svetovnega spleta in mobilnih telefonov). Prav je, da ob 11. novembru, Svetovnem dnevu boja proti odvisnosti, opozorimo tudi na ta, vse bolj pereč problem.
Že v prejšnji številki naše revije smo napovedali, da bo rubrika »Kako deluje?« to in naslednjih nekaj številk namenjena žlezam v našem telesu. In če smo v času Movembra, ki opozarja zlasti na rak prostate in mod, je precej logična odločitev, da se bomo tokrat posvetili moški žlezi prostati.
30V zadnjem delu jeseni, v katerem se nahajamo, je večina sadežev že pospravljenih. Obstaja pa še en sadež, ki običajno dozori prav v prvi polovici de cembra in ima po okusu, zdravilnih lastnostih in nenazadnje tudi po imenu sodeč res nekaj oprav iti z bogovi. Hrana bogov oz. rajsko jabolko ali pa enostavno kaki je prava vitaminska bomba, s katero lahko veliko dobrega storite tako za svoje zdravje, kot tudi za vaše brbončice.
Privoščite si atmosfero morja in ugodno morsko klimo kar pri vas doma. Okrepite svoje zdravje, pripravite svoje telo za jesen ter zagotovite sebi in vašim domačim pri jetno atmosfero morja in toploto sonca.
Saj veste, največje bogastvo se ne meri na naših računih, ampak v moči našega zdravja in počutja. To je naša stabilna, za nesljiva valuta, ki nikoli ne izgublja na vre dnosti.
Solne infra kabine »Solni tempelj» so za nesljiva in preverjena pot do našega naj večjega bogastva. Nudijo vam kar pet terapij v enem prostoru:
• Solno terapijo
• Infra terapijo
• Terapijo z negativnimi Ioni
• Barvno terapijo in
• terapijo kakršnekoli glasbe, ki si jo zaželite.
Solne infra kabine izjemno pomagajo kre piti naš imunski sistem in to na popolno ma naraven način ...
Solna infra kabina je investicija v vašo vi talno prihodnost in dobro počutje. Vabi mo vas tudi na ugodne in unikatne na kupe izdelkov za dobro počutje. Obiščite spletno trgovino www.solni-tempelj.com
Prodaja in vgradnja: Grajska vrata d.o.o., Solni tempelj. www.solna-infra-kabina.si
Za več informacij ali ogled solne infra kabine v živo pokličite na 031 788 881 in prijazna, strokovna sodelavka vam bo po dala vse potrebne informacije.
Več o tem, kako deluje Solna infra kabina preverite s skenom QR kode.
Na voljo tudi naprava za izvajanje solne terapije v domačem okolju. Enostavna rešitev, ki navduši!
Mesec november, ki je bil proglašen za movember, je mesec, ki je namenjen zdravju moških, predvsem opozarjanju na raka prostate, mod, na duševno zdravje in preprečevanje samomo ra. Za rakom letno po svetu zboli več kot 12 milijonov ljudi, pri čemer je rak prostate najpogosteje diagnosticirana oblika raka pri moških.
Darjan LapanjePodatki Registra raka Republike Slo venije kažejo, da za rakom letno zboli skoraj 8000 moških. Med njimi je po leg nemelanomskega raka kože na jpogostejši rak prostate (20 odstotkov), sledijo pljučni rak, rak debelega čreve sa in danke. Čeprav je rak mod redek, je najpogostejša zvrst raka pri mladih moških med 20 in 40 let. Podatki še kažejo, da bo do svojega 75. leta staro sti zbolel eden od dveh moških, rojenih v Sloveniji leta 2018. Če vse te številke vzamemo v obzir, sta ozaveščanje in preventiva na tem področju vsekakor neprecenljiva.
Strokovnjaki opozarjajo, da so na jpogostejši raki povezani z nezdra vim življenjskim slogom, čezmernim sončenjem, nepravilno prehrano, ka jenjem in prekomernim pitjem alko holnih pijač, na kar pa zagotovo lahko vplivamo sami s spremembo življenjs kega sloga.
Pomembno je zgodnje odkritje raka Pomembno je tudi dejstvo, da je veliko vrst raka ozdravljivih, če jih le odkrije mo dovolj zgodaj, ko se še niso razširili drugam po telesu. Zato je zelo pomem bno, da se moški odzovejo na vabilo presejalnega programa Svit, prepoz
najo prve znake in simptome bolezni in takoj poiščejo zdravniško pomoč. Pozno odkrita bolezen namreč zmanjša možnosti za uspešno zdravljenje.
Pri nas moški še vedno težko odkrito spregovorijo o bolezni, saj stereotipni »pravi moški« ne kaže bolečine in gre k zdravniku šele takrat, ko je res že zelo hudo. Poleg tega so moški običajno manj pozorni na svoje telo in zdravje in za rakom zbolevajo pogosteje kot ženske. Vzrok za zanemarjanje zdravja je po ocenah strokovnjakov bodisi nev ednost, prezaposlenost ali samo »moš ki ponos«, ki pojmuje vsako skrb zase kot izraz šibkosti.
Na srečo so dejavniki tveganja za raz voj vrste rakov poznani in se jim z dovolj odločnosti in volje lahko izo gnemo ter s tem zmanjšamo tveganje za nastanek bolezni. Ve se tudi, katere zgodnje znake in simptome povzročajo posamezni raki - njihova prepoznava omogoča, da maligno bolezen ugotovi mo v zgodnji fazi, ko je ta še obvladljiva in so možnosti za ozdravitev visoke.
Zakaj Movember?
Leta 1999 se je skupina mladih moških iz avstralskega Adelaida odločila, da si bo v dobrodelne namene en mesec
pustila rasti brke. Zbirali so denar za RSPCA (društvo proti mučenju živa li). Fenomen se je z nekaj medijske izpostavljenosti hitro ukoreninil med prebivalstvom.
Leto 2004 pa je bilo nato nekakšna prelomnica za nošenje brkov, saj se je ravno tako v Avstraliji druga sk upina moških odločila, da bodo nji hovi brki v novembru rasli kot način ozaveščanja ljudi o raku prostate in depresiji pri moških. Fenomen se je hitro spreobrnil v gibanje, ki je zajelo praktično ves svet. Mesec novem ber je tako postal movember (črko n je zamenjala m, kot začetnica be sede »mustache«, kar v prevodu pomeni »brki«) ko je po vsem svetu še okrepljeno ozaveščanje javnosti o boleznih moških, ki so v mnogih primerih še vedno tabu tema.
Zdaj veste, zakaj se bo do konca mese ca tudi pri nas več moških kot običajno bahalo s košatimi brki. Vsekakor to ni nova modna muha, pač pa se za brki skriva plemenit namen ozaveščanja, ki je še kako pomembno za širšo družbo. In ne pozabite – pravi moški poskrbi zase in vselej obišče zdravnika, ko zaz na zdravstvene težave.
Za čudovita intimna doživetja za drsenje brez meja in poškodb ter – ne nazadnje – za boljšo prekrvavljenost in zaščito intimnih predelov Intimni gel Natura Femina je novost na trgu, saj vsebuje sestavine, ki jih običajni lubrikanti ne: arginin spodbuja naravno vlaženje in poskrbi za prijetno ščemenje, probiotiki pa za vzdrževanje naravnega mikrobioma kože in sluznice. Ker je narejen na vodni osnovi, se brez težav izpere in ne pušča madežev, obenem pa ne poškoduje silikonskih igračk in ne kondomov iz lateksa.
Ker se novembra veliko govori o moških boleznih, zlasti o prostati, je prav, da besedo ali dve namenimo tudi teža vam, ki sicer s prostato niso povezane, se pa (pri moških) odražajo na precej podoben način. Marsikdo se je kdaj v življenju že srečal z vnetjem mehurja. Neprijetno pekoče ščemenje v spodnjem delu trebuha, pogosto uriniranje in bolečine v medeničnem predelu so le nekateri simptomi, s katerimi se spopademo ob vnetju. Kako pa sploh pride do infekcije, kaj pomaga in kako vnetje preprečiti?
Pogovorno rečemo, da imamo vnet mehur. V resnici pa gre pri obolen ju pogosto za infekcijo katerega od delov urinarnega trakta. Le-ta ses toji iz ledvic, sečevoda, mehurja in sečnice. Ledvice so organ, ki je gen eralno zadolžen za čiščenje krvi, ob tem pa proizvaja urin, ki ga preko sečevoda (navadno sta dva – vsak vodi iz ene od ledvic) odvaja v me hur, ki mu pravimo tudi zbirališče urina. Od tam urin preko sečnice oz. uretre odvajamo iz našega telesa. Največkrat v resnici res pride prav do infekcije mehurja; ta se vname, kar je še posebej boleče in lah ko vodi do prenosa okužbe višje po urinarnem traktu. Drugo na jbolj pogosto vnetje pa je vnetje sečnice, ki ga občutimo kot pekoč občutek pri uriniranju. Razlog, da se pri ženskah pojavlja vnetje bolj pogosto, tiči prav v dolžini sečnice, ki je pri ženskah dolga v povpreč ju do 4 cm. Ustje sečnice leži tudi v bližini nožnice in danke, kar za
mikroorganizme, ki okužbo povz ročajo, pomeni lažji vstop v mehur, kjer se lahko razmnožujejo naprej. V vsakem primeru je pomembno, da smo na kakršnokoli spremembo pri vnetju pozorni, predvsem pa, da infekcijo prepoznamo hitro, saj se lahko nedolžno vnetje hitro spreo brne v resnejše obolenje.
Kaj povzroča vnetje?
Za vnetje spodnjih sečil je na jvečkrat »kriva« ena najbolj pogos tih bakterij, E-coli. Odgovorna je za kar 70-95 odstotokov vseh okužb sečnega mehurja, tako pri ženskah, kot tudi pri moških. Vsekakor pa la hko do vnetja privedejo tudi drugi dejavniki. Eno bolj pogostih je gliv ično vnetje. Vnetje sečil je lahko ne koliko bolj pogosto tudi pri ženskah v menopavzi, kjer zaradi poman jkanja estrogena prihaja do tan jšanja sluznice mehurja in sečnice in s tem do možnosti za večjo iz postavljenost okužbi.
Kako preprečiti vnetje urinarnega trakta?
Veliko lahko naredimo sami. Pred vsem si lahko pomagamo tako, da pijemo zadostne količine vode. S tem redno polnimo svoj mehur in redno izločamo urin, ki odplakne bakterije iz sečnice. Redno mora mo tudi skrbeti za osebno higieno. Strokovnjaki priporočajo nošenje bombažnega spodnjega perila, ki ne zadržuje vlage – vlaga je namreč idealno gojišče bakterij.
Če pa je do okužbe že prišlo, si lahko pomagamo s pitjem brus ničnega soka in raznih zeliščnih pripravkov za blaženje infekcij urinarnega trakta. Vsekakor pa ne oklevajte z obiskom zdravni ka. Če se vaše stanje ne izboljša v treh dneh oz. če začutite, da se je okužba razširila, kontaktirajte svojega osebnega zdravnika, ki vam bo priporočil nadaljnjo ter apijo.
Poskrbi za dvig imunskega sistema
Odlična pomoč pri anksioznosti Pomaga pri težavah s spanjem Pomaga pri zobobolu in vnetih dlesnih
Odlična podpora imunskemu sistemu Podpora pri srčno-žilnem sistemu (uravnava holesterol) Močan antioksidant Antibakterijsko in protivnetno delovanje
Svetovni dan sladkorne bolezni (14. november) ponuja priložnost za ozaveščanje o sladkorni bolezni kot global nem javnem zdravstvenem problemu in o tem, kaj je treba storiti za boljše preprečevanje, diagnosticiranje in obvla dovanje bolezni. Sladkorna bolezen je tako v Sloveniji kot v svetu v porastu, pri čemer še posebej narašča število pre bivalcev s sladkorno boleznijo tipa 2, kar je večinoma pov ezano s staranjem prebivalstva in nezdravim življenjskim slogom.
Mitja Pirc
Covid kriza, ki smo jo, kot vse kaže, vsaj za zdaj prebrodili, je v marsičem vplivala na življenjske navade in prispevala k slabšim ka zalnikom dejavnikov tveganja za kronične ne-nalezljive bolezni, tudi za sladkorno bolezen. Ne glede na tako ali drugačno krizo pa je de jstvo, da lahko za izboljšanje ka zalnikov tveganja veliko naredimo sami, predvsem s preprečevanjem debelosti, z zdravo prehrano in ak tivnim življenjskim slogom, pred vsem gibanjem. Ne vemo, da jo imamo Narava sladkorne bolezni je taka, da se lahko razvije, ne da bi sami to občutili. Prav zato je zelo pomemb no tudi to, da se udeležujemo pre
ventivnih pregledov v ambulantah družinske medicine. Sladkorno bolezen tipa 2 in moteno toleranco za glukozo v Sloveniji sistematično odkrivamo prav s preventivnimi pregledi. Število oseb z znano sladkorno boleznijo se v Sloveniji že vrsto let vztrajno veča in je bilo v 2020 ocenjeno na 173.846 (leto pred tem 171.138). Natančneje je mogoče na letni ravni spremljati tiste osebe, ki se zaradi sladkorne bolezni zdravi jo z zdravili. Teh je bilo v letu 2020 118.215, kar je 1.841 oz. 1,6 odstot ka več kot v letu 2019 in kar 25.757 oz. 27,9 odstotka več kot v letu 2010. Med njimi s 53,9-odstotnim deležem prednjačijo moški.
