Oktober je eden od »najbogatejših« mesecev, ko govorimo o svetovnih dnevih, ki so tako ali drugače povezani z zdravjem. Celoten mesec je povezan z bojem proti raku na dojkah, sicer pa si že od prvega dne sledijo dnevi, ki opozarjajo na položaj starostnikov v družbi, pa na duševno zdravje, neplodnost, revmatska obolenja, osteoporozo ipd. Seveda je naša revija prekratka, da bi se posvetili vsaki izmed teh tematik, čeprav bi si to vsekakor zaslužile. Vseeno pa smo poskušali na naslednjih straneh strniti vse tisto, kar se nam je zdelo pomembno in smo ocenili, da je prav, da se o tem pogovarjamo oz. pišemo Nekaj več prostora kot običajno smo tokrat namenili starostnikom Poskušali smo osvetliti problematiko, s katero se srečujejo, razpisali pa smo se tudi o tem, kako je zanje najbolje, da se prehranjujejo, da bi čim dlje ostali vitalni in dobrega zdravja. Tudi sicer smo hrani namenili kar nekaj prostora, saj v luči najrazličnejših izzivov, s katerimi se soočamo, posta ja vse bolj iskana in za nekatere tudi, žal, vse težje dostopna dobrina.
Kot običajno smo tudi tokrat raziskovali delovanje našega telesa, se odpravili na naše vr tove, od tam pa tudi v gozdove, ki so v teh dneh postali pravi raj za gobarje. Nikakor pa vam ne želimo vsega izdati že v uvodniku. Vzemite si čas in prelistajte našo revije. Prepričani smo, da boste našli tudi vsebine, ki vas bodo pritegnile in boste z njihovo pomočjo izvedeli kaj novega.
V uredništvu pa se že oziramo proti novembru in pripravljamo nove vsebine, s katerimi vas bomo obdarili prihodnji mesec.
Želimo vam, da kar se da izkoristite lepe jesenske dni, ki smo jim priča, in da praznični konec meseca preživite v krogu tistih, ki vam največ pomenijo.
Iz uredništva Bogastva zdravja vam kličemo le še nasvidenje znova čez približno mesec dni.
Letnik 12, številka 132, oktober 2022 brezplačni izvod www.bogastvozdravja.si www.facebook.com/ bogastvozdravja
Izdajatelj: Tridea, d. o. o.
Direktor: Ladislav Jerin
Glavni in odgovorni urednik: Darjan Lapanje
Revijo ustvarjajo: Miha Anžur, Aleksandra Lamut, Tia Kemperle, Katarina Kimovec, Mitja Pirc, Sara Sočan
E-mail: urednistvo.bz@gmail.com Oglasno trženje: tridea.trzenje@gmail.com tel.: 03 62 03 623
Fotografije: Shutterstock, iStock, Freepik, arhiv revije Bogastvo zdravja, arhiv SISTEMI in arhivi avtorjev
Foto naslovnica: Darjan Lapanje Tehnično urejanje: TRIDEA d.o.o.
Tisk: Tiskarsko središče d.o.o.
Za članke o delovanju učinkovin in zdravil, ki se izdajajo le na zdravniški recept velja opo zorilo:
»Ministrstvo za zdravje opozarja, da besedilo obravnava zdravilo, ki se sme izdajati le na zdravniški recept. O primernosti zdravila za uporabo priposameznem bolniku lahko preso ja le pooblaščeni zdravnik. Dodatne informaci je dobite pri svojem zdravniku ali farmacevtu.« Uredništvo ne odgovarja za vsebine, ki so navedene v oglasnih sporočilih. V reviji so podana različna mnenja avtorjev in strokovn jakov, uredništvo za pravilnost njihovih mnenj ne odgovarja. Naročnik sam odgovarja za sk ladnost oglasa z zakonom.
Nenaročenih besedil in drugih nenaročenih materialov ne vračamo.
Pred dnevi, natančneje 1. oktobra, smo obeleževali Mednarodni dan starejših. Ne zgolj zaradi medn arodnega dne, tudi sicer se nam zdi prav, da glav no besedo v oktobrski številki Bogastva zdravja damo najmodrejšim in najizkušenejšim članom naše družbe. Vključenost in sodelovanje stare jših v družbi in priznanje njihovega socialnega, kulturnega, ekonomskega in političnega prispe vka je namreč ključnega pomena za izboljšanje kvalitete njihovega življenja.
Osrednji jesenski mesec je tudi tokrat v znamenju ozaveščanja o raku dojk. Ta je, tako v Sloveniji kot v večini razvitih držav, najpogostejša oblika raka pri ženskah in predstavlja kar petino vseh prim erov raka pri ženskah. Gre za bolezen, ki je zelo dobro ozdravljiva, če je le odkrita dovolj zgodaj. Za zmanjševanje umrljivosti je pomembno os veščanje o preventivi, zgodnje odkrivanje bolezni in takojšnje učinkovito ter vsaki bolnici prilago jeno zdravljenje
Hrana je človekovo osnovno »gorivo«, potreba po prehranjevanju pa ena od naših najbolj elementarnih potreb, ki jo enostavno moramo zadovoljiti, če želimo preživeti. Slovenija k sreči spada v razviti del sveta, kjer nam hrane načeloma ne manjka. Kljub vsemu pa nas naraščajoče cene živil in posledično vse večji razmah revščine vsak dan bolj glasno opominjajo, da je miza, obložena z najrazličnejšimi dobrotami, tudi pri nas vse prej kot samoumevna. Prav zaradi tega je še toliko bolj zaskrbljujoč podatek, da smo v Sloveniji v lanskem letu zavrgli kar 68 kilogramov hrane na prebivalca, od katere je bila debela polovica (38 kilogramov) še užitne. Ob 16. oktobru, svetovnem dnevu hrane, je prav, da razmislimo tudi o tem in s hrano končno začnemo ravnati drugače.
Letošnja jesen se je doslej izkazala za izjemno radodarno, tudi ko je govora o gobarjenju. Izjemna gobarska sezona je v minulih dneh v gozdove pognala ogromno navdušenih gobarjev, prizori, ki smo jim priča, pa slovenske gozdove prikazujejo kot pravi gobarski raj. Seveda pa na gobarje oz. na tiste, ki nabrane gobe uživajo, preži tudi nevarnost. To so seveda strupene gobe, ki jih nepoznavalci hitro lahko zamenjajo za užitne, taka napaka pa nas lahko stane celo življenja. Kako prepoznati strupene gobe in kako ravnati v primeru zastrupitve?