Predvsem narašča število prejem nikov zdravil nad 65. letom starosti. V 2020 je na novo pričelo prejema ti ta zdravila 9.499 oseb, med njimi pa je bilo več moških kot žensk. Sladkorno bolezen v nosečnosti je imelo v letu 2020 3.426 porodnic, kar je za slabo desetino več kot v 2019 in kar okoli 80 odstotkov več kot v letu 2013. V 2020 je na novo zbolelo tudi 81 otrok oziroma mladostnikov, v letu 2019 pa 73. Finančno breme sladkorne bolezni Breme sladkorne bolezni se vsa ko leto povečuje. Izdatek ZZZS za zdravila za zdravljenje sladkorne bolezni je bil v 2020 39 milijonov evrov, leta 2019 pa je ta izdatek znašal 36,2 milijona evrov. Do datni strošek ZZZS predstavljajo tudi sredstva za medicinske pri pomočke za zdravljenje sladkorne bolezni. Ta znesek se je leta 2020 ustavil malo pod 22 milijoni evrov, kar je približno milijon več, kot leto pred tem.
Nacionalna raziskava »odkrijmo sladkorno«
Raziskava Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) v sodelovan ju z Inštitutom za nutricionistiko, »Odkrijmo sladkorno«, ki je bila predstavljena pred letom dni, je pokazala, da je stanje na področju sladkorne bolezni tipa 2 zaskrblju joče. Izkazalo se je, da ima v Slo veniji med 59.000 in 127.000 ljudi sladkorno bolezen, ne da bi vedeli zanjo. Še posebej veliko je teh oseb v vzhodni Sloveniji, med starejšimi od 60 let in med tistimi, ki se spo padajo z debelostjo.
Ocena o deležu oseb s še nepre poznano sladkorno boleznijo tipa 2 ter njihove značilnosti je bila za slovenski prostor lani izdelana prvič. Rezultati predstavljajo na ra ziskavi temelječe prve nacionalne ocene o deležu oseb s še nepre poznano sladkorno boleznijo tipa 2
in obenem omogočajo opredelitev nekaterih njihovih ključnih značil nosti. Prav osebe z neprepozna nimi kroničnimi boleznimi, tudi s sladkorno boleznijo tipa 2, pred stavljajo tisti delež med obolelimi z največjim bremenom bolezni, tako zdravstvenim kot tudi npr. fi nančnim in psihosocialnim. Z izvedbo tega projekta smo tako dobili zanesljivejšo oceno celotne ga števila obolelih, kar je pomemb no npr. pri izračunavanju bremena bolezni, ter za pripravo projekcij za naslednja desetletja. Te projekcije bodo tudi podlaga za oblikovanje priporočil za odzivanje zdravstven ega sistema, ko gre za obvladovan je sladkorne bolezni. Slovenija je zgled Svetovna zdravstvena organizacija Slovenijo sicer najava kot primer dobre prakse in nas uvršča med države, ki zelo dobro preučujejo, kako najbolje preprečiti sladkorno bolezen, jo čimprej diagnosticira
ti in izboljšati oskrbo osebam, ki bolezen že imajo. Zdrav življenjski slog V prispevku smo namenoma nav edli veliko statističnih podatkov, ki veljajo za Slovenijo. Šele ob prebi ranju številk namreč dobimo bolj jasno sliko o tem, za kako resen in vse bolj zaskrbljujoč javno-zdravst veni problem gre pri sladkorni bolezni.
Prav to je tudi namen že v uvodu omenjenega Svetovnega dne, saj je ozaveščanje o tem, kaj lahko za preprečevanje Sladkorne bolezni tipa 2 naredimo sami, izjemnega pomena. Debelost je, kot že omen jeno, eden od največjih dejavnikov tveganja za to bolezen. Raziskave kažejo, da je za to, da nastanek bolezni preprečimo, dovolj že znižanje prekomerne telesne teže za 7 odstotkov.
Ključnega pomena je seveda tudi zdrava prehrana, njeno osnovno pravilo pa je Izogibanje sladkor
ju in industrijskim živilom ter na domeščanje le-teh s sadjem in zelenjavo ter drugimi zdravimi živili. Vse to nam bo pomagalo ohranja ti zdravo telesno težo, pomembno vlogo pri tem pa igra tudi uživanje zadostne količine tekočine, še na jbolje vode.
Nikakor pa ob vsem tem ne smemo pozabiti na gibanje. Strokovnjaki ocenjujejo, da bi bilo za preprečitev bolezni dovolj 30 minut hitre hoje petkrat dnevno. Potrebno je poskrbeti tudi za dovolj spanja in se izogniti kajenju. Vse to so nam reč največji dejavniki tveganja za nastanek sladkorne bolezni tipa 2. Če dobro pomislimo, vse to lah ko tudi zares naredimo, potrebna je le volja in vztrajnost. V resnici je vsa navedena priporočila bist veno lažje izvajati, kot morda ne koč sprejeti dejstvo, da smo žrtev neozdravljive kronične bolezni. Za torej – poskrbimo za svoje zdravje, dokler je še čas.
Vsi tisti, ki prisegate na zdravo kožo in lase, verjetno zelo skrbno izbirate tudi kozmetiko, ki jo uporabljate. Z enako mero skrbnosti pa izdelke, ki jih ponujajo svojim strankam, izbirajo tudi v VI-DA Studiu v Ljubljani. Tokrat vam ekskluz ivno predstavljajo naravno kozmetiko italijanskega proizva jalca Setaré, ki v svojih izdelkih združuje najboljše organske sestavine, starodavne perzijske modrosti in sodobno znanje toskanskih obrtnikov.
VI-DA Studio
Setaré je kozmetično podjetje, usta novljeno v Firencah, ki se ponaša z vi soko kakovostnimi in okolju prijaznimi izdelki. Osnovno vodilo podjetja je že od samega začetka predvsem dobro počutje uporabnikov njihovih izdelkov. Slednji so izdelani po starodavni perzi jski tradiciji in imajo certifikat, ki potr juje kakovost sestavin in njihov naravni izvor.
Vsi izdelki so izdelani iz sestavin, ki jih pridobivajo iz biodinamično in ekološko pridelanih ter divje rastočih rastlin. Obenem pa v izdelkih ne boste našli zdravju škodljivih snovi, kot so formal dehid, silikoni, aluminijeve soli, umetna barvila, parabeni, petrolatum, prav tako kot tudi ne sestavin živalskega izvora. Da bi poudarili svojo trajnostno nar
avnanost, so pri Setaré svoje izdelke zapakirali v elegantno in predvsem okolju prijazno embalažo. Kozmetika ni testirana na živalih in je popolnoma veganska, ponaša pa se tudi s tem, da ne vsebuje niklja.
V VI-DA studiu vam tokrat predstavljajo tri linije kozmetike Setaré: Nice Aging, LongeVity-C in Purify.
Linija Nice Aging
Linija Nice Aging je namenjena pon ovni vzpostavitvi ravnovesja kožnega mikrobioma, upočasnjevanju staranja ter ohranjanju mladostne in zdrave kože. Serum bo poskrbel za lifting in regeneracijo kože. Sestavine v serumu na kožo delujejo antioksidativno in up očasnjujejo staranje, ter zavirajo delo vanje prostih radikalov in spodbujajo
• kolek cija s probiotiki Nice Aging
• kolek cija z lipos omskim vitaminom C Longevity-C
• kole k cija za nego nečiste mastnem, k aknam nagnjene kože Purify
sintezo kolagena in elastina. Serum s tem preprečuje nastajanje gub, pov ečuje elastičnost kože, obenem pa jo vlaži in poveča njen tonus in čvrstost. 24H krema bo poskrbela za zmanjšanje, zapolnitev in glajenje gub. Obenem bo pomagala ohranjati kožo zdravo. Testi so namreč pokazali, da se je ob uporabi omenjene kreme sestava epidermalne flore že po sedmih dneh občutno izboljšala.
Iz linije Nice Aging sta tu še Mist Tonik in krema za predele okoli oči. Prvi bo po leg vzpostavitve ravnovesja mikrobioma kože močno izboljšal antioksidativno sposobnost kože, uspešen pa bo tudi v boju proti razširjenim poram. Krema za predele okoli oči pa bo to občutljivo področje kože navlažila, zgladila gube in zmanjšala podočnjake.
Za vse tiste, ki želite preprečiti oz. upočasniti značilne znake staranja, je tu še linija izdelkov LongeVity-C. Trojec, ki vam bo pri tem pomagal, sestavlja jo serum, krema za vitalnost in čistilni balzam. Serum bo na podlagi lipo somskega vitamina C, bakra, žafrana in žafranike učinkovito sredstvo proti kožnim madežem. Tiste, ki so na koži že prisotni, bo posvetlil, obenem pa bo preprečil nastanek novih. Hkrati gre za močan antioksidant, ki bo vašo kožo zaščitil pred negativnimi zunanjimi de javniki, serum pa spodbuja tudi nasta janje novega kolagena, kar bo na kožo imelo učinek liftinga.
Krema za vitalnost bo vašo kožo dodat no posvetlila in poživila. Poleg sestavin, ki so v serumu, so kremi dodani še 3D
hialuronska kislina, vitamin E, jojoba, karitejevo maslo in rastlinski skvalen. Ob uporabi izdelka bo vaša koža posta la bolj sijoča in pomlajena, hkrati pa bo deležna dolgotrajne hidracije. Krema v koži spodbudi nastajanje elastina in ko lagena, ki sta sicer ključna za mladosten izgled.
Pri podjetju Setaré so s čistilnim bal zamom iz linije LongeVity-C poskrbeli, da bo vaša koža le najboljšega deležna tudi pri odstranjevanju ličil. Liposomski vitamin C, vitamin E, žafran in kakavovo maslo bodo poskrbeli, da boste s kože učinkovito odstranili ličila, jo očistili ter jo naredili mehko in svilnato. Vaša polt bo po uporabi videti mladostna, sijoča in navlažena.
Tretja linija izdelkov Setaré, ki vam jih predstavljajo v Vi-Da Studiu, pa nosi ime Purify in je namenjena tistim, ki se soočate z nečisto, mastno in k aknam nagnjeno kožo ter z razširjenimi pora
VI-DA Studio d.o.o. Celovška 280, Ljubljana
piling delovanjem pa spodbuja tudi ob novo celic.
mi. Čistilna serumska krema normalizira sebum in kožo matira. S tem preprečuje širjenje bakterij, ki so odgovorne za nas tajanje aken, spodbuja pa tudi zman jšanje podkožnih mozoljev in ogrcev in celo preprečuje njihov nastanek. Z up orabo serumske kreme boste pomirili rdečico, izdelek pa deluje dermoprotek tivno, zaradi česar je koža bolj zdrava že po prvih nanosih. Čistilna maska 2v1 je namenjena tis tim, ki želite kožo učinkovito in nežno očistiti, ne da bi pri tem poškodovali hi drolipidni sloj. Maska deluje matirajoče, normalizira delovanje lojnic, s svojim
Zadnja v liniji Purify je čistilna pena, ki je namenjena čiščenju in glajenju vaše kože. Učinkovito in nežno bo očistila kožo in pore odvečnega sebuma ter preprečila njegovo nastajanje. Ublažila bo rdečico in prispevala k odpravi oz. zmanjšanju kožnih madežev. Zmanjša la bo tudi povečane pore in pomagala pri obnovi kože, jo zgladila in zmanjšala brazgotine, ki ostanejo po aknah.
Če torej želite vaši koži privoščiti na jboljše, vam svetujemo, da se za nasvet obrnete na strokovnjake v VI-DA Studiu v Ljubljani in povprašate po izdelkih blagovne znamke Setaré. Starodavno znanje starih Perzijcev in najboljše or ganske sestavine toskanskega podežel ja so vsekakor recept, ki zagotavlja izjemne rezultate, o čemer pričajo za dovoljni uporabniki, ki kozmetiko Se taré že uporabljajo. Ne verjamete? Po skusite še sami!
November je že nekaj let v znamenju gibanja Movember, ki opozarja na zdravje moških, predvsem na raka prostate in mod, pa tudi na duševno zdravje in preprečevanje samo mora. Prav zato smo se odločili, da bo tudi članek o inkon tinenci tokrat namenjen inkontinenci pri moških.
Ko je govora o nehotenem uha janju urina, je to še vedno tema, o kateri neradi govorimo. Gre za nekakšen tabu, o katerem neradi spregovorimo celo s svojim zdrav nikom. Statistika pravi, da moški, ki težave običajno prikrivajo še dlje kot ženske, tolerirajo težave z inkontinenco tudi do pet let. V tem času te težave že prerasejo v zelo resen zdravstveni problem, zaradi tega pa se občutno zmanj ša tudi kakovost življenja. Prekomerno aktiven mehur, po večana prostata, motnje erekcije in podobno so težave, ki utegnejo močno vplivati na samopodobo moškega, prav zato pa jih je tudi zelo težko »po moško« priznati. Stresna urinska inkontinenca se
lahko pojavi pri fizičnih aktivno stih oz. pri povečanem pritisku v trebušni votlini pri čisto običajnih pojavih kot so kihanje, kašljanje, smeh, dvigovanje bremen, rekrea cija ali pri povečani prostati. Strokovnjaki sicer ocenjujejo, da se s simptomi prekomerno aktiv nega mehurja srečuje kar sedmina moških, starejših od 40 let. Simp tomi se med drugim kažejo kot pogostejše uriniranje, tiščanje na vodo, včasih celo več kot osem krat dnevno, obenem pa se moč no in nenadno uriniranje pojavi tudi ponoči.