20Jesen nas vsako leto znova obdari s preštevilnimi darovi narave in nas v resnici obda s pravi izobiljem. Buče so v so v tem času zagotovo nekakšne kraljice naših vrtov. Pred desetletji so le-te večinoma obravna vali kot krmo za pujse, v zadnjih letih pa so buče vse bolj priljubljene in so pomembno mesto dobile tudi v kulinariki. Poleg tega, da so okusne in zares vse stranske, pa se lahko pohvalijo s številnimi pozitivnimi učinki na naše zdravje.
32V teh dneh na vrtovih pobiramo bolj ali manj zad nje plodove, v naših mislih pa je pogosto predvsem misel na pripravo ozimnice. Seveda pa moramo zelenjavo (pa tudi druge vrste živil) konzervirati, če želimo, da jo bomo lahko uživali v zimskih mesecih. Eden od vse bolj priljubljenih načinov konzerviranja je fermentacija. Pri tem procesu ne gre zgolj za kon zerviranje, pač pa za transformacijo hrane, s katero le-ta postane lažje prebavljiva ter bolj hranljiva in obstojna.
Privoščite si atmosfero morja in ugodno morsko klimo kar pri vas doma. Okrepite svoje zdravje, pripravite svoje telo za jesen ter zagotovite sebi in vašim domačim pri jetno atmosfero morja in toploto sonca.
Saj veste, največje bogastvo se ne meri na naših računih, ampak v moči našega zdravja in počutja. To je naša stabilna, za nesljiva valuta, ki nikoli ne izgublja na vre dnosti.
Solne infra kabine »Solni tempelj» so za nesljiva in preverjena pot do našega naj večjega bogastva. Nudijo vam kar pet terapij v enem prostoru:
• Solno terapijo
• Infra terapijo
• Terapijo z negativnimi Ioni
• Barvno terapijo in
• terapijo kakršnekoli glasbe, ki si jo zaželite.
Solne infra kabine izjemno pomagajo kre piti naš imunski sistem in to na popolno ma naraven način ...
Solna infra kabina je investicija v vašo vi talno prihodnost in dobro počutje. Vabi mo vas tudi na ugodne in unikatne na kupe izdelkov za dobro počutje. Obiščite spletno trgovino www.solni-tempelj.com
Prodaja in vgradnja: Grajska vrata d.o.o., Solni tempelj. www.solna-infra-kabina.si
Za več informacij ali ogled solne infra kabine v živo pokličite na 031 788 881 in prijazna, strokovna sodelavka vam bo po dala vse potrebne informacije.
Več o tem, kako deluje Solna infra kabina preverite s skenom QR kode.
Na voljo tudi naprava za izvajanje solne terapije v domačem okolju. Enostavna rešitev, ki navduši!
Prehranski dopolnili Laxemon granule in Laxemon gumi medvedki vsebujejo laktulozo, ki prispeva k hitrejšemu prehajanju črevesne vsebine. Granule, ki jim je dodan še magnezij se mešajo z vodo ali katero drugo tekočino in so nevtralnega okusa. Laxemon z okusom limete se lahko zaužije tudi direktno. Medvedki so v obliki gumi bonbonov z okusom jagode, pomaranče in jabolka. Nežno delovanje laktuloze pospeši prebavo preko naravnih mehanizmov. Zaradi svoje oblike in pakiranja sta oba izdelka enostavna za uporabo.
• Brez saharoze.
• Brez neprijetnega spahovanja.
• Ugodno deluje na ravnovesje črevesne mikrobiote.
• Primerno za redno in občasno uporabo.
• Ni spodbujevalno odvajalo.
• Za otroke in odrasle.
Primerno za uporabo pri otrocih od 3 leta dalje, diabetikih, nosečnicah in doječih materah.
Ionizator vode PurePro® JA703 običajno pitno vodo spremeni v alkalno ionizirano vodo. S tem dobimo močan antioksidant, bogat s kalcijem in magnezijem, ki nevtrali zira kisle presnovke in s tem odpravlja zakisanost telesa. Zaradi manjših vodnih skup kov omogoča boljšo hidracijo. Več na: www.ionizirana-voda.net
Magnezij je nepogrešljiv mineral za vse aktivne in tudi starejše. Prispeva k delovanju mišic, živčnega sistema, sproščanju energije pri presnovi in k zmanjševanju utrujenosti in izčr panosti. NOW Magnezijev citrat vse buje 100 % čisto obliko magnezije vega citrata, ki se bolje absorbira kot druge oblike. Citratna oblika je prijaz nejša do želodca. Na voljo v lekarnah, Sanolaborju in na: www.hisa-zdravja.si Več informacij na 080 80 12.
Kaj vse bi dali, da bi v hladnih je senskih dneh lahko občutili vroči no sonca, ki objame celo telo, in s polnimi pljuči zadihali morski zrak ter se predali moči negativnih ion ov. Danes je z enostavno rešitvijo mogoče tudi to. Ni vam potreb no iskati oddaljenih in eksotičnih obmorskih lokacij, le solna infra kabina naj postane del vašega doma. Z njeno pomočjo boste la hko ublažili stres, svojemu telesu pa privoščili popolno regeneracijo in si v njej privoščili vsakodnevni odklop. Več na: www.solna-infra-kabina.si
Rojstvo je čudež in gotovo poseben dogodek za vsako družino. Poleg vsega potrebnega za novorojenč ka naj mamica poskrbi tudi zase in za pripomočke, ki jih bo za nego potrebovala po porodu ali že med samo nosečnostjo. Nepogrešljive so gotovo vpojne, zračne in der matološko testirane predloge za poporodno čiščo Abena Maternity Pads. Te so na voljo tudi v kompletu z udobnimi mrežastimi hlačkami, ki se lahko perejo v pralnem stroju na 60 °C. Še kako prav pa bo prišel tudi Abena balzam za zaščito bradavičk.
Ta blaži, neguje in preprečuje iz sušenost bradavic med nosečnostjo in dojenjem. Zaradi 100 % naravnih sestavin ga pred dojenjem ni treba izprati. Poiščite izdelke na www.abena-helpi.si
Društvo Tandem in revija Bogastvo zdravja sta tudi letos skupaj nastopila ne sejmu Narava-Zdravje. Donacije, ki so jih naši partnerji prispevali, smo v sklopu nagradnih iger podelili na sejmu, preostanek pa bomo v prihodnjih dneh razde lili med naše bralce oz. obiskovalce spletne strani in naših družbenih omrežij. Vsem donatorjem se na tem mestu še enkrat iskreno zahvaljujemo.
Lisca d.d.
Založba Gnostica d.o.o.
Institut O d.o.o.
GRAWE zavarovalnica d.d.
Zeliščni vrt Majnika, Katja Temnik nosilka dop. dej. na kmetiji Prema d.o.o.
Modra zavarovalnica d.d.
Pred dnevi, natančneje 1. oktobra, smo obeleževali Mednarod ni dan starejših. Ne zgolj zaradi mednarodnega dne, tudi sicer se nam zdi prav, da glavno besedo v oktobrski številki Bogast va zdravja damo najmodrejšim in najizkušenejšim članom naše družbe. Vključenost in sodelovanje starejših v družbi in priznan je njihovega socialnega, kulturnega, ekonomskega in političnega prispevka je namreč ključnega pomena za izboljšanje kvalitete njihovega življenja.
Lahko si zatiskamo oči in se prepriču jemo v nasprotno, a dejstvo je, da se s staranjem populacije v družbah povečuje starostna diskriminacija, hkra ti pa starejši pogosto predstavljajo spregledano skupino prebivalstva.
To se je izkazalo zlasti med pandemi jo covida-19, ki je razgalila številne sistemske pomanjkljivosti na tem področju.
Kot je ob mednarodnem dnevu starejših poudaril tudi varuh člove
kovih pravic Peter Svetina, bi morali »različni organi in inštitucije, ki sto pajo v odnos s starejšimi, vedno imeti pred očmi načelo Nič brez nas o nas. Starejše je po njegovih besedah tre ba vključevati v odločanje o njihovih pravicah in načinu življenja in jih ne pokroviteljsko odrivati pod krinko zmanjšanih psihofizičnih sposobno sti ali drugih oviranosti. S pokrovitel jskim odnosom in nespoštovanjem, tako Svetina, zmanjšujemo njihovo
družbeno moč, jim odrekamo velja vo in pravice ter posegamo v njihovo dostojanstvo.
Osamljenost in revščina
Kot eni najbolj perečih problema tik starostnikov se sicer še vedno pojavljata osamljenost in revščina. Slednja je vse pogostejša tudi v Slo veniji, draginja, ki smo ji priča, pa ves položaj le še poslabšuje. Trenutno je kar približno petina slovenskega prebivalstva starejšega od 65 let, v revščini pa jih po podatkih živi okoli 60.000. Pogosto revščino spremlja še bolezen, oboje pa je v mnogih primerih prepleteno s stigmo, zara di česar mnogi taki starostniki živijo tiho in odmaknjeno, ne da bi okoli ca sploh vedela za njihovo vse večjo stisko.
Nasilje nad starejšimi
Poleg naštetega je vse pogoste jši tudi pojav nasilja nad starejšimi. Zaradi neenakih možnosti, socialne izključenosti, osebne odvisnosti zaradi nemoči, bolezni, onemoglo sti, pogoste materialne odvisnosti ali revščine ter manjše družbene moči starejših, je govora predvsem o strukturnem ali sistemskem nasil ju. Podobno kot otroci, ženske, pri padniki različnih manjšin in margin alnih družbenih skupin, tudi starejši – zaradi neenake porazdelitve moči v družbi – bolj pogosto doživljajo nasilje v medosebnih odnosih. V razviti družbi, kot je slovenska, ne bi smeli poslušati zgodb o osamljeno sti v poznih letih življenja, niti zgodb o revščini, sploh pa ne o nasilju nad starejšimi. Nihče ne želi jesen svojega življenja preživeti stran od bližnjih ter brez socialne in zdravstvene podpore. Prav zato mora v skrb starejše vedno aktivno in odgovorno vstopati država z vsemi svojimi službami, skrb zanje pa mora biti tudi odgovornost vseh nas, ki živimo ob njih. Zavedati se moramo, da bomo nekoč oz. že zelo kmalu tudi sami na njihovem mestu.
Napihnjenosti in bolečine v trebuhu so pokazatelj porušene črevesne flore in poškodovane integritete črevesne stene. Morda napihnjenosti, ki vas vsakodnevno spremlja, niti ne opazite več in jo dojemate kot nekaj, na kar nimate vpliva. A napihnjenost ni le estetska težava, saj kaže na mnogo večji problem – porušeno črevesno floro.
Vitja Sikošek, strokovnjak za telesno preobrazbo in modulacijo Biosignature
Delovanje črevesja je za naše zdravje in za kakovost našega življenja mno go pomembnejše, kot se nam zdi, saj se med 60 in 80 odstotkov našega imunskega sistema nahaja prav v čre vesju. Neravnovesje v črevesju se po vezuje s hormonskim neravnovesjem, avtoimunimi boleznimi, sladkorno boleznijo, kronično utru jenostjo, depresijo ekce mi in težavami s kožo … Pravilno delovanje čre vesja je najpomembnejše pri zagotavljanju optimal nega zdravja in za odpra vo napihnjenosti.
Kako lahko izboljšamo delovanje črevesja? Funkcionalna medicina uporablja enostaven pri stop v štirih korakih, ki so izjemno učinkoviti.
NADOMESTITEV - nadomestiti je pot rebno manjkajoče sestavine (pogosto nezdravo prehrano – z boljšo alterna tivo) za boljše delovanje črevesja. V prehrano dodajte veliko fermentira nih živil in kakovostno nepredelano hrano.
OBNOVIT EV pomeni ponovno nase litev dobrih bakterij, ki so ključne za vzpostavitev zdravega razmerja bak terij v črevesju. To najlaže dosežemo z uporabo fermentirane hrane in probi otikov. Mlečni in fermentirani izdelki so seveda odlični, a pogosto niso do volj. Koncentrirani probiotiki in Gluta min so tisti, ki lahko zelo pomagajo. Pomembno je tudi uživanje prebioti kov, ki so hrana za dobre bakterije –zelenjava in sadje.
IZLOČITEV pomeni, da izločimo živila, ki so slaba za nas. To je hrana, ki povzroča vnetja v telesu, živila, ki dražijo naša pre bavila, kot so alkohol, kofein in poživila. Živila, ki povzročajo težave so: gluten, mlečni izdelki, koruza, soja, jajca in slad kor. Ni pa to pravilo. Vsak zase mora ugo toviti, kaj je tisto, kar mu ne ustreza.
V zadnje m koraku moramo našemu črevesju ZAGOTOVITI hranila, ki jih potrebuje za uspešno samoobnavlja nje. Eno mojih najljubših dopolnil je PREMIUM PRO FLORA z dvojnim delo vanjem. Obenem namreč uničuje sla be patogene organizme v prebavnem traktu ter naseljuje dobre. Posledično hitro in učinkovito pripomore k opti mizaciji prebave.
S pomočjo te h korakov lahko v do kaj kratkem času opazite veliko spre membo, tudi pri kroničnih in vnetnih boleznih, ki so navadno precej obre menjujoča za vaše črevesje in zdravje celotnega telesa.