Težave lahko povzroča prostata Eden od možnih vzrokov za nave deno je povečana prostata. Gre za žlezo obsečnico v velikosti kosta
nja, ki jo najdemo le pri moških, nahaja pa se med sramno kostjo in danko, neposredno pod sečnim mehurjem. Skozi prostato poteka sečnica, po kateri se izločata seč in semenska tekočina.
Funkcije prostate še niso popol noma pojasnjene, znano pa je, da tvori izločke, ki so del semen ske tekočine, in izločke, ki varu jejo spodnja sečila pred vnetji.
Med orgazmom prostata, skupaj s semenskimi mešički, s krčenjem svojih mišičnih vlaken potiska semensko tekočino v sečnico in zagotovi bistven del njenega sku pnega volumna. Z leti se žleza povečuje Pri večini moških se žleza zač ne z leti povečevati, kar pa lah ko povzroči težave pri uriniranju, sploh če žleza blokira prehod skozi sečevod. S povečano pros tato se po ocenah strokovnjakov srečuje polovica moških v starosti med 50 in 60 let, pri 80-letnikih pa se ta delež poveča celo na 80 odstotkov. Vsekakor torej lahko rečemo, da gre za najpogostejšo zdravstveno motnjo pri moški po pulaciji. Rast prostate s staranjem stro kovno imenujemo benigna hi perplazija prostate (BHP). Ta, si cer najpogostejša oblika bolezni
prostate, sama po sebi ne pomeni večje nevarnosti, prav tako pa se največkrat niti ne razvije v raka prostate. BHP ima za posledico predvsem pritisk na sečnico in s tem motnje v odtekanju seča iz mehurja. Vzroki za BHP niso po polnoma pojasnjeni, vendar naj bi šlo predvsem za zmanjševa nje moškega spolnega hormona s staranjem, med drugim pa tudi za vpliv genskih dejavnikov ter ži vljenjskega stila. Ne odlašajte z obiskom zdravnika Če se torej pojavijo težave z ne hotenim uhajanjem urina, je zelo pomembno, da najprej ugotovi mo, kaj je težave povzročilo. Brez posveta z zdravnikom ne bo šlo, po vsej verjetnosti pa boste na poteni še na dodatne preiskave, ki bodo razkrile vzrok težav, šele nato se bo začelo zdravljenje. ŠE enkrat pa poudarjamo, da četu
di je tema neprijetna, z obiskom zdravnika nikar ne odlašajte. Prej kot mu boste zaupali svoje težave, prej jih boste lahko tudi odpravili. Pomagajte si s pripomočki, zasno vanimi za moške Pred, med in po zdravljenju lahko pride do potrebe po uporabi iz delkov za zaščito pred nehotenim iztekanjem urina, ki so namenjeni posebej moškim. Pri uhajanju uri na si lahko pomagate z uporabo vpojnih predlog za enkratno upo rabo.
Abena Man predloge za različne stopnje inkontinence so posebej prilagojene za moške in zagota vljajo diskretno rešitev pri težavah z oslabljenim mehurjem. Uporab niku omogočajo normalno aktiv no življenje, saj učinkovito nev tralizirajo neprijeten vonj po urinu in omogočajo visoko zaščito pred iztekanjem urina.
Mnogo moških zavrača misel glede uporabe predlog za inkontinenco. Ne samo, da predloge preprečijo neprijetne dogodke, kot so mokri madeži na oblačilih, preprečijo tudi težave s kožo, predvsem pa uspešno nevtralizirajo vonj po urinu.
Abena Man predloge za inkontinenco so posebej prilagojene moškim, zagotavljajo diskretno rešitev pri tovrstnih težavah in omogočajo aktivno življenje. Unikatno oblikovane zaščitne plasti omogočajo dobro zaščito pred iztekanjem.
Samolepilni trak zagotavlja odlično namestitev in pričvrstitev predloge na tesno oprijemajoče se spodnje perilo.
Tanke in diskretne
za aktivne moške, ki imajo težave z nehotenim uhajanjem urina
O tem, da ima alkohol izrazito slab vpliv na naše zdravje, verjetno ni potrebno razlagati. Smo ravno v času martino vanja, ki ga Slovenci zelo radi praznujemo, prav v tem času pa ravno zato popijemo še več alkohola kot običajno, pa že sicer po tem kazalniku sodimo v sam evropski vrh. Kaj se zgodi, ko pijemo alkohol, že vemo. Da pa bi vas spodbudili, da se alkoholu raje odrečete, smo zgodbo obrnili in prever ili, kaj se v našem telesu zgodi, če si privoščimo mesec dni trajajočo alkoholno abstinenco.
Verjetno ste že sami uganili, da ima nekajtedenska odpoved alkoholu na naše zdravje pozitivne učinke. Zag otovo boste zaradi te poteze veliko bolje spali, okrepil pa se bo tudi vaš imunski sitem. Poleg tega je doka zano, da se nam, če se odpovemo alkoholu, močno izboljša spomin. So pa še drugi pozitivni učinki, ki jih ne gre zanemariti.
Dokazano je, da izogibanje alkoho lu pomaga pri hujšanju, obenem pa boste z abstinenco odpravili nihan je razpoloženja. Hvaležna vam bo tudi koža, ki bo v odsotnosti alko hola postala čistejša, spremenile pa se bodo tudi vaše reakcije, ki bodo postale bistveno manj impulzivne. Evropa na neslavnem prvem mestu Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) je Evropa regija z največjo porabo alkoholnih pijač na svetu. Na žalost pa je Slovenija, kot že omenjeno, v samem vrhu tudi ko govorimo zgolj o evropskih drža vah. Alkohol je sicer najpogostejša in najbolj zlorabljana droga v našem družbeno-kulturnem okolju, ki zato povzroča tudi največ ekonomskih, socialnih in zdravstvenih težav. Alkohol je okarakteriziran kot de presor centralnega živčnega siste ma, ki z redno uporabo napredu joče uspava delovanje naših višjih možganskih centrov, med njimi tudi centra, povezanega z nadzorom našega vedenja in čustvovanja, kar povzroči sprostitev vedenjskih in čustvenih zadržkov.
V svetu je alkohol šesti najpomemb nejši vzrok za prezgodnjo umrljivost in obolevnost, v Evropi pa celo tretji oziroma prvi vzrok umrljivosti med mladimi. Kar štiri odstotke breme na bolezni v svetu lahko pripišemo alkoholu, v Evropi je ta delež celo 8-odstoten, to pa je približno 125 milijard evrov oz. 1,3 odstotka bru to nacionalnega produkta na stari celini.
Pitje alkoholnih pijač je tudi pogost spremljevalec različnih družabnih dogodkov. Dejstvo pa je, da pitje na način in v količinah, ki presegajo mejo manj tveganega pitja, prinaša grožnjo za zdravje in blagostanje posameznika, njegove družine, ožje in širše okolice ter celotne družbe. Alkohol delu je opojno, škodljivo in povzroča zasvojenost. Za škodljive učinke alkohola so še posebej občutljivi otroci in mladostniki, pitje alkoho la med nosečnostjo pa ogroža tudi še nerojenega otroka in mu lahko pusti trajne posledice. Poleg nastanka različnih kroničnih bolezni, vključno z nekaterimi rakavimi obolenji, pri osebah, ki več let pijejo večje količine alko hola, je raba alkohola povezana tudi z večjim tveganjem za akutne zdravstvene posledice, denimo poškodbe, tudi zaradi prometnih nezgod. V Sloveniji zaradi zdravst
venih razlogov, povezanih z alko holom, vsak dan v povprečju um reta dve osebi. Skupaj s smrtmi zaradi prometnih nezgod, katerih povzročitelji so alkoholizirani, pa vsako leto v povprečju umre več kot 725 oseb. Vse te smrti bi z odgovornim vedenjem lahko pre prečili.
Posebej nevaren za mladostnike V mnogih državah po svetu in tudi v Sloveniji se je pitje pijač, ki vse bujejo alkohol, pri mladostnikih v zadnjih dveh desetletjih zman jšalo. Nov spodbuden trend, ki ga opažajo v nekaterih državah, npr. na Švedskem, pa je tudi, da vedno več mladostnikov alkohola sploh ne poskusi in popolnoma abstinira. Kljub tem pozitivnim spremembam pa je pitje alkohol nih pijač med mladostniki v Slo veniji še vedno nad mednarodnim povprečjem. Mladostniki so za škodljive učinke
alkohola še posebej ranljivi, saj se v tem obdobju njihovi možgani in tenzivno razvijajo. Še nedokončan razvoj sprednjega dela možganov pripomore k temu, da mladostni ki težje predvidevajo nevarnosti in posledice svojega vedenja, se vedejo bolj tvegano in preizkuša jo novosti, tudi v povezavi s pit jem pijač, ki vsebujejo alkohol. Zgodnejši začetek pitja teh pijač pri mladostnikih pa obenem pov eča verjetnost za pogostejšo in čezmerno rabo ter razvoj odvisno sti kasneje v življenju. Če torej strnemo: Na začetku smo navedli nekaj pozitivnih učinkov, ki ga ima zgolj nekajtedenska alkoholna abstinenca. V nadaljevanju pa smo vam postregli še z dolgim seznamom škodljivih učinkov, ki jih prinaša čezmerno pitje alkoholnih pijač. Če torej vse zapisano vzamemo v obzir in ponovimo vprašanje iz naslova članka – kakšen bo vaš odgovor?
Naše poslanstvo.Vaše dobro počutje.Nudimo 20% popust na vse izdelke. Uporabite kodo zdravje20 v spletni trgovini: agrosloven.si
Še en pomemben svetovni dan, kar se zdravja tiče, se nam obeta v prihodnjih dneh. 1. decembra namreč obeležuje mo svetovni dan boja proti aidsu. Kljub temu, da je bil v boju proti virusu HIV (ki povzroča aids) v zadnjem desetletju narejen velik korak, tako pri preprečevanju okužb kot pri zdravljenju okuženih, so se trendi v zadnjem obdobju znova poslabšali, s čimer so znova ogroženi milijoni ljudi po vsem svetu.
V Vzhodni Evropi in srednji Aziji, Lat inski Ameriki ter na Bližnjem vzhodu in v Severni Afriki so v zadnjih ne kaj letih zabeležili povečanje letnih okužb z virusom HIV. Kot kažejo zadnji podatki programa Združenih narodov za boj proti HIV in aid su (UNAIDS), pa v Aziji in Pacifiški regiji nove okužbe z virusom HIV naraščajo celo tam, kjer so pred tem upadale. Po svetu je leta 2020 sicer živelo okoli 38 milijonov ljudi, okuženih z virusom HIV. Za posle dicami aidsa pa jih je v istem letu umrlo 680.000. Dostop do zdravil, ki rešujejo življenja, ima okoli 27 mili jonov okuženih ljudi.
Stanje je nekoliko poslabšala pan demija covida-19, saj so se v števil nih državah prekinile aktivnosti za odkrivanje, preprečevanja in zdravl jenje okužbe s HIV. HIV je ob zgodnjem odkritju okužbe in rednem zdravljenju popolnoma obvladljiva okužba. Od prvih zdravil, ki so imela precejšnje stranske učinke in je bilo na dan tre ba jemati več različnih tablet, so na jnovejše terapije običajno združene v eni tableti z le malo neželenimi učinki in malo součinkovanji z drugimi zdra vili. Od nedavnega pa je ponekod na voljo tudi možnost zdravljenja z injek cijami, ki jo oseba s HIV prejme enkrat na dva meseca.
Kako je v Sloveniji?
Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je v Sloveniji konec leta 2020 živelo nekaj manj kot 1.000 oseb s HIV. Med njimi približno vsak deseti ni vedel, da je okužen. Je pa spodbudno, da se zdravijo skoraj vse osebe z odkrito okužbo. K sreči so pri nas okuženi deležni najsodob nejše zdravstvene oskrbe. Da pa bi lahko pričeli z zdravljenjem, morajo okužene osebe najprej poznati svoj status, zato je testiranje na okužbo z virusom HIV eden najpomembne jših ukrepov za zagotavljanje zdravja in preprečevanje novih okužb. Je pa tudi res, da so že na trgu tudi zdra vila, ki omogočajo zaščito pred viru som HIV že pred samo izpostavitvijo. Letos sicer mineva 41 let, odkar so bili opisani prvi primeri bolezni, ki smo jo kasneje poimenovali aids. Najbolj tragično je bilo poldrugo de setletje, ki je sledilo. Za tem pa so se že pojavila prva uspešna zdravila, ki so vsaj v razvitem svetu pomaga la drastično zmanjšati število smrti zaradi okužbe s HIV in posledično aidsa.