Velikokrat govorimo oz. pišemo o vitaminih in mineralih ter o tem, kako pomembni so za delovanje našega organizma. Le redko pa beseda nanese na to, kaj se v resnici zgodi, če katerega od njih začne primanjkovati. Tokrat se bomo osredotočili na magnezij, za katerega vemo, da je za člove ka življenjskega pomena, saj ga za svoje delovanje potre buje sleherna celica v našem telesu. Obenem zagotavlja delovanje našega živčnega sistema, odgovoren pa je tudi za trdnost naših kosti. Pravzaprav bi odsotnost magnezija pomenila tudi konec življenja na našem planetu.
Ko govorimo o magneziju, govorimo o mineralu, ki je v naravi med prisoten v pšeničnih kalčkih, orehih, semenih, temni čokoladi, temno zeleni zelen javi, stročnicah, pa tudi v mlečnih izdelkih in ribah. Vsebnost magnezija v rastlinah je pogojena tudi s tem, na kakšnih tleh so bile le-te vzgojene. Ker smo tla z intenzivno pridelavo hrane v zadnjem stoletju precej osiromašili,
se znižuje tudi vsebnost magnezija, vse to pa pomeni, da ga ni vselej tako enostavno v telo vnesti v zadostnih količinah.
Ta mineral je v našem telesu odgo voren za pravilno delovanje našega živčnega sistema, pa tudi za trdnost naših kosti in pravilno delovanje mišic, tudi srčne mišice. Znižuje krvni tlak, vpliva na zdravje krvnih žil, pomaga
pri uravnavi sladkorja v krvi ter znatno pripomore k celjenju ran in povečuje imunološko funkcijo.
Kaj pa, če ga nebi bilo?
Če posameznik v določenem obdob ju v telo ne bi vnesel zadostnih ko ličin magnezija, bi se to odrazilo kot povišan krvni tlak, posledica bi bilo krčenje mišic, začela pa bi se pojavljati tudi srčna aritmija in zaprtje.
Potreba po magneziju se sicer pov ečuje pri ljudeh, ki so v stresu, ki so razdražljivi ali nagnjeni k depresivnim stanjem, imajo težave s krčenjem mišic, zgago, upočasnjeno prebavo, pri športnikih, nosečnicah ali materah, ki dojijo.
Tudi na zalogo ne bo šlo!
Mnogi se za vnos magnezija poslužu jejo prehranskih dopolnil. Poudariti je potrebno, da je v tem primeru prav tako potrebna previdnost. Tudi prevelike količine magnezija v tele su namreč povzročijo zdravstvene nevšečnosti. V takem primeru lahko pričakujemo drisko, utrujenost, šib ke mišice, upočasnjen srčni utrip in plitvo dihanje, vse skupaj pa se lahko odrazi tudi v izgubi refleksov. Recept je preprost
Izkaže se, da je recept, kako ohranjati pravšen nivo magnezija v telesu precej preprost. Kot pri številnih drugih primerih, je tudi na tem mestu ključnega pomena zdrava in uravnotežena prehra na, ki vsebuje veliko sadja, zelenjave, pa tudi rib in mlečnih izdelkov. Kot rečeno, si lahko pomagate tudi s prehranskimi dopolnili – med njimi se najbolje ob nesejo šumeče tablete ali pršilo. Nikakor pa ne gre pozabiti niti na aktiven slog življenja.
Zanimivo je, kako vselej pridemo do podobnih zaključkov. Si predstavljate, koliko dobrega bi za svoje zdravje lah ko naredili zgolj z zdravim prehranje vanjem in s skrbjo za redno gibanje?
Sicer pa to ni nič težkega in lahko to še vedno storite, ne glede na to, koliko ste stari. Le začeti je treba.
Nanos preko kože (pršenje, vtiranje ali kopel) Visok izkoristek brez obremenjevanja prebavil 15 min. absorpcija hitro delovanje
Brez neželenih stranskih učinkov na prebavo
najčistejši naravni magnezij v boju proti:
Direkten nanos na mesto porabe za takojšnji lokalni učinek krčem glavobolu migreni nespečnosti stresu kalcinacijam utrujenosti
moč magnezija in naravnih zeliščnih učinkovin
proti utrujenim nogam ob pojavu krčev pri okorelih sklepih prijetno hladi
za regeneracijo po naporih poživlja cirkulacijo pri bolečinah v mišicah pri udarninah
Osrednji jesenski mesec je tudi tokrat v znamenju ozaveščanja o raku dojk. Ta je, tako v Sloveniji kot v večini razvitih držav, najpogostejša oblika raka pri ženskah in predstavlja kar petino vseh primerov raka pri ženskah. Gre za bolezen, ki je zelo do bro ozdravljiva, če je le odkrita dovolj zgodaj. Za zmanjševan je umrljivosti je pomembno osveščanje o preventivi, zgodn je odkrivanje bolezni in takojšnje učinkovito ter vsaki bolnici prilagojeno zdravljenje.
Katarina Kimovec
V združenju Europa Donna Slo venija, ki letos obeležuje 25-let nico delovanja, ob tem izpostavl jajo, da številne raziskave kažejo povezavo med zdravim načinom življenja in manjšim tveganjem za razvoj raka dojk. Po podatkih svetovne zdravstvene organizacije bi lahko z zdravim načinom živl jenja preprečili 30 – 50 odstotkov primerov vseh rakov. Z redno te
lesno dejavnostjo, zdravo in urav noteženo prehrano, vzdrževanjem telesne teže in pozitivno nara vnanostjo namreč lahko veliko prispevamo k svojemu zdravju. Za zgodnje odkrivanje raka dojk je pomembno, da se ženske odzove jo na vabila državnega presejalne ga programa DORA, ki je namenjen zgodnjemu odkrivanju raka dojk, in na katerega vsaki dve leti povabijo
vse slovenske ženske med 50. in 69. letom. Redno mesečno samo pregledovanje dojk prav takoj pri pomore k zgodnjemu odkrivanju raka dojk. Za pomoč pri tem pa je na voljo brezplačna mobilna aplikacija Breast Test in prikaz na spletni strani breast-test.com.
V času rožnatega oktobra številni dogodki
Sicer pa bodo tudi letošnje aktiv nosti v času rožnatega oktobra po tekale pod sloganom “Bodi in ostani zdrava!”. V združenju Europa Don na Slovenija želijo s tem poudariti, da lahko sami veliko naredimo za svoje zdravje s preprostimi odločit vami za zdrav življenjski slog. Prav zato so k sodelovanju povabili članice, bolnice in ozdravljenke, ki so tudi same postale del rožnate ga oktobra, in se vključile s svojimi sporočili in nasveti o tem, kaj same naredijo za ohranjanje zdravja. Različni dogodki v okviru rožnate ga oktobra bodo potekali po več kot 40 krajih v Sloveniji. Med dru gim bo v znamenju rožnate barve tudi največja tekaška prireditev v Sloveniji Ljubljanski maraton, akciji ozaveščanja pa se pridružujejo tudi številna slovenska podjetja. Europa Donna Slovenija se ob vsem nave denem tudi letos pridružuje še do godku Race for Cure, ki je namen jen osveščanju o zdravju žensk in zbiranju sredstev za ozaveščanje o raku dojk.
Po podatkih slovenskega Registra raka je bilo v letu 2019 na novo odkritih 1.583 primerov raka dojk, od tega 1.568 pri ženskah in 15 pri moških, umrlo pa je 433 žensk in 10 moških. Preživetje žensk z diag nozo rak dojk se povečuje, petletno preživetje žensk, ki so zbolele v ob dobju 2014-2019 je 87,3 odstotkov. Število žensk, ki so se zdravile ali se zdravijo zaradi raka dojke, je v Slo veniji trenutno več kot 19.000.
Prihod novega družinskega člana je tako za novopečene kot za že izkušene starše vselej vznemirljiv življenjski do godek. Zlasti tistim, ki se v vlogi staršev znajdejo prvič, pa rojstvo otroka poleg vseh radosti prinese tudi številne skrbi in dvome o tem, kako za dojenčka kar najbolje poskrbeti. Eno izmed vprašanj, ki se ob tem porajajo, je zagotovo tudi to, kako izbrati prave in ustrezne pleničke. Abena-Helpi d.o.o.
Ko je govora o občutljivi koži do jenčka, verjetno najprej pomislimo na pordele otroške ritke. Tem se vse kakor želimo izogniti, zato je še kako pomembno, da za svojega otroka izberemo ustrezne pleničke. Le-te morajo biti izdelane iz materialov, ki koži omogočajo dihanje, pomemb na pa je tudi sama velikost izdelka in njegova ustrezna vpojnost. Vedeti je namreč potrebno, da so novoro jenčki praktično 24 ur na dan poviti v pleničke, zato je izjemnega pomena, da jim privoščimo izdelek, ki jim bo nudil maksimalno raven udobja. Izbira prave velikosti
Ker pa so velikosti novorojenčkov zelo različne, se največkrat zaplete
že pri izbiri ustrezne velikosti plenic. Le-te delimo na več velikosti. Številki 0 in 1 sta rezervirani zlasti za nedo nošenčke in dvojčke, ki ob rojstvu tehtajo 1-3 oz 2-4 kilograme. Za do jenčke, ki se rodijo z običajno težo, okoli 3,5 kilograma, pa so najprimer nejše pleničke številka 2. Kljub nave denemu pa je vnaprej težko oceniti, katera številka bo za vašega otroka najustreznejša.
V podjetju Abena Helpi zato staršem svetujejo, da pred rojstvom otroka ne naredijo prevelike zaloge plenic.
Bolje je, da pri njih glede na pričako vano težo otroka naročijo brezplačen vzorec pleničk Bambo Nature ustre zne velikosti in se za nakup večje
količine odločijo šele potem, ko so prepričani, da je izdelek pravi. Pravilna namestitev je pomembna!
Ko je dilema glede velikosti plenic re šena, pa je le-te potrebno še pravil no namestiti, da ostanejo na svojem mestu in ne prepuščajo. Preden do jenčka oz. malčka previjemo, je treba pleničko prepogniti po dolgem, da se ustvari nekakšen vzdolžen kanal. Ple ničko nato položimo pod otroka in sprednji del zavihamo prek mednož ja na trebušček. Pri tem moramo biti pozorni, da na predelu nogic plenič ka dobro tesni. Prav tam namreč ve likokrat prihaja do uhajanja tekočine.
Pri pleničkah Bambo Nature so odpr tine za nogice izdelane iz netkanega polipropilena in ne iz lateksa, ki je pri podobnih tovrstnih izdelkih velikok rat vzrok za alergije. Zelo prožni so tudi trakovi ob trebuščku, ki se nato pritrdijo z ježki na samo pleničko in jih lahko večkrat odlepimo in ponov no zalepimo, če je plenička pretesna ali preohlapna. Tudi na trebuščku sicer poskrbimo, da pleničko dobro namestimo, dovolj visoko in razme roma tesno, da je ob nameščeni ple nički okrog pasu prostora za en prst. Poskrbimo tudi za naravo Polega vsega navedenega pa boste z nakupom pleničk Bambo Nature nekaj dobrega storili tudi za okolje, ne le za novega člana vaše družine. Izdelek je namreč odslej na voljo tudi v embalaži iz odgovorno pridoblje nega skandinavskega papirja. Ta je primerna za recikliranje in jo lahko reciklirate z običajnimi gospodinjski mi odpadki iz papirja. Gre za rezultat zavezanosti blagovne znamke Bam bo Nature k nenehnim inovacijam in izpolnjevanju vse večjih zahtev po trajnostnih rešitvah. Z novo papirna to embalažo in znanimi kakovostnimi pleničkami znotraj nje se blagovna znamka Bambo Nature vedno bolj približuje trajnostni prihodnosti.
Ponosno predstavljamo
pleničke, primerno za recikliranje,
skandinavskega papirja
na proizvodnjo kakovostnih pleničk z vrhunsko zaščito, ki so prijazne do kože
Že več kot 40 let se Bambo Nature
Nature so izjemno mehke, udobne in zagotavljajo odlično
Pleničke
parabenov ter zmanjšujejo tveganje za
za
Hrana je človekovo osnovno »gorivo«, potreba po prehran jevanju pa ena od naših najbolj elementarnih potreb, ki jo enostavno moramo zadovoljiti, če želimo preživeti. Sloveni ja k sreči spada v razviti del sveta, kjer nam hrane načeloma ne manjka. Kljub vsemu pa nas naraščajoče cene živil in posledično vse večji razmah revščine vsak dan bolj glasno opominjajo, da je miza, obložena z najrazličnejšimi dobrot ami, tudi pri nas vse prej kot samoumevna. Prav zaradi tega je še toliko bolj zaskrbljujoč podatek, da smo v Sloveniji v lanskem letu zavrgli kar 68 kilogramov hrane na prebivalca, od katere je bila debela polovica (38 kilogramov) še užitne. Ob 16. oktobru, svetovnem dnevu hrane, je prav, da razmis limo tudi o tem in s hrano končno začnemo ravnati drugače.
Še bolj strašljiv je statistični podatek, da v svetovnem merilu zavržemo kar petino vse pridelane hrane. Že sicer je vse bolj očitno, da naš plan et ne zmore več zadovoljiti potreb strmo rastočega števila svetovnega prebivalstva po hrani, če pa v obzir vzamemo še navedeno, se zdi, da smo (ljudje) pri skrbi za našo najbolj osnovno potrebo popolnoma izgu bili kompas.