Iz krize v krizo Kot vse kaže, pa so zadnja leta, ko se svet prebija iz krize v krizo, močno zamajala pozitiven trend, ki smo mu bili v povezavi z bojem z virusom HIV priča v letih pred tem. »Podat ki, s katerimi razpolagamo, kažejo na to, da je globalni odziv na aids v resni nevarnosti. Če hitro ne naj demo rešitve, bodo vsa naša priza devanja izničena, saj se pandemija krepi sredi pandemija covida-19, množičnega razseljevanja in drugih kriz. Spomnimo se milijonov smrti, ki jih je mogoče preprečiti in jukrepa jmo,« je ob predstavitvi najnovejših podatkov povedala izvršna direktor ica UNAIDS Winnie Byanyima. Skorajšnja zaustavitev napredka v boju z aidsom po njenih besedah prevedno v številke pomeni, da je lani prišlo do približno 1,5 milijona novih okužb, kar je milijon več od
zastavljenega globalnega cilja. Ve lik problem pa predstavljajo tudi neenakosti znotraj držav in med državami, ki še dodatno zaustavljajo napredek pri boju s HIV, istočasno pa HIV te neenakosti še povečuje. Nove okužbe so se v zadnjem letu nesorazmerno razširile med mlad imi ženskami in najstnicami, pri čemer je v tej populaciji v povprečju na vsaki dve minuti leta 2021 prišlo do nove okužbe. Stanje je posebej zaskrbljujoče zlasti v podsaharski Afriki. Prav tako se je število okužb na globalni ravni znova močno povečalo tudi v populaciji moških, ki imajo spolne odnose z moškimi. Pomembno je torej, da svet znova usmeri vse napore v boj z virusom in do leta 2030, kakršen je cilj, po skoraj petih desetletij zaustavi omenjeno pandemijo.
Kaj sploh je aids?
Sindrom pridobljene imun ske pomanjkljivosti oziroma aids (v angleščini acquired immune deficiency syndrome - AIDS) je na
predovana okužba s HIV, virusom človeške imunske pomanjkljivosti (v angleščini human immunodeficien cy virus - HIV).
Okužba se prenaša s spolnimi odnosi z okuženo osebo in ob iz postavljenosti okuženi krvi, pred vsem pri souporabi okuženih igel ali brizg pri injiciranju prepove danih drog. Možen je tudi prenos z okužene matere na otroka med nosečnostjo, v času poroda ali po porodu z dojenjem, če se okužba pri materi ne zdravi. Okužba preko sline, znoja, solz ali pika okuženega komarja ni znana.
Zgodnje prepoznavanje okužbe s HIV je pogoj za pravočasno in us pešno zdravljenje, ki vsem osebam s HIV omogoča daljše in kakovost nejše življenje, ključno pa je tudi za preprečevanje novih okužb s HIV. Za zgodnejše prepoznavan je okužb so pomembni promocija zaupnega testiranja s svetovanjem, še posebej med osebami z večjim tveganjem za okužbo s HIV (pred
vsem med mladimi in med moškimi, ki imajo spolne odnose z moškimi), dobra dostopnost do testiranja in kakovostna laboratorijska diagnos tika. Testiranje na okužbo s HIV se izvaja na vseh ravneh zdravstven ega varstva skladno s strokovnimi smernicami.
Zaupno testiranje s svetovanjem pri izbranem zdravniku v breme obveznega zdravstvenega za varovanja, ki za uporabnika in zdravnika ne pomeni dodatnega finančnega bremena, je najbolj enostaven in hiter način testiranja. Anonimno brezplačno testiranje na HIV ter hepatitisa B in C je dost opno Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana. Testiranje v skupnosti za moške, ki imajo spolne odnose z moškimi, je na voljo na testirnem mestu v ljubljanskem društvu Legebitra in občasno drugod na terenu. Poleg tega se je testirati možno tudi na posebnih testirnih mestih po vsej Sloveniji.
Običajnim virusnim obolenjem, kot sta gripa in prehlad, ki v jesenskem in zimskem času vsako leto krožijo med nami, se fizično skorajda ne moremo izogniti. Lahko pa postori mo marsikaj, da naš imunski sistem preventivno okrepimo, ta pa bo nato »nepovabljene goste« znal zatreti že v kali. Skrivnost seveda leži v pravilni in uravnoteženi prehrani in zdravem življenjskem stilu, vseeno pa je dobro najprej ve deti, kako imunski sistem sploh deluje.
Verjetno ni potrebno poudarjati, da pri imunskem sistemu gre za mehanizem, ki našemu telesu omogoča obrambo pred škodljivimi organizmi. Vedeti je treba, da ta naša naravna obramba deluje neprestano in sproti uničuje vse »obiskovalce«, ki bi utegnili povzročiti bolezensko stanje. Imunski sistem sicer
sestavljata dve vrsti imunosti – priro jena in pridobljena. Prvo podedujemo od svoje mame, drugo pa skozi leta gradimo sami.
Po vsem povedanem je povsem jasno, da se imunski sitem med posamezniki precej razlikuje. Za prvo veliko razliko je namreč odgovorna že genetika, svo
je pa dodajo še vsi ostali dejavniki; od spola in starosti, pa vse do življenjskega sloga in prehrane. Na genetiko in nekaj drugih dejavnikov seveda nimamo vp liva, lahko pa še kako vplivamo na to, kako živimo in kako se prehranjujemo. Vitamini in minerali
Zelo pomembno je, da se prehranju jemo uravnoteženo in raznoliko, saj na ta način v telo dovajamo zadostne ko ličine vitaminov in mineralov ter osta lih hranil, ki bodo zagotovili nemoteno delovanje imunskega sistema. Pri tem je potrebno paziti tudi na telesno težo, saj je dokazano, da maščobne obloge pospešujejo kronične vnetne procese v našem telesu in na ta način imunski sistem izčrpavajo.
Najboljši vir vitaminov in mineralov, ki so sestavni del celic imunskega sistema, sta, kot že vrabčki na vejah čivkajo, sveža sadje in zelenjava, po leg njiju pa še nekatere vrste mesa, ribe, jajca, mlečni izdelki ipd. Kot pri vsem, tudi v tem primeru velja ome niti zmernost, saj »več« ni nujno tudi »bolje«. Prav v primeru presežkov vi taminov in mineralov lahko našemu telesu namreč napravimo več škode kot koristi.
Če možnosti za uživanje raznolike in uravnotežene prehrane nimamo, pa seveda lahko posežemo tudi po prehranskih dopolnilih. Ta naj res os tanejo samo dopolnila in ne kar v cel oti nadomestek tistega, kar bi s hrano sicer morali zaužiti. Prav tako je pri prehranskih dopolnilih še toliko bolj na mestu opozorilo glede prekomer nega vnosa posameznih vitaminov in mineralov.
Jejte torej zmerno, raznoliko, zlasti v sončnih jesenskih in zimskih dneh po jdite na zrak in poskrbite še za tvorbo vitamina D, piko na i pa postavite še z redno in zmerno telesno aktivnos tjo. Imunski sistem boste na ta način obdržali v vrhunski formi, virusi in bakterije pa pri vas ne bodo več imeli pravih možnosti.
Okoli 130.000 zavarovanih oseb v Sloveniji je trenutno brez osebnega zdravnika. Če ste pomislili, da so brez zdravnika morda ostali po svoji krivdi, ste se zmotili. Dejstvo je nam reč, da je družinskih, otroških in šolskih zdravnikov pri nas občutno premalo. Problematika je še posebej pereča v več jih mestnih središčih, zlasti v Ljubljani, pa tudi v Mariboru, Kranju in Celju. Kaj pa, če ste brez osebnega zdravnika in zbolite? Veste, kako postopati v takem primeru?
V Sloveniji smo že več let priča poman jkanju osebnih zdravnikov. Težava ima svoje korenine že pri študentih medi cine, saj specializacija družinske medi cine zanje očitno ni (več) tako zanimi va. Razpisi za omenjeno specializacijo tako že vrsto let ostajajo nezapolnjeni.
Leta medtem seveda tečejo dalje, kar pomeni, da se starejši zdravniki up okojujejo, obenem pa se v povprečju stara tudi prebivalstvo, kar pomeni, da se povečuje potreba po zahtevnejši zdravniški oskrbi.
Ne glede na stanje našega zdravst venega sistema pa bolezen ne izbira, kar pomeni, da prej ali slej zdravniško pomoč potrebujejo tudi posamezniki, ki svojega izbranega osebnega zdravni ka nimajo, saj ga zaradi že navedenih razlogov enostavno ne morejo izbrati. Vsekakor velja najprej preveriti, če kje v bližini kljub vsemu uspete naj ti zdravnika, ki še sprejema paciente in ga lahko izberete kot osebnega zdravnika. Seveda ga lahko izberete kjerkoli, tudi izven kraja bivanja, vendar pa to, zlasti za starejše, ni optimalna rešitev. Pri iskanju prostih zdravnikov si
lahko pomagate na spletnem naslovu www.zdravniki.sledilnik.org . Ta je bila predstavljena v začetku leta, vendar se je že takoj po predstavitvi izkazalo, da podatki na sledilniku niso točni. Vseka kor pa velja vsaj poskusiti. Če tudi na ta način zdravnika ne us pete najti, a ga nujno potrebujete, se lahko obrnete na zdravstveni zavod, kjer ste bili že prej opredeljeni, dolžni pa so vam pomagati ne glede na to, če ste brez osebnega zdravnika. Zag otoviti vam morajo nujne oz. potrebne zdravstvene storitve. Pod to spada tudi izdaja napotnice, recepta za zdravila, bolniškega lista in podobno.
Na Zavodu za zdravstveno zavarovan je Slovenije (ZZZS) medtem pojasnju jejo, da morajo izvajalci zdravstvenih storitev "zavarovanim osebam zag otavljati nujne oziroma neobhodne zdravstvene storitve, četudi nima jo izbranega osebnega zdravnika. V nasprotnem primeru kršijo pravice zavarovanih oseb, zato se lahko v zvezi s tem pritožijo pri konkretnemu izva jalcu, zastopniku pacientovih pravic ali območni enoti ZZZS."
Nujno zdravniško pomoč so polega tega dolžni nuditi tudi v urgentnih cen trih in na drugih urgentnih oddelkih, kjer pacientu ne smejo zavrniti pregle da. A po pregledu na urgenci se zaplete pri zaposlenih in delovno aktivnih paci entih, če potrebujejo bolniški list. Ena od možnosti je še obisk zasebni ka, če si pacient lahko privošči samo plačniško storitev. Povračila nenujnih stroškov ZZZS ne nudi, pri zasebniku zunaj mreže javne zdravstvene službe pa lahko zavarovana oseba uveljavl ja le nujne zdravstvene storitve, ZZZS pa zagotavlja povračilo v višini cene, o kateri se dogovori z izvajalci v javnem zdravstvu. Ta pa seveda ni nujno enaka tisti, ki jo določi zasebnik, kar pomeni, da mora pacient tudi pri nujnih storit vah razliko v ceni kriti sam.
Nekaj možnosti torej obstaja, nikakor pa nobena izmed njih ni idealna. Za to, da bodo lahko vse zavarovane osebe prišle do izbranega zdravnika, bodo potrebne sistemske spremembe, žal pa se te ne morejo zgoditi čez noč. Nanje bo očitno treba čakati še nekaj časa.
Ko govorimo o težavah z odvisnostjo, verjetno večina najprej pomisli na odvisnost od psihoaktivnih substanc. Dejst vo pa je, da se je realnost spremenila in se tako v Sloveniji kot tudi drugje po svetu nevarno veča število zasvojencev od nekemičnih »substanc«, pri čemer prednjačijo igre na srečo, pornografija, hrana, delo in sodobne tehnologije (zlasti odvisnost od svetovnega spleta in mobilnih telefon ov). Prav je, da ob 11. novembru, Svetovnem dnevu boja proti odvisnosti, opozorimo tudi na ta, vse bolj pereč prob lem.
Ob besedi zasvojenost običajno pomislimo na zlorabo dovoljenih in prepovedanih drog, vendar pa ima zasvojenost večje razsežnosti. O zasvojenosti pri posa mezniku namreč govorimo, ko se določen vedenjski vzorec začne ponavljati iz dneva v dan in pos tane središče razmišljanja in doga janja v njegovem življenju, pojasn jujejo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ).
V Sloveniji je ves mesec november posvečen ozaveščanju o posled icah zasvojenosti, spodbujanju k dialogu in reševanju problemov ter poudarjanju pomena preven
tivnih dejavnosti na področju preprečevanja in zmanjševanja zasvojenosti. Ta vpliva tako na telesno kot tudi duševno stanje zasvojenega, prizadene njegove odnose z okolico ter pusti posled ice tako v družini zasvojenega kot v širši okolici.
Kot smo že omenili v uvodu, poleg kemičnih odvisnosti v zadnjih le tih strmo narašča predvsem število nekemičnih oziroma vedenjskih odvisnosti, žrtve pa so v velikem številu predvsem mladi. Za zdravl jenje tovrstnih odvisnosti bi v Slo veniji potrebovali več ambulant, saj trenutno taka deluje le v Novi Gorici.
Nekemičnih odvisnikov vse več Zgovoren je podatek, da sta se lani novembra v novogoriški am bulanti zdravila 202 odvisnika od kemičnih zasvojenosti in kar 277 odvisnikov od iger na srečo, zasvojenosti z internetom in mo bilnimi telefoni. Med nekemičnimi zasvojenci jih je bila polovica mlajših od 18 let.
"Raziskave ugotavljajo, da ima la hko pretirana uporaba sodobnih tehnologij pomembne posledice za vsakodnevno funkcioniran je, duševno zdravje in povzroča težave z ohranjanjem pozornos ti. Zato je zelo pomembno, da se otroci dovolj družijo tudi z vrstniki v živo, da so dovolj fizično aktivni in da dovolj spijo," so ob teg po datkih že lani opozarjali na NIJZ. Medtem ko se zdravljenje osta lih odvisnosti po navadi začne z abstinenco, je to pri novodobnih odvisnostih težje, če ne celo ne mogoče doseči. "Mlad človek na primer ne more biti brez interneta in povsem izoliran od vrstnikov.