Če kdaj, je zdaj čas, da spremenimo odnos do hrane. Zavedati se mora mo, da je kakovostna hrana dobri na, zato moramo pri njeni izbiri in pripravi ravnati preudarno. Če oz. ko hrano zavržemo, namreč gredo v nič tudi vsi viri za njeno proiz vodnjo: voda, zemljišča, energija, delovna sila in kapital. Prav našteto pa je tisto, česar nam danes še kako primanjkuje.
Seveda pa za ohranjanje našega zdravja ni pomembno le to, da jemo, pač pa tudi, kaj jemo. Glo balizacija nam je res omogočila, da lahko na trgovskih policah dnev no izbiramo med najrazličnejšimi vrstami živil z vseh koncev sveta, o kakršnih so naši starši lahko le sanjali, a se moramo kljub vsemu vprašati, kakšna je hranilna in de janska vrednost take hrane in kako le-ta vpliva na naše zdravje. Za povrh pa imata intenzivna pride lava hrane in transport domala po vsem svetu izrazito negativen vpliv na naravo oz. okolje.
Kaj lahko naredimo za svoje zdravje oz. boljše počutje?
Ob svetovnem dnevu hrane tako morda ni narobe, če preverimo, kdaj, kakšno in kako pripraviti hrano, da bomo nekaj dobrega naredili zase in za naše okolje. Na prvem mestu poskrbimo zlas ti za to, da bo naša hrana pestra, pri čemer prednost dajemo pol novrednim žitom, stročnicam in kakovostnim rastlinskim oljem,
sveži lokalni sezonski zelenjavi in sadju ter rastlinskim živilom. Seve da se ni mogoče povsem izogniti živilom, ki so odsvetovana. Lahko pa vsaj poiščemo ravnovesje in po njih posegamo bolj poredko. Pomembno je, da se izogibamo industrijsko pripravljeni hrani, ki je običajno spremenjenega videza in okusa, saj ta pogosto vsebuje preveč soli, sladkorja, nezdravih maščob ter nepotrebnih aditivov in arom. Jedi poskušamo pripraviti iz osnovnih živil, če pa za to ni mamo časa, pa vsaj poskušamo najti ponudnike, ki obroke prip ravljajo na priporočen način in s priporočenimi živili. Lokalno je zakon! Izjemno pomembno je, da se čim večkrat odločamo za lokalno pridelano hrano. Ta je običajno pridelana brez oz. z manj zaščit nih sredstev in pospeševalci rasti. Še najbolje pa je, če se odločite za živila z domačega vrta ali visoke grede oz. od lokalnega kmeta. Na krožnik bomo namreč s tem dobili več svežine, dozorelosti, pristnega vonja in okusa, pa tudi več nara vnih snovi, ki blagodejno vpliva jo na naš organizem oz. na naše zdravje. Hkrati bo za to potrebne bistveno manj embalaže, pa tudi transport bo krajši, s tem pa bomo varovali tudi okolje. Na tako hrano poskusimo navaditi tudi naše na jmlajše in jim postavimo omejitve pri uživanju prigrizkov. Ti so zaradi velikih vsebnosti soli, maščob in sladkorja večinoma nezdravi. Ob tem naj še poudarimo, da manka pestre osnovne prerane nikakor ne moremo nadomestiti s prehranskimi dopolnili. Ta so sicer izjemno pomembna, a so namen jena predvsem dopolnjevan ju osnovne prehrane v primeru zdravstvenih težav in drugih ome jitev oz. zaradi povečanih telesnih
potreb, v različnih življenjskih situacijah. Ne glede na vse je de jstvo, da prehransko dopolnilo, ki bi lahko nadomestilo uravnoteže no prehrano, ne obstaja. Vse navedeno je le nekaj pre prostih priporočil, ki se jih lahko poskuša držati prav vsak izmed nas. Če ob tem uporabimo še čisto malo razuma, lahko hitro ugotovimo, da nam Zemlja še
vedno ponuja vse, kar potrebuje mo, le dati ji moramo priložnost. Obenem je skrajni čas, da se za vemo, da je hrana dobrina in da na svetu obstajajo množice, ki so za to dobrino prikrajšane. Če bomo živeli s tem zavedanjem, la hko tudi količino zavržene hrane drastično zmanjšamo in s tem priložnost za preživetje ponudi mo nekomu drugemu.
Enemon SLIM & FIT je praktičen in celosten obrok, ki zagotovi preskrbljenost s hra nilnimi snovmi, ki jih telo potrebuje. Tako poskrbi tudi za odlično počutje – zmanjša utrujenost, poveča produktivnost in je odličen za regeneracijo po športni aktiv nosti.
• Zdrav obrok kjerkoli in kadarkoli
• 20 g beljakovin in 223 kcal na obrok
• 26 vitaminov in mineralov
• Visoka vsebnost prehranske vlaknine
Hitro pripravljen uravnotežen obrok
Vsak od nas kdaj pa kdaj pozablja. Včasih pozabimo, kam smo odložili ključe našega stanovanja, včasih pozabimo poklicati prijatelja, kljub temu, da smo mu to obljubili, včasih pa pozabimo s sabo v službo vzeti kosilo, ki smo ga večer pred tem skrbno pripravili. Dejstvo je, da smo v sodobnem načinu življenja neprestano »bombardirani« s tako velikim številom dražljajev in informacij, da je tovrstno pozabljanje postalo nekaj povsem normalnega in pri tem ni razloga za skrb. Če pa govorimo o starostnikih, pri katerih se tovrstno pozabljanje začne ponavljati in se dogaja pogosteje, pa to lahko kaže na upad njihovih kognitivnih funkcij.
S starostjo povezan upad kognitivnih funkcij je sicer nekaj povsem običajnega, je pa res, da se ta ne zgodi pri vseh enako hitro in v enakem ob segu. Tako imamo lahko na eni stra ni stoletnike izjemno bistrega uma – spomnimo se na primer samo na nedavno preminulega slovenskega zamejskega pisatelja Borisa Pahor ja-, lahko pa upad kognitivnih funk cij močno prizadene že bistveno mlajše starostnike, morda pri 80 ali celo 70 letih.
Na to, kako hitro nas vse omenjeno lahko doleti, pa lahko k sreči moč no vplivamo tudi sami. Staranje našega organizma je proces, ki ga ni
mogoče ustaviti in pravzaprav traja vse naše življenje, od rojstva do sm rti. Ta proces je nekaj povsem nara vnega, lahko pa s pravim pristopom precej omilimo njegove posledice, tudi tiste, ki se odražajo kot starostni kognitivni upad. Spremembe v možganih, ki so vzrok zanj, se dogajajo na več ravneh; od okrnjenega delovanja nevronov, do manjšega števila sinaps in zmanjšane plastičnosti možganov. Slednje je sposobnost možganov, da se z uporabo spreminjajo, kar načeloma traja vse življenje. Raziskave so med drugim pokazale, da odrasli možgani ves čas prilagajajo svoje delovanje
dražljajem, ki so v določenem tre nutku za nas pomembni. Na drugi strani pa ni nobena skrivnost, da se odrasli možgani manj posvečajo, na primer, aktivnemu učenju, zaradi česar zmanjšujejo število vedenjskih vzorcev, ki zahtevajo njihovo pozor nost, kar vodi do manjše uporabe in postopno upadanje kognitivnih funkcij.