Treba je delati na spremembi nači na življenja, na primer, da mu bo družba in gibanje bolj všeč," je na enem od simpozijev o nekemičnih odvisnostih izpostavil vodja enote za bolezni odvisnosti in psihotera pijo na oddelku za psihiatrijo mari borskega kliničnega centra Tilen Zamuda.
Uporaba tobaka in alkohola med mladostniki se zmanjšuje Podatki NIJZ medtem še kažejo, da se v Sloveniji stanje na področju uporabe tobaka in alkohola med mladostniki nekoliko izboljšuje, povečuje pa se poraba prepove dane konoplje. Ob tem strokovn jaki opozarjajo, da bo za preboj na področju zasvojenosti med mladimi treba o tem opraviti širšo družbeno razpravo. Kako se razvije odvisnost? Ko je govora o psihoaktivnih sub stancah, sam razvoj odvisnosti običajno poteka v treh fazah. Prva
faza se začne z eksperimentiran jem, kjer se kaže želja po občas nem preizkušanju snovi. V drugi fazi eksperimentiranje preide v socialno rabo, kjer je uživanje že pogostejše, vendar še vedno skri to in ne vezano na določene kra je. V tretji fazi pa že govorimo o odvisnosti, kjer uživanje postane potrebno, kažejo se duševne in te lesne spremembe, prekinitev pa je neobvladljiva.
Na razvoj odvisnosti lahko vplivajo tudi določeni dejavniki v okolju in osebnostne lastnosti. Na eni stra ni torej vzgoja, nestabilni odnosi, nasilje, pritisk vrstnikov, in na dru gi nezmožnost izražanja čustev, nizka samopodoba, izrazita občut ljivost in podobno. Zaradi zasvojenosti prihaja do pre kinitve ali zmanjšanja pomemb nih družbenih, poslovnih, šolskih in rekreacijskih dejavnosti, saj se največji del časa porabi za dejav
nosti, povezane s preskrbo snovi, njeno uporabo in okrevanjem od njenih učinkov.
Zdaj torej vemo, da obstaja več vrst odvisnosti. Če je bila ta nekdaj omejena pretežno na psihoaktivne substance, se je to danes spreme nilo in velik problem predstavljajo tudi sodobne tehnologije, ki pa so obenem postale nepogrešljiv del našega vsakdana. Prav zato je ne varnost še toliko večja in od nas terja še več skrbi in pozornosti, da se sami ali kdo od naših bližnjih ne znajde v začaranem vrtincu. S po močjo in informiranjem o zasvo jenosti se ukvarja veliko združenj in programov po vsej Sloveniji, ki so namenjeni tako mladim kot starejšim. Svetovanja in pomoč sicer nudijo tudi številne nevladne organizacije, ki pomagajo pri zmanjševanju škode in informi ranju oziroma pomagajo uporab niku najti pravo pot.
Hladnejši del leta je običajno obdobje, ko praviloma hote ali nehote pojemo več mastne hrane kot poleti. Prav mastna hrana pa je tista, ki jo običajno povezujemo s holesterolom. Ker imamo o njem navadno precej površno znanje, so se z leti o holesterolu razvile številne polresnice, za katere se nam je zelo prav, da jih (vsaj nekatere) razjasnimo tudi v naši reviji.
Večina izmed nas, ko sliši za holesterol, pomisli na maščobne obloge, ki povz ročajo oženje naših žil (ateroskleroza), posledica le-tega pa so bolezni srca in ožilja, pa tudi možganska kap ali srčni infarkt. Posledično bi lahko rekli, da je holesterol slab za naše zdravje, a to ne drži povsem. Poznamo namreč več vrst holesterola, pri čemer so nekatere za nas res slabe, a poznamo tudi vrste holesterola, ki so zaželene.
Dober in slab
Holesterol v grobem razvrščamo v dve skupini. Poznamo namreč prehranski holesterol, ki se nahaja v določenih živilih, in serumski holesterol, ki nasta ja v našem organizmu. Slednjega lah ko razvrstimo še v dve skupini: LDL- in HDL-holesterol.
Prvemu poljudno pravimo kar »slab holesterol«, saj ob višjih vrednostih prispeva k nastanku plakov v žilah. HDL-holesterol (dober holesterol) pa je zaželen, saj slab holesterol prenaša v jetra in na ta način prispeva k izlo čanju iz telesa.
Med ljudmi prevladuje tudi mnenje, da je prisotnost holesterola odvis na zgolj od zaužite hrane. Tudi to ne drži, saj po dognanjih strokovnjakov kar 85 odstotkov holesterola nastane šele v telesu, medtem je neposredno z zaužito hrano povezanih le preostalih 15 odstotkov.
Če se torej pojavi situacija, ko je nivo holesterola potrebno občutno znižati, ukrep omejevanja vnosa živil s holes terolom ne bo dovolj. V takem primeru bo potrebno izločiti tudi živila, ki vse bujejo nenasičene in trans-nenasičene maščobe, saj ta pomembno vplivajo na nastanek LDL oz. slabega holes terola. Taka živila so zlasti hrenovke, klobase, rebrca, pa tudi polnomastno mleko in mlečni izdelki ter jajčni ru menjaki. Veliko koristnega boste nare dili tudi z izogibanjem ocvrti ali praženi hrani.
Na udaru so tudi vitki ljudje Mnogokrat slišimo tudi prepričanje, da
mora glede holesterola skrbeti predvsem ljudi s pre komerno telesno težo, medtem ko vitki holesterola nimajo. Res je sicer, da imajo ljudje z odvečnimi kilo grami praviloma v krvi večje vrednosti holesterola, ki ga lahko zmanjšajo z več telesne aktivnosti in pravil no prehrano. Ne drži pa, da so vitki ljudje lahko brez skrbi. Pomem bno vlogo namreč igra genetika, ki je eden od kl jučnih faktorjev za težave, povezane s holesterolom. Znanih je namreč več genetskih motenj, ki lahko na povejo visok holesterol, neodvisno od telesne teže posameznika. Eden od pomembnih faktorjev, ki na težave s holesterolom precej močno vplivajo, je tudi pretežno sedeč način življenja, vse skupaj pa utegne poslabšati tudi staranje. Priporočila za zdravljenje bolezni se lahko od države do države sicer razlikujejo, do določene mere pa sčasoma tudi spreminjajo. V Sloveniji je meja za celokupni holesterol (za sicer zdravo populacijo) 5 mmol/L. Pomembne dokaze za vpliv na aterosk lerozo in pojavnost srčno-žilnih obolenj ima pred vsem LDL-holesterol. Meja pri večini ljudi (zmerna srčno-žilna ogroženost) za LDL-holesterol znaša 3 mmol/L. Pri osebah z veliko srčno-žilno ogroženos tjo je meja LDL-holesterola pri 2,5 mmol/L, pri ose bah z zelo veliko srčno-žilno ogroženostjo pa pri 1,8 mmol/L.
Zaupajte zdravniku Če so omenjene meje presežene in je potrebno zdravljenje, vam bo zdravnik najverjetneje predpisal zdravila, ki jih imenujemo statini. Teh se je v zadnjih letih prijel slab sloves in jih ljudje pogosto zavračajo zaradi strahu pred pojavom neželenih učinkov. Na jpogosteje se omenjajo bolečine v mišicah in mišične krče.
Dejstvo je, da se neželeni učinki lahko pojavijo pri jemanju katerega koli zdravila in statini pri tem niso nobena izjema. Res pa je tudi, da (tako so pokazale ra ziskave) se stranski učinki pri jemanju te vrste zdravil pojavijo »le« v 5 do 15 odstotkih. Če do tega pride, bo zdravnik znal ukrepati in spremeniti odmerek ali pa zdravilo zamenjati ter s tem težave odpraviti. Mogoče smo s tem člankom dosegli, da boste spreme nili svoj pogled na holesterol. Predvsem je pomembno, da storite vse kar je v vaši moči, da težave v največji meri odpravite že sami. Če pa bo potrebno zdravljen je, boste največ naredili s tem, da zaupate svojemu zdravniku bolj, kot nepreverjeni »medicini«, ki ima svojo ordinacijo običajno kar na nepreverjenih splet nih straneh na svetovnem spletu.
Smrkav nos, glavobol, kašelj in povišana temperatura. Vsem dobro znan scenarij, ki nam pogosto povzroča preglavice ravno v jesensko - zimskih mesecih. Za omenjene nevšečnosti je pogosto kriv padec našega imunskega sistema, ki je v teh dneh res na veliki preizkušn ji. Na naš imunski sistem vplivajo številni dejavniki, kot so hladno in turobno vreme, pomanjkanje sonca, večja pojavnost prehladnih obolenj ter pomanjkanje določenih vitaminov in mineralov.
Gaja Frelih, mag. dietet.
Kako pomemben je naš imunski sistem, se po navadi zavedamo šele takrat, ko nas neprijeten prehlad za nekaj dni priklene na posteljo. V prvi vrsti moramo seveda pred vsem paziti na zdravo in raznoliko prehrano, ki vključuje veliko sezonskega sadja in zelen jave, kakovostnih ogljikovih hidratov, maščob ter beljakovin. Izmed mikrohranil pa sta za močan imunski sistem nepogrešljiva pred vsem D in C.
Vitamin D
Gre za maščobo topni vitamin, ki igra pomem bno vlogo pri delovanju imunskega sistema ter razvoju kosti in zob. Njegovo pomanjkan je se pojavi predvsem v jesensko-zimskih mesecih zaradi manjše izpostavljenosti sončnim žarkom ter pomanjkljivih preh ranskih virov. Ravno zaradi tega se vitamin D s pomočjo UVB žarkov ne more sintetizirati v naši koži, zato lahko hitro razvijemo njegovo pomanjkanje.
Vitamin C
Gre za izredno pomemben vitamin, ki ima ključno vlogo pri zaščiti naših celic pred oksidativnim stresom, delovanju imunskega sistema, nastajanju kolagena ter povečuje ab sorpcijo železa. Vitamin C je izredno toplotno nestabilen, kar pomeni, da se ga pri dolgotra jni toplotni obdelavi veliko izgubi. Povečane potrebe po omenjenem vitaminu imajo pred vsem kadilci, fizično bolj aktivni, osebe z osla bljenim imunskim sistemom in bolniki.
Takoj pomiri razdraženo kožo ali lasišče pri seboroičnem dermatitisu (razpršilo/krema/šampon).
Imate suho kožo na telesu, stopalih, rokah, ki poroženeva zaradi različnih vzrokov (luskavica, ihtioza, pilarna keratoza, izrazito suha koža ali drugo)?
Svetujemo: Za razpokane pete ali roke uporabite Ureafid 10 in gladilni čistilni gel Ureafid.
So Vaši nohti uničeni, lomljivi zaradi luskavice, sladkorne bolezni, starosti, okužb ali poškodovani zaradi športa? Tudi pogosti nanosi lakov uničujejo nohte. Okrepite jih z Onifidom.
Švicarska dermatološka kozmetika FIDERMA ponuja pristne, etične in učinkovite rešitve za nego kože. Je brez parabenov in dišav. FIDERMA vsebuje le sestavine, ki so nujno potrebne in skrbno odmerjene, da izboljšajo toleranco kože. Vsebuje švicarsko ledeniško vodo, ki je z vsemi bistvenimi elementi (kalij, kalcij, natrij, železo, sillicij in selen) prepoznana kot resnično pomembna aktivna snov v kozmetičnih formulacijah. Izdelki FIDERMA so namenjeni za težave s kožo pri vitiligu, luskavici, ihtiozi, prekomernem poroženevanju kože, seboroičnem dermatitisu, aknah, poškodbah oz. obolenjih nohtov …
Izdelki so v lekarnah in spletnih lekarnah.
Proizvajalec: Immundiagnostik AG, Nemčija. Hitri test za samotestiranje.
KIWENO VITAMIN D RAPID TEST
Datum priprave: november 2022. VitDTest 09/22
Že v prejšnji številki naše revije smo napovedali, da bo rubrika »Kako deluje?« to in naslednjih nekaj številk namenjena žlezam v našem telesu. In če smo v času Movembra, ki opozarja zlasti na rak prostate in mod, je precej logična odločitev, da se bomo tokrat posvetili moški žlezi prostati.
Prostata je sicer majhna moška spolna žleza, ki pa v življenju moš kih lahko povzroči precejšnje te žave. Običajno se resnejše težave, povezane s prostato, začnejo po javljati v zrelejših letih, po 65. letu pa naj bi za motnjami uriniranja, ki so posledica rasti te žleze, trpela celo več kot tretjina moških. Govora je o žlezi v obliki kostanja, ki leži neposredno pod sečnim me hurjem, pri čemer sečnica poteka skozi njo. Vse funkcije prostate tudi strokovnjakom še niso povsem jas ne, znano pa je, da proizvaja sno vi, ki so del semenske tekočine, pa tudi take, ki sečnico varujejo pred najrazličnejšimi vnetji. Nenehna rast Zanimivo je, da prostata pri novo rojenčkih tehta le nekaj gramov, nato pa raste vse življenje, kar je tudi glavni vir za težave, povezane z njo. Te se praviloma pred 40. le tom starosti še ne pojavljajo, nato pa se delež prizadetih z leti hitro zvišuje.
Rast prostate s staranjem strokov no imenujemo benigna hiperplazi ja prostate (BHP). Gre za najpogo stejšo obliko bolezni te žleze, ki
sama po sebi sicer ne pomeni večje nevarnosti in v večini primerov ne privede do raka prostate. Četudi niso nevarne, pa so težave, ki jih BHP povzroča, precej neprijetne.
Zaradi pritiska na sečnico se na mreč pojavijo motnje v odtekanju seča iz mehurja.
Zakaj do prekomerne rasti te moške spolne žleze pride, ni po polnoma jasno. Strokovnjaki pa domnevajo, da je povezana z niž jimi vsebnostmi moškega spolnega hormona kot posledico staranja, do določene mere pa na njeno rast vpliva tudi življenjski slog posame znika.
Neprijetne, a rešljive težave Bolezen sicer prepoznamo po oslabljenem curku pri uriniranju, pa tudi po pogostejšem uriniranju preko dneva in ponoči. Poleg tega se pojavijo težave pri začetku uri niranja, curek je prekinjajoč, tudi po uriniranju ostane občutek ne popolnega izpraznjenja mehurja, lahko pa se pojavi tudi nehoteno iztekanje urina.
Četudi BHP ni povzročitelj raka prostate, je bolezen potrebno zdraviti. V nasprotnem primeru
lahko pride do vnetij sečil, sečnih kamnov ali celo do okvare ledvic.
Rak se medtem lahko razvije na vsaki, tudi povsem zdravi prostati.
Najpogostejši je sicer pri moških po 50. letu starosti, je pa še veliko bolj nevaren, če se razvije pri mlajših moških. Pri njih se namreč mnogo hitreje razširi na tkiva v okolici.
Tudi pri tej vrsti raka je za njego vo uspešno zdravljenje ključnega pomena njegovo zgodnje odkritje. Prav zato se moškim po 50. letu starosti priporoča vsakoletni pre ventivni pregled. Zdravniki tega lahko opravijo na več načinov –rektalno, z ultrazvokom ali z merje njem nivoja prostatično specifične ga antigena (PSA).
Četudi prostate ne moremo videti, lahko moškim povzroči zelo jasno izražene težave. Zatorej gospodje – četudi vam je neprijetno, se ob težavah takoj posvetujte s svojim zdravnikom. Ta bo znal pomagati in preprečiti, da bi neprijetnosti razvile v kaj bistveno hujšega in ogrožujočega za vaše življenje.
Vsaka tretja prometna nesreča s smrtnim izidom se zgodi zaradi vožnje pod vplivom alkohola. Ta podatek že sam po sebi pove veliko, če pa dodamo, da je registrirana po raba alkohola v letu 2021 znašala 10,62 li tra čistega alkohola na prebivalca Slovenije, starejšega od 15 let (kar je skoraj en liter več kot v letu 2020), je jasno, da imamo Slovenci z alkoholom problem, tudi za volanom.
Statistika kaže, da je do sredine oktobra letos 1.231 alkoholiziranih oseb povzročilo prometno nesrečo. V vseh omenjenih nesrečah skupaj je umrlo 17 oseb. Spodbuden podatek sicer je, da je to precej manj kot v enakem obdobju lani, ko je zaradi enakega vzroka umrlo 29 oseb. Poleg tega je so 69 prometnih nesreč povzročili še udeleženci pod vplivom drog in drugih psihoaktivnih snovi, skupno pa je v teh nesrečah um rlo 11 oseb.
Črna statistika je precej zgovorna, saj je neprecenlji vo sleherno življenje, omenjene smrti pa bi bilo moč preprečiti že zgolj s tem, da bi vozniki v cestnem pro metu ravnali odgovorno in imeli ničelno toleranco do alkohola.
Prav zato med 7. in 13. novembrom poteka druga od treh letošnjih nacionalnih preventivnih akcij za preprečevanje vožnje pod vplivom alkohola, drog in drugih psihoaktivnih snovi. Policisti bodo v času akci je poostreno nadzirali psihofizično stanje voznikov –tako z alkotesti kot tudi s sredstvi za hitro ugotavljanje prisotnosti drog v organizmu. Agencija za varnost prometa je ob tem prav v minulih dneh izdala tudi novo zloženko za ozaveščanje o nevar nostih alkohola v prometu. V preko 10.000 izvodih jo bo distribuirala za potrebe občinskih svetov za preventivo, nevladnih organizacij in aktivnosti v šolah.
V zadnjem delu jeseni, v katerem se nahajamo, je večina sadežev že pospravljenih. Obstaja pa še en sadež, ki običajno dozori prav v prvi polovici novembra in ima po okusu, zdravilnih lastnostih in nenazadnje tudi po imenu sodeč res nekaj opraviti z bogovi. Hrana bogov oz. rajsko jabolko ali pa enostavno kaki je prava vitaminska bomba, s katero lahko veliko dobrega storite tako za svoje zdravje, kot tudi za vaše brbončice.
Da najprej razčistimo o tem, kaj ima kaki opraviti z bogovi. Botanično ime kakija (Diospyros kaki) v prevodu iz stare grščine v dobesednem prevodu pomeni »hrana za bogove«. Očitno pa ni bil le njihova hrana, pač pa naj bi ga za lepšo polt uporabljala že grška bo ginja lepote Afrodita. O tem, ali je bilo temu res tako ali ne, pa presodite sami. Kaki sicer izvira iz Azije, natančneje iz goratih predelov osrednje Kitajske, kjer ga gojijo že več kot tisoč let. Od tam se je najprej razširil v vzhodno Azijo in Ameriko, kasneje pa še v druge dele sveta. V Evropo so ga prinesli v drugi polovici 19. stoletja, najbolj pa se je razširil v sredozemskih državah. V Slo veniji se je pojavil v letih pred prvo svetovno vojno, največ pa ga na naših tleh pridelajo v strunjanski dolini. Ljubi zmerno klimo Seveda pa rastlina ni omejena le na primorje, saj načeloma uspeva povsod tam, kjer domujejo tudi breskve in vins ka trta. Pri kakiju je zanimivo to, da mu za optimalno rast prija zmerna klima, kljub temu pa preživi tudi temperature
do -18 stopinj Celzija, če le ne vztra jajo predolgo. Tudi v poletnem času ima to drevo raje nekoliko bolj zmerne temperature, za zorenje plodov pa je pomembna dolga in topla jesen. Če vse to vzamemo v obzir, so bili letos pogoji skorajda idealni.
Vitaminska bomba Zakaj smo kaki uvrstili med zdravilne rastline? Strokovnjaki, ki so preučevali kaki oz. njegovo sestavo, so ugotovili, da med drugim vsebuje petkrat več vitam ina C kot jabolko, obenem pa je v prim erjavi z jabolkom kar 30-krat bogatejši z vitaminom A. V kakiju se skriva tudi kompleks vitamina B, poleg tega pa je izredno bogat z minerali, zlasti s kalijem, fosforjem, magnezijem, kalcijem in žele zom. Izpostaviti velja še antioksidante, pa tudi veliko vsebnost vlaknin.
Zaradi vitamina A je kaki torej odličen za naše oči, tkiva, kosti, dlesni in kožo. Omenjenega vitamina vsebuje tako veliko količino, da lahko dnevno po trebo po njem pokrijemo že zgolj z dvema sadežema. Vitamin B v kakiju oz. rajskem jabolku bo med drugim
tudi odličen dvojec za krepitev imun skega sistema. Kaki med drugim krepi tudi delovanje pljuč in srca, znižuje ho lesterol in na telo deluje očiščevalno, pozitivno pa vpliva tudi na črevesje in celo na hemeroide.
Vsestransko uporaben Iz kakija si v kombinaciji s skuto in me dom lahko pripravite zdravilno masko za obraz, če pa mu dodate grobo mleto kavo, nastane piling, ki vam bo pomagal pri odpravljanju celulita. Morajo pa pri uživanju tega biti pazljivi sladkorni bol niki, saj ima izjemno visoko energijsko vrednost, ki je primerljiva z bananami.
Zdaj veste, da kaki ni le okusen in široko uporaben v kulinariki, pač pa je tudi prava zakladnica zdravilnih učinkovin. Morda še niste prepozni in se ponj lah ko odpravite v Strunjan, kjer vsako leto priredijo dneve kakijev. Ti so se začeli v začetku meseca, zaključujejo pa se 13. novembra. Če vam do tja ne bo uspelo, pa boste ta okusen sadež zagotovo našli na policah vaše najbližje trgovine.
Zgodovina Levstikove poti sega v petdeseta leta 20. stoletja, ko je po poti s svojimi študenti hodil prof. dr. Anton Slodnjak, njegovo delo je nadaljeval prof. dr. Matjaž Kmecl, danes pa s študenti hodi prof. dr. Miran Hladnik. Prav dr. Matjaž Kmecl je pred dobrimi tremi desetletji pomagal s svojimi neprecenljivimi nasveti pri določanju, označevanju in idejni zasnovi Levstikove poti, po kateri se zdaj že več kot 30 let drugo soboto v novembru odpravljajo številni pohodniki iz Slovenije in tujine.
Zavod Levstikova pot - www.levstik.si, www.levstik.info, info@levstik.si
Levstikova pot je nastala na osnovi Levstikovega literarnega spisa leta 1987, ko se je na pot odpravilo 397 popotnikov iz vseh koncev Sloveni je. Običajno se pohoda udeleži med 15.000 in 20.000 pohodnikov iz cele Slovenije in tujine, če le vreme to dopušča. Udeleženci pa prihajajo tudi iz tujine. točna evidenca ne obstaja, je znano, da so se pohoda v preteklosti udeležili pohodniki izItalije, Avstrije, Hrvaške, Nemčije, Nizozemske, Belgije, Francije, ameriškega Teksasa, Argen tine… Med drugim je bila pred dolgimi leti na pohodu tudi celotna japonska skakalna reprezentanca s pokojnim Bogdanom Norčičem na čelu.
Slovenci zelo radi hodimo, nad tem se čudijo tudi nekateri tujci. Obenem je to največji pohod v tem delu Evrope ob zaključku poletne pohod niške sezone, vse skupaj pa sovpada z Martinovim, ko se po stari šegi mošt spremeni v vino. Predvsem pa gre za lepo pokrajino, kjer doživimo lepote Slovenije v malem, od sodobnega mestnega prebivalstva do neverjet no prijaznih kmetov na domačijah na prehodu med zasavskim hribovjem in dolenjskim gričevjem. Pomem ben vidik je tudi nekomercialnost in nepolitičnost prireditve. Prof. dr. Matjaž Kmecl je ob neki priložnosti na vprašanje, kaj pomeni
www.levstik.info
Vsem obiskovalcem so na voljo splet na orodja Levstikove poti. Aplikacija Po Levstikovi poti je namenjena vsem, ki želijo pridobiti ključne in formacije za obisk Levstikove poti, in obiskovalcem, katerim koristi kot pomoč pri orientaciji, raziskovanju kulturne in naravne dediščine ter opozarjanju drugih obiskovalcev o ovirah na poti.
Aplikaciji Severna trasa in Južna tra sa, ki s pomočjo zemljevida, besedila, fotografij in videoposnetkov pod robno predstavljata severno in južno traso Levstikove poti, sta namenjeni predvsem temu, da spodbudita tiste, ki Levstikove poti še niso obiskali, da to storijo v prihodnje.
Aplikacija O obisku Levstikove poti je namenjena prikazovanju podatkov, pridobljenih s pomočjo vprašalnikov Registracija obiskovalcev Levstik ove poti in Ocenjevanje ponudnikov storitev na Levstikovi poti.
Vprašalnik Registracija obiskoval cev Levstikove poti je anonimen in je namenjen spremljanju obiska, iskanju/prepoznavanju različnih ti pov obiskovalcev, pridobivanju infor macij o prejšnjih obiskih in motivih za obisk ter prikazovanju teh informacij v aplikaciji O obisku Levstikove poti. Obiskovalci ga izpolnijo pred obis kom poti.
Vprašalnik Ocenjevanje ponudnikov storitev na Levstikovi poti je anoni men in je namenjen pridobivanju informacij o zadovoljstvu obiskoval cev s ponudbo različnih storitev, ki jih nudijo domačini na dan organi ziranega popotovanja. Obiskovalci ga izpolnijo po obisku poti.
LITIJA www.litija.si
tedanji Levstikov literarni program, dejal: »Kot zgodovinsko in motivacijsko dragocenost. Poglejte, kolikšno množi co ste s svojim dragocenim delom us peli pritegniti na Levstikovo pot! Ne gre samo za pohodništvo – ‘dodana vrednost’ je v tem primeru tudi izkaz pripadnosti neki skupnosti in njeni kulturi. Njeni zgodovini, s tem pa tudi njeni sedanjosti in prihodnosti. Levs tik je – v današnjem žargonu rečeno – neke vrste peticija, ki jo pohodniki podpisujejo s svojo hojo od Litije do Čateža (in še malo naprej).«
www.obcina.smartno.si
Pot je označena preko celega leta in ljudje se lahko podajajo nanjo vseh 12 mesecev. V vsakem letnem času je zanimiva. Če je celotna dolžina Levs tikove 822 km) morda za koga preve lik zalogaj, si jo lahko skrajša in se nanjo poda na kateri koli točki. Prof. dr. Janez Bogataj je že pred dobrimi tremi desetletji dejal, da je to Slovenija v malem, ki jo lahko tujcem pokažemo v svoji pravi podobi. Seveda pri tem ne gre za masovni turizem, pač pa za avan turo, namenjeno pravim "sladokuscem". Tudi zaradi Levstikove poti se je na tem območju v marsičem spremenilo življen
www.trebnje.si
je ljudi. Živijo z Levstikovo potjo, nastajajo nova kulturna in vinogradniška društva, zbirajo se etnološka gradiva, pripravljajo razstave, kulturne in športne prireditve. Osnovni cilj Levstikove poti v prihodnje je predvsem to, da ostane takšna, kot je zdaj. Da v njej in ob njej ohranjamo dediščino, naravo, izročilo… Čeprav se ne moremo izogniti sodobnemu času, pa želimo, da korak za korakom nadgraju jemo projekt. Počasi in neopazno, saj ne želimo hitrih sprememb. Tudi na ta način želimo pohodnikom omogočiti, da se tu vrnejo v preteklost, razmislijo in se spoči jejo od današnjega tempa življenja.