Kako si lahko pomagamo sami? Če torej želimo, da naši možgani tudi v jeseni življenja ostanejo v kar se da dobri kondiciji, nimamo druge izbi re, kot da stalno skrbimo za njihov trening in tako izboljšujemo njihovo delovanje. Kognitivni trening zajema specifične vaje, ki nam pomagajo pri izboljševanju spomina, pozornosti, sklepanja, hitrosti procesiranja in formacij, pa tudi vseh ostalih kogni tivnih funkcij.
Seveda pa moramo, podobno kot pri treningu mišic, tudi možganom zag otoviti določene snovi, če želimo, da bi delovali kar najbolj optimalno. Tu pa se pokaže pomen zdrave in urav notežene prehrane. Med snovmi, ki so za ohranjanje kognitivnih funk cij najbolj pomembne, so omega-3 maščobe, vitamini B6, B12 in D3, pa folna kislina, magnezij, cink in druge. Veliko teh snovi lahko v telo vnesemo že, če skrbimo za raznolik in uravnotežen jedilnik, seveda pa je pomembno, da smo tudi fizično aktivni, kolikor je to mogoče. Do določene mere pa si pri vsem lahko pomagamo tudi s prehranskimi do polnili.
Če torej strnemo – možgani ena ko kot mišice potrebujejo trening in pravilno prehrano. Ne dovolite, da s starostjo del njihovih funkcij začne prehitro upadati. Vsak dan je priložnost, da se naučite nekaj no vega in s tem poskrbite, da vaš um ostaja v odlični kondiciji. Zdrava in uravnotežena prehrana pa je tako ali tako temelj, na katerem stoji ali pade zdravje celotnega telesa, tudi možganov.
Za hitro pomoč pri normalnem delovanju živcev v hrbtenci.
vsebuje sestavine, ki ugodno vplivajo na delovanje živčnega sistema in prispevajo k normalnim fiziološkim funkcijam.
kapsula na dan.
kapsule delujejo
drugače kot analgetiki.
Letošnja jesen se je doslej izkazala za izjemno radodarno, tudi ko je govora o gobarjenju. Izjemna gobarska sezona je v minulih dneh v gozdove pognala ogromno navdušenih gobarjev, prizori, ki smo jim priča, pa slovenske gozdove prikazujejo kot pravi gobarski raj. Seveda pa na gobarje oz. na tiste, ki nabrane gobe uživajo, preži tudi nevarnost. To so seveda strupene gobe, ki jih nepoznavalci hitro lahko zamenjajo za užitne, taka napaka pa nas lahko stane celo življenja. Kako prepoznati strupene gobe in kako ravnati v primeru zastrupitve?
Slovenija, kljub svoji majhnosti, velja za izjemno biotsko raznovrstno deželo, ne glede na to, ali se pogovarjamo o flori ali o favni. Nič drugače ni, če se omeji mo na gobe. V slovenskih gozdovih je namreč moč najti okoli 3.000 različnih vrst gob, od katerih jih je okoli 200 vrst strupenih, 30 izmed teh pa lahko ob zaužitju povzroči smrt. Najbolje je torej, če gobe nabirajo le izkušeni gobarji oz. da nabiramo le tiste vrste gob, ki jih zares dobro poznamo. Če se torej podate v gozd in o najdeni lepotici na gozdnih tleh niste zares prepričani, da spada v vašo košaro, je bolje, da jo pustite tam, kjer je zrasla. Strokovnjaki ob tem pojasn
jujejo, da je vedno pametno pogledati pod klobuk gobe. Večina najbolj stru penih pod klobukom namreč skriva lističe (po domače »harmoniko« - na primer mušnica), medtem ko med cevarkami (na primer jurčki) ni zelo strupenih gob. Najbolj strupene gobe pri nas Med najbolj strupene gobe v naših gozdovih zagotovo uvrščamo zele no mušnico. Z zaužitjem 50 gramov te vrste gobe (klobuk srednje velike gobe) v telo prejmemo tako veliko ko ličino strupov, da je to lahko usodno za odraslega človeka. Enako velja za koničasto mušnico, ki nas lahko pre tenta s svojo nedolžno belo, svilnato
barvo. Enako nevarna je pomladanska mušnica, obrobljena kučmica pa tudi rdeča in rjava mušnica.
Omeniti velja tudi gobo s pomenljivim imenom pogubni dežniček. Goba je na pogled precej podobna orjaškemu dežniku, ki je v teh dneh zagotovo na meniju gobarskih navdušencev. Pogubni dežniček je od orjaškega precej manjši, prepoznali pa ga boste med drugim po tem, da njegovo meso na zraku pordeči oz. postane rožnate barve. Če naletite ta to vrsto gobe, je dobro, da se je izognete v velikem loku, sploh pa je ne uživajte. Že 100 gramov bo namreč dovolj, da se boste borili za svoje življenje.
Kakšni so simptomi zastrupitve z gobami?
Znaki zastrupitve z gobami so lahko različni, enako pa velja tudi za končne učinke. Ti segajo od prebavnih motenj pri blagih zastrupitvah do smrti pri hujših. Tokrat se bomo omejili na simptome pri zastrupitvi z eno od na jbolj razvpitih in najnevarnejših gob –z zeleno mušnico.
Prvi znaki zastrupitve se pojavijo od šest do 24 ur po zaužitju. Pojavijo se bolečine in krči v trebuhu, sledita pa bruhanje in izjemno huda diareja. Zlas ti slednja se pojavi v tako hudi obliki, da jo nekateri primerjajo celo z diarejo pri koleri. Vsem naštetim težavam sledijo še močno povečano znojenje, izrazita žeja in mišični krči.
Toksini v telesu nato povzročijo okvare notranjih organov. Zaradi okvare jeter se pojavi zlatenica, običajno pa sledi jo še znamenja, značilna za odpoved ledvic. Izjemno pomembno je, da medicinsko pomoč v takem primeru poiščemo v najkrajšem možnem času po zaužitju, saj v nasprotnem primeru že v prvih petih dneh običajno sledi smrt.