Smo gradbeno podjetje, ki deluje na območju celotne Slovenije tako na področju nizkih, visokih gradenj kot na področju prodaje gradbenega materiala, asfaltnih zmesi, betonskih mešanic ter kamnitih agregatov. Menimo, da je naša konkurenčna prednost v tem, da smo dinamično podjetje, ki deluje na več področjih in se zlahka prilagodimo najrazličnejšim naročnikom. Vodstvo podjetja skozi ves čas skrbi za nenehni razvoj ter izobraževanje kadra na vseh področjih delovanja. V podjetju imamo vzpostavljene tri lastne laboratorije za izvedbo kontrole kakovosti agregatov, betonskih meša nic ter asfaltnih zmesi, s katerimi zagotavljamo kvalitetno in strokovno izvedbo storitev.
V nekaj preteklih številkah smo že pisali o tem, da so Vilinski simbo li energijska in čustvena podpora, ki pripomorejo, da svoje življenje kreiramo po svojih željah oz. da se sploh zavemo, da to zmoremo in želimo početi. Z njimi energijo prizemljimo, spoznavamo sebe in ras temo v globino. Njihova uporaba je enostavna, pri čemer ni potrebno nobeno predznanje.
Največkrat me ljudje vprašajo, kako izbrati pravi vilinski simbol. Univer zalnega odgovora na to vprašanje ni, saj je v resnici tako, da vedno iz beremo tisto, kar v danem trenutku potrebujemo, pa četudi to ni vedno enako temu, kar si želimo. Neka nevidna sila nas vodi in skrb no pazi, da se od naše dušne poti ne oddaljimo preveč, zato kar pogu mno. Lahko si več simbolov narišete na lističe ali kamenčke, jih premeša te in enega izberete naključno. Lah
ko jih pogledate, začutite in izberete tistega, katerega energija vas najbolj pritegne, lahko pa si zastavite cilj in vezano nanj izberete simbole, ki vas bodo energijsko podprli, da boste ta cilj lažje in hitreje dosegli.
V prvi vrsti vas mora cilj motivira ti in biti realen, a hkrati tudi dovolj visok, da se morate zanj potruditi.
Naj bo jasen in dobro definiran, ker s posplošenimi cilji ne morete jasno določiti smeri, posledično pa tudi ne usmeriti energije, ki je za kreacijo
nujna. Ključno je, da so cilji merljivi in časovno omejeni, saj jih boste tako lažje dosegli, poleg tega pa cilji brez teh dveh komponent niso cilji, am pak želje.
Ko ste cilj določili, si ga zapišite, saj so napisane stvari veliko jasnejše od tis tih, ki jih nosimo “v glavi”, pa čeprav se včasih zdi, da temu ni tako. Ko je cilj postavljen, pa sledi akcijski načrt. Da bi le-tega lahko naredili, morate najprej ugotoviti katere lastnosti in kompetence za dosego cilja potre bujete. Dobro je, da ste pri tem kar najbolj natančni in specifični. Poglej te kaj od tega že imate, za ostalo pa izberite ustrezne Vilinske simbole, ki vas bodo pri tem podprli.
Med samim procesom, jih lahko po občutku tudi zamenjate ali dodajate. Morda sprva vse skupaj zdi zaplete no, a v resnici ni. Zaupajte procesu življenja in naj bo vaše vodilo ljube zen.
Vse simbole najdete v brezplačnem slovarju na www.vilinskisimboli.si
Čudovit in nadpovprečno topel oktober nam je letos šel precej na roko, sploh v luči energetske krize in draginje, ki smo ji priča. Začetek kurilne sezone se je spričo visokih temperatur tako za maknil v pozno jesen. Ne glede na vse pa je november že pri nesel bolj običajno vreme za ta del leta, kar pomeni, da je bilo vendarle potrebno začeti z ogrevanjem stanovanj. Na tem mestu pa se vselej pojavi vprašanje, katera je tista prava temperatura, do katere naj bi poleti klimatizirali oz. v zimskem času ogrevali bivalne prostore. Odgovor lahko med drugim poiščemo tudi v dognanjih o tem, kakšna temperatura je najbolj ugodna za naše zdravje.
V zadnjih desetletjih se je stopnja ud obja bivanja v naših domovih precej zvišala, saj nam sodobne tehnologije in materiali omogočajo vse tisto, česar si celo naši starši niso mogli niti pred stavljati. Res, da so zime iz leta v leto bolj mile in smo pravega mraza običaj no deležni le par dni na leto (če sploh), so pa zato poletja občutno bolj vroča in temperaturno »neznosna«, kot so bila nekdaj.
Marsikdo izmed nas se na vse to vsaj v zavetju svojega doma sploh ne ozira, saj je postalo povsem običajno, da sta novanja v poletnem času s klimatskimi napravami ohladimo na izrazito nizke temperature, na drugi strani pa bivalne prostore pozimi segrevamo do te mere, da dolge zimske večere preživljamo kar v kratkih hlačah in kratkih rokavih. Pretiravanje škoduje zdravju Morda se nam vse omenjeno zdi pri
jetno, a dejstvo je, da z vidika našega zdravja taki ekstremi (v primerjavi z zunanjimi temperaturami) niso najbolj smotrna odločitev. Strokovnjaki nam reč ugotavljajo, da se idealna tempera tura za naše telo giblje okoli 21 stopinj Celzija. Če ste pomislili, da je to preniz ka temperatura za vaše dobro počutje, vam lahko zaupamo, da so raziskave pokazale, da imajo višje temperature celo negativen vpliv na naše delovanje, saj povzročajo utrujenost in slabo vpli vajo na koncentracijo.
Tudi pretirani odkloni navzdol niso pri poročljivi. Ob prenizkih temperaturah se namreč na stenah stanovanja lahko začne pojavljati vlaga, vse to pa lahko vodi v razvoj plesni, ki so zdravju izjem no škodljive.
Različni prostori, različne zakonitosti Seveda pa je v obzir potrebno vzeti tudi to, v katerem delu stanovanja se nahajamo. 21 stopinj Celzija je namreč idealnih za dnevno sobo, medtem ko naj bi za optimalno delovanje našega telesa stopinjo ali dve nižjo temperatu ro vzdrževali v spalnici in kuhinji, kako stopnjo višjo pa v kopalnici. Nekoliko toplejše prostore moramo zagotavljati tudi manjšim otrokom in bolehnim oz. starejšim.
Če ste med bolj zmrzljivimi in se vam zdi, da je 21. stopinj Celzija za vaše do bro počutje premalo, vam svetujemo, da si rajši oblečete jopico ali pulover, kot pa da stanovanje pregrevate. S tem ukrepom boste precej koristnega nare dili tudi za vašo denarnico, saj lahko s stopinjo nižjo temperaturo pri ogre vanju lahko privarčujete tudi do šest odstotkov.
V času energetske krize in vsesplošne draginje tako velja dobro razmisliti, ali je za preživljanje zimskih večerov v kratkih hlačah res vredno zapraviti pravo malo premoženje, ali pa je mor da bolj smiselno obleči dolga oblačila, ki so sicer v hladnejšem delu leta ne kaj povsem običajnega. Ne le denar nica, hvaležno vam bo tudi zdravje, ki bo vašo odločitev po vsej verjetnosti poplačalo z dobrim počutjem.
Specializirani na področju hlajenja, ogrevanja in prezračevanja prostorov
Uradni distributer za blagovno znamko Mitsubishi Electric.
Izkušnje in znanja, pridobljena v 30. letih delovanja.
Strokovno svetovanje in tehnična podpora.
Izvedba in vodenje projektov v sodelovanju z dolgoletnimi in zanesljivimi pogodbenimi partnerji.
Prijaznost in hitra odzivnost.
Ream d.o.o., Pod hrasti 29, 1218 PC Komenda info@ream.si www.ream.si
Dolgi jesenski in zimski večer kar kličejo po tem, da se po na pornem dnevu zleknemo na kavč in si ogledamo dober film ali serijo. Včasih smo bili pri tem odvisni od snovalcev televizijskih programov, danes pa so nam najrazličnejše video vsebine vseh žanrov na voljo z le nekaj pritiski na gumbe daljinskega upra vljalnika televizijskega sprejemnika. Pa ste kdaj pomislili na to, da utegne določen žanr filma ali serije precej močo vplivati na to, kaj se dogaja v vašem telesu?
Verjetno nisem edini, ki je po gledanju filma z žalostno zgodbo oz. žalostnim koncem že kdaj opazil, da je v filmu neznansko užival in bil po ogledu nekako srečnejši in bolj izpolnjen. Tako počutje ima povsem znanstveno ra zlago. Strokovnjaki so namreč opravili raziskave in ugotovili, da se ob gledanju
filmov z žalostno zgodbo v našem tele su odvijejo določeni procesi, ki so vzrok za tako počutje. Naravna droga
V možganih se namreč ob tem začne jo sproščati endorfini. Gre za hormone sreče, ki jim pravimo tudi naravna dro ga, saj njihovo delovanje lahko enači
mo z učinki opija. Endorfini se sicer v našem telesu praviloma sproščajo neprestano, večjih količin pa smo običajno deležni na primer ob spol nem odnosu ali pri različnih telesnih naporih.
Splošno dobro počutje pa ni edini učinek, ki ga povzroči žalostna filmska zgodba. Raziskave so namreč pokazale, da se med drugim prag za bolečino pri gledalcu v povprečju zviša kar za slabo petino (18 odstotkov). In ne le to: če film gledamo v družbi, se ob žalostnem filmu močno poveča tudi naša družab nost oz. povezanost s so-gledalci.
Doza samozavesti
Seveda ima velik vpliv na naše počutje že sam tok misli, ki ga gledanje filma povzroči. Žalostne filmske zgodbe nas namreč vodijo v razmišljanje o lastnih intimnih odnosih, posledično pa smo zaradi tega običajno bolj zadovoljni s svojim življenjem.
Gledanje žalostnih filmov nekateri primerjajo kar z injekcijo samozavesti. V nas se namreč ob tem vzbudi občutek empatije, naši možgani izlo čijo oksitocin, ta pa poveča željo po skrbi za nekoga. Po žalostnem filmu in po večjem prilivu oksitocina se čutimo bolj povezane z ljudmi, ki nas obkroža jo, in smo zaradi tega bolj zadovoljni. V pravi družbi
Seveda pa ni vseeno, v kakšni druž bi si film ogledamo, kar še bolj kot za moške velja za ženske. Raziskave so namreč pokazale, da je za bol jši odziv na film, vesel ali žalosten, ključnega pomena to, da si čustva delijo s prijateljico. Ob prijateljici so čustva sreče še bolj izrazita, žalostni deli filma pa se ženskam v družbi pri jateljice zdijo manj žalostni.
Ne glede na vse zapisano pa je pomembno, da izberete film in žanr, kakršen vam najbolj ustreza. Pre pričani smo, da boste v poplavi možnosti našli vsebino, ki bo ob gle danju v vas zbujala dobre občutke.
To je nenazadnje tudi osnovni namen TV vsebin. Resnične drame je namreč dovolj že v vsakdanjem življenju.
Globoko smo že zakorakali v mesec november, kar pomeni, da smo s sajenjem in setvijo na naših vrtovih za to sezono že zakl jučili. Vrtnarsko orodje smo tako že pospravili in prav je, da tudi našim vrtovom namenimo čas za zimski počitek. Prav zato se bomo tokrat nekoliko bolj posvetili rastlinam, ki jih vzgajamo v notranjosti naših hiš oz. stanovanj, saj je zanje zimsko obdobje velika preizkušnja.
Morda niste nikoli pomislili na to, a večina sobnih rastlin v naravi uspeva na območjih, kjer imajo na voljo oko li 14 ur dnevne svetlobe, temperatura pa se konstantno giblje nekje med 18 in 30 stopinjami Celzija. Obenem je v njihovih naravnih rastiščih prisotna tudi visoka vlažnost zraka. Če nekoliko pomislimo, se naša bi vališča takim razmeram niti slučajno ne približajo. Zaradi ogrevanja je zrak v sta novanjih navadno precej suh, dnevne svetlobe je v zimskih mesecih le okoli 7 ur, obenem pa je tudi povprečna tem peratura v naših stanovanjih precej niž ja od prej omenjene. Poskrbimo za primerno vlažnost Problem s prenizko vlažnostjo zraka la hko rešimo z vlažilcem zraka, pri čemer je smiselno, da rastline namestimo čim bližje vlažilcu. Če za napravo ne želite zapravljati denarja, bo rastlinam do bro delo tudi, če pripravite pladenj s prodniki, vanj nalijete vodo, rastline pa postavite na prodnike.
Seveda je potreba po zračni vlažnosti od rastline do rastline drugačna, je pa dejstvo, da se bo večina vaših zelenih »sostanovalk« dobro počutila že pri okoli 40-odstotni zračni vlagi. Mogoče ne bo škodilo, če v izrazito toplih pros torih rastline v jutranjih urah tudi rahlo popršite po listih. Tudi rastline dihajo Čeprav na to le redko pomislimo, je seveda dejstvo, da tudi rastline dihajo, a jim je ta osnovna funkcija zaradi ogre vanja otežena. Strokovnjaki priporoča jo, da sobne rastline niso nameščene tik ob grelnih telesih, obenem pa se priporoča škropljenje z naravnim balz amom za liste, ki širi listne pore in rastli nam s tem omogoča lažje dihanje. Ljubitelji rastlin boste najbrž vedeli, da le-te – podobno kot ljudje – ne marajo prepiha, niti prevelikega nihanja tem peratur. Če so rastline torej nameščene preblizu oken, jih hlad lahko poškodu je in povzroči poškodbe listov, v skra jnih primerih pa lahko pride celo do
propadanja celotne rastline. Podoben učinek ima lahko tudi prepih, zato je potrebno poskrbeti, da prostore zrači mo tako, da rastlinam ne ustvarjamo dodatnega stresa.
Privoščimo jim čim več svetlobe Zelo pomembno je, da poskusimo, ko likor je to seveda mogoče, omiliti tudi pomanjkanje svetlobe. To se na rast linah odrazi predvsem z rumenenjem listov. Če smo rastline v poletnem času umikali na severna in vzhodna okna, je zima čas, ko jih prestavimo na bolj južne oz. zahodne lege in jim s tem omogočimo, da kar se da dobro izkoris tijo dnevno svetlobo, ki jim je na voljo. Če želite vaši domači flori nameniti še boljše svetlobne pogoje, pa so seveda na voljo žarnice z rdečim in modrim spektrom svetlobe, ki bo vašim rastli nam najbolj všeč. Seveda je tudi na tem mestu potrebno opozoriti, naj bodo žarnice nameščene da primerni razdalji, da ne pride do ožigov same rastline.
To je le nekaj drobnih nasvetov, ki bodo vam in vašim sobnim rastlinam pomagali prebroditi zimske mesece. Vsekakor pa ne pozabite, da rastline za uspešno rast poleg vsega naveden ega potrebujejo tudi zvrhano mero ljubezni. Pravijo, da ta utegne pomaga ti tudi v primeru, če pogoji za rast niso povsem idealni.
Zaužitje zadostne količine čiste vode je ključnega pomena za do bro zdravje in vitalnost. Glede na to, da smo v zadnjih desetletjih spustili v okolje več kot 100.000 različnih onesnaževalcev, ki na posled vselej končajo v vodi, je precej na mestu vprašanje, kakš no vodo pravzaprav pijemo. Voda je namreč univerzalno topilo, ki na svoji naravni poti kroženja raztaplja številne snovi s katerimi pride v stik. Tako se pri prehodu skozi zemeljske plasti onesnaži z različnimi zdravju škodljivimi snovmi.
Temu pritrjujejo analize voda, ki kaže jo, da domala vsa pitna voda poleg drobnih delcev vsebuje še klor, pes ticide, težke kovine in celo rakotvorne trihalometane (THM). Slednji nas tanejo kot stranski produkt v reakciji klora z organskimi snovmi v vodi. Po leg tega je marsikje tudi vodovodno omrežje zastarelo in dotrajano, zaradi česar pogosto prihaja še do nenadzo rovanih okužb in onesnaženj vode. Če v obzir vzamemo vse navedeno, tako ni več samoumevno, da nam iz pipe priteče čista pitna voda. Najčistejšo možno pitno vodo zag otavlja sistem filtriranja z reverzno os mozo. Postopek filtriranja z reverzno osmozo temelji na filtraciji vode skozi izredno majhne pore tankofilmske
kompozitne polprepustne membrane (TCF) - RO membrane. Pore omenjene membrane premera 0,1 nanometra (0,0001 mikrona) omogočajo pre hod samo izredno majhnim moleku lam čiste vode. Pitno vodo s tem na povsem naraven, mehanski način in brez dodajanja kemikalij očistimo tako s kemičnega kot mikrobiološke ga vidika.
Reverzna osmoza PurePro® EC105 Lux
Petstopenjski filtrirni sistem s Pure pro TCF polprepustno membrano iz vode odstrani klor, slab vonj in okus, rakotvorne snovi (kloroform, triha lometane, PCB), pesticide, ostanke zdravil, hormone, hormonske mo tilce, azbest, svinec, živo srebro, krom,
kadmij, baker, barij, radon, natrij, kalij, selen, fluoride, nitrite, nitrate, ciste, bakterije in viruse. S tovrstnim sist emom boste izvir najčistejše pitne vode imeli kar v vašem domu. Reverzna osmoza PurePro® EC106 Biocera Antioxidant Alkaline Šeststopenjski filtrirni sistem s Pure pro TCF polprepustno membrano iz vode odstrani vse že v prejšnjem primeru naštete nečistoče, dodatno pa vsebuje še BIOCERA A. A. 11" Filter (Antioxidant Alkaline). Ta popolnoma čisti vodi doda za naše zdravje zelo pomembne minerale kalcija, kalija, natrija in magnezija, zviša pH vode v alkalno (bazično) pH območje med 8,0 - 9,5 ter doda aktivni vodik, ki zniža oksidacijsko redukcijski poten cial vode na -50 mV do -400 mV s čimer postane antioksidativna voda. Zmanjša velikost vodnih skupkov in izboljša okus vode. Montaža sistema je enostavna. Napravi je priloženo navodilo in ves potreben montažni material. Sistem namestimo pod pomivalno korito in priključimo na hladno vodo. Za namestitev bo za dostoval prostor pod koritom širine 50 cm. Filtrirana voda iz naprave se vodi do dodatne pipe, ki jo namestimo na korito ali pult poleg korita. Filtrat oziroma del vode, ki se izloči pri filtriranju, se vodi v odtok. Namesto dodatne pipe je na vol jo tudi elegantna kromirana kuhinjska armatura - pipa 3v1, ki lahko zamenja obstoječo pipo, z njo pa lahko točimo hladno, vročo in filtrirano vodo.
Rastline so tiste, ki našemu domu dajo poseben pečat. Če govorimo o balkonskih koritih, z izborom rastlin v toplejšem delu leta običajno nimamo težav, medtem ko se možnosti kombinacij rastlin za jesensko-zimski čas v primerjavi s po letjem precej skrčijo.
Eno od vodil pri jesenskih zasaditvah naj bo predvsem to, da izbiramo take rastline, ki bodo naš dom krasile tako
jeseni in pozimi, kot tudi spomla di. Med takimi rastlinami je zagotovo vredno omeniti sibirski dren. Ta grmov
nica jeseni sicer odvrže liste in šele tak rat postane vpadljiva s svojimi izrazito rdečimi vejami.
Zagotovo v zunanjih koritih in posodah ne smejo manjkati nekoliko bolj klasič ne drobnocvetne mačehe, vse skupaj pa lahko kombinirate z različnimi zim zelenimi travami, miniaturnimi iglavci ali pa denimo s spomladansko reso. Če boste izbrali slednjo, se bo preko zime razrasla, spomladi pa zacvetela v vsej svoji lepoti.
V zunanje lonce in korita pa nikar ne pozabite posaditi tudi nizkih okrasnih čebulnic, zlasti narcis in tulipanov. Te vam čez zimo sicer ne bojo lepšale doma, bodo pa med prvimi s svojim cvetjem zgodaj spomladi naznanile prehod v toplejši del leta.
Seveda pa je zapisno zgolj nekaj idej, da bo vaš dom z rastlinjem olepšan tudi v jesensko-zimskem času. Če se boste nekoliko poglobili v raziskova nje, boste ugotovili, da tudi jesenske zasaditve ponujajo številne možnosti različnih kombinacij.
• Galerija jesenskih lepotic
• Telohi, skrivnostni lepotci
• Ohrovti kot okras in hrana
• Buče in cvetje
Spoštovani krvodajalke in krvodajalci, prosimo vas, da pokličete na telefonsko številko, ki ste jo prejeli v va bilu ali SMS sporočilu, ali na vam najbližji transfuzijski center, da se dogovorite o dnevu in uri prihoda.
Rdeči križ Slovenije vas vljudno vabi, da se udeležite ene izmed krvodajalskih akcij v mesecu NOVEMBRU 2022 . Pokličete lahko vsak dan med 7. in 15. uro
Ormož – v Osnovni šoli Stanka Vraza, 7.30-11.00 2.11.
Škofja Loka – v Šolskem centru Škofja Loka, 7.00-13.00, 7.00-13.00 2.11., 3.11.
Luče – v športnem centru, 7.30-11.00 3.11.
Škofja Loka – v Šolskem centru Škofja Loka, 7.00-13.00 4.11.
Benedikt – v starem vrtcu, 7.30-11.00 4.11.
Zg. Kungota – v Hiši vseh generaci, 7.30-11.00 7.11.
Žalec – v avli Doma II. slovenskega tabora, 7.00-12.00 7.11.
Velenje – v Mladinskem centru, Efenkova 61a, 7.00-13.00, 7.00-13.00 8.11., 9.11.
Duplek – v Osnovni šoli Duplek – podružnica Žitečka, 7.00-10.00 9.11.
Velenje – v Mladinskem centru, Efenkova 61a, 7.00-13.00 10.11
Šentjur – v gasilskem domu, 7.00-11.00 10.11.
Ljubljana – v Zavodu RS za transfuzijsko medicino 11.11.
Velenje – v Mladinskem centru, Efenkova 61a, 7.00-13.00 11.11.
Bled – v Festivalni dvorani, 7.00-13.00, 7.00-13.00 14.11., 15.11.
Bohinjska Bistrica – v Domu Joža Ažmana, 8.00-12.00 16.11.
Sv. Ana – v Osnovni šoli Sv. Ana, 7.30-11.00 16.11.
Ilirska Bistrica – v Domu na Vidmu, 7.00-13.00 17.11.
Rogatec – v dvorani Grajske pristave, 8.00-12.00 17.11.
Ljubljana – v Zavodu RS za transfuzijsko medicino 18.11.
Starše – v Osnovni šoli, 7.30-10.00 18.11.
Vrhnika – v Cankarjevem domu, 7.00-13.00, 7.00-13.00 21.11., 22.11.
Gornja Radgona – v Gasilskem domu Gornja Radgona , 7.30-12.00 23.11.
Litija – v telovadnici Osnovne šole Gradec, 7.00-12.00, 8.00-12.00 23.11., 24.11.
Šmarje pri Jelšah – v Kulturnem domu, 7.00-11.00 24.11.
Gornja Radgona – v Gasilskem domu Gornja Radgona , 7.30-12.00 25.11.
Ljubljana – v Zavodu RS za transfuzijsko medicino 25.11.
Rače – v Gasilskem domu Rače, 7.00-10.00 28.11.
Kočevje – v športni dvorani Kočevje, 7.00-13.00, 7.00-13.00, 7.00-13.00, 28.11., 29.11., 30.11.
Sladki vrh – v Osnovni šoli Sladki Vrh, 7.30-10.00 30.11.
Več informacij na www.bogastvozdravja.si/koledar-dogodkov Preverite stanje zalog krvi na www.daruj-kri.si.
Kri lahko darujete tudi izven terenskih krvodajalskih akcij, v okviru urnika delovanja transfuzijske službe. Z R S za transfuzijsko medicino Ljubljana, Šlajmerjeva 6. T: 051/389 270, 051/671 147 ali 030/716 796, in se dogovorite o uri prihoda.
Želite informacije in novosti s področ ja zdravega načina življenja prejemati mesečno na vaš naslov? Izpolnite spod njo naročilnico in revija Bogastvo zdravja vas bo takoj po izidu pričakala v vašem nabiralniku za SAMO 16 EUR NA LETO.
PO IZVEDENEM NAKAZILU VAM BOMO POSLALI AKTUALNO ŠTEVILKO REVIJE. Naročnino bomo po preteku avtomats ko obnovili za naslednje obdobje, razen v primeru pisnega preklica najmanj mesec pred potekom naročnine. Naročilnica zave zuje tako izdajatelja kot naročnika. Poštnino za tujino zaračunavamo posebej. *Vpis podatkov je obvezen
Številka Tuš klub kartice** Ulica in hišna številka* Pošta in poštna številka*
naslov*
potrjujem članstvo in veljavnost podatkov
tega podatka je obvezen,
želite uveljaviti akcijsko ceno naročnine
Ime in priimek* Podatki za plačilo: Tridea, d. o. o., Podkraj pri Zagorju 3a, 1410 Zagorje ob Savi, TRR: SI56 0233 8025 5035 985, sklic: 00 18-2001, znesek: 16 EUR
S podpisom dovoljujem, da Tridea d.o.o. posredovane osebne podatke vzpostavi, obdeluje, vodi, vzdržuje, upravlja, uporablja in shranjuje za potrebe izpolnjevanja naročniškega razmerja in članske službe, skladno z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Navedene osebne podatke lahko Tridea d.o.o hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve naročnika/plačnika. Na podlagi veljavnega zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov, lahko posameznik kadarkoli zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: Tridea d.o.o, Podkraj pri Zagorju 3a, 1410 Zagorje ob Savi. Naročniku/plačniku pripadajo vse pravice v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov ter v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo potrošnikov.