Več vrst zastrupitev
Glede na značilne simptome sicer ločimo več vrst zastrupitev z gobami. Te so poimenovane po strupih, ki jih
vsebuje določena skupina gob: am atoksinska, giromitrinska, ibotenska, koprinska, muskarinska, psilocibins ka in orelaninska. Dodani sta še dve vrsti – prvo povzroča obsežna skupi na strupenih gob, ki vsebujejo doslej še pretežno neidentificirane strupe z lokalnim učinkom na sluznico pre bavnega trakta in povzročajo le pre bavne motnje, imenujemo jo gastro intestinalna.
Drugo vrsto predstavljajo simptomi, ki se lahko pojavijo po zaužitju sicer užitnih gob in niso vezani na toksine, pojavijo se lahko zaradi preobilnega gobjega obroka, neustrezne priprave gob, težke prebavljivosti gob, zaužitja pokvarjenih ali sekundarno kontam iniranih gob, predhodne bolezni pre bavil ali alergije.
Kako ravnati ob sumu na zastrupitev?
Pri sumu na zastrupitev z gobami je
pomembno, da takoj kontaktiramo zdravnika in mu podamo čim več in formacij, v smislu kdaj je nekdo zaužil strupeno gobo, v kakšni obliki, kje je bila nabrana in podobno. Pri iden tifikaciji zaužitih gob si danes lahko pomagamo z gobarsko literaturo, ki je med drugim prosto dostopna na svetovnem spletu. Seveda pa je, kot že omenjeno, najbolj bistveno, da odreagiramo pravočasno. Če se prvi simptomi zastrupitve po kažejo sorazmerno hitro po zaužitju oz. prej kot v šestih urah, je velika ver jetnost, da zastrupitev ni življenjsko nevarna. Če pa je od zaužitja do prvih simptomov preteklo več kot šest ur, pa obstaja nevarnost, da so notranji organi prizadetega že utrpeli hudo, nepopravljivo škodo.
Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) ob tem svetujejo, da
shranite morebitne ostanke gob, prav tako pa tudi izbljuvano vsebino želod ca, saj bi morebitna identifikacija trosov lahko odločilno pomagala zdravniku, ko se le-ta odloča o zdravljenju. Lahko jih zgolj opazujete
Upamo, da vas s tem prispevkom nis mo odvrnili od nabiranja gob, saj so te lahko odlična popestritev jedilnika v jesenskih dneh. Gobarjenja nikar ne obesite na klin, svetujemo vam le skrajno previdnost. Iz lastne izkušnje sicer lahko povem, da je Slovencem tako ljubih jurčkov v gozdovih te dni na pretek, zato bi bilo škoda, da go barske sreče ne bi preizkusili tudi sami. Konec koncev, če v svojo »na jdbo« niste povsem prepričani, gobe še vedno lahko zgolj opazujete, saj so z različnimi oblikami in barvami prava mojstrovina narave – tako užitne, kot strupene.
Običajnim virusnim obolenjem, kot sta gripa in prehlad, ki v jesenskem in zimskem času vsako leto krožijo med nami, se fizično skorajda ne moremo izogniti. Lahko pa postori mo marsikaj, da naš imunski sistem preventivno okrepimo, ta pa bo nato »nepovabljene goste« znal zatreti že v kali. Skrivnost seveda leži v pravilni in uravnoteženi prehrani in zdravem življenjskem stilu, vseeno pa je dobro najprej ve deti, kako imunski sistem sploh deluje.
Verjetno ni potrebno poudarjati, da pri imunskem sistemu gre za mehanizem, ki našemu telesu omogoča obrambo pred škodljivimi organizmi. Vedeti je treba, da ta naša naravna obramba deluje neprestano in sproti uniču je vse »obiskovalce«, ki bi utegnili
povzročiti bolezensko stanje. Imunski sistem sicer sestavljata dve vrsti imu nosti – prirojena in pridobljena. Prvo podedujemo od svoje mame, drugo pa skozi leta gradimo sami. Po vsem povedanem je povsem jasno, da se imunski sitem med posamezniki
precej razlikuje. Za prvo veliko razliko je namreč odgovorna že genetika, svoje pa dodajo še vsi ostali dejavniki; od spola in starosti, pa vse do življen jskega sloga in prehrane. Na genetiko in nekaj drugih dejavnikov seveda ni mamo vpliva, lahko pa še kako vpliva mo na to, kako živimo in kako se preh ranjujemo.
Vitamini in minerali
Zelo pomembno je, da se prehranjuje mo uravnoteženo in raznoliko, saj na ta način v telo dovajamo zadostne ko ličine vitaminov in mineralov ter osta lih hranil, ki bodo zagotovili nemoteno delovanje imunskega sistema. Pri tem je potrebno paziti tudi na telesno težo, saj je dokazano, da maščobne obloge pospešujejo kronične vnetne procese v našem telesu in na ta način imunski sistem izčrpavajo.
Najboljši vir vitaminov in mineralov, ki so sestavni del celic imunskega siste ma, sta, kot že vrabčki na vejah čivka jo, sveža sadje in zelenjava, poleg njiju pa še nekatere vrste mesa, ribe, jajca, mlečni izdelki ipd. Kot pri vsem, tudi v tem primeru velja omeniti zmernost, saj »več« ni nujno tudi »bolje«. Prav v primeru presežkov vitaminov in min eralov lahko našemu telesu namreč napravimo več škode kot koristi.
Če možnosti za uživanje raznolike in uravnotežene prehrane nimamo, pa seveda lahko posežemo tudi po preh ranskih dopolnilih. Ta naj res ostanejo samo dopolnila in ne kar v celoti na domestek tistega, kar bi s hrano sicer morali zaužiti. Prav tako je pri preh ranskih dopolnilih še toliko bolj na mestu opozorilo glede prekomernega vnosa posameznih vitaminov in min eralov.
Jejte torej zmerno, raznoliko, zlasti v sončnih jesenskih in zimskih dneh po jdite na zrak in poskrbite še za tvorbo vitamina D, piko na i pa postavite še z redno in zmerno telesno aktivnost jo. Imunski sistem boste na ta način obdržali v vrhunski formi, virusi in bakterije pa pri vas ne vodo več imeli pravih možnosti.
Zdravje v naših življenjih igra ključno vlogo, mnogokrat pa se ob omembi pojma »zdravje« osredotočamo le na fizično zdravje, pozabljamo pa na duševno, ki je pravzaprav ena ko pomembno. Ob Svetovnem dnevu duševnega zdravja, ki smo ga obeležili 10. oktobra, tako želimo opozoriti na ta izjemno pomemben aspekt našega življenja, na katere ga moramo biti še kako pozorni, saj lahko neobravnavane duševne motnje oz. težave iz začetnih vodijo v še hujše zaplete. Katarina Kimovec
Kot kažejo raziskave, se vsak četrti človek vsaj enkrat v živl jenju sreča z določeno duševno motnjo. V večini primerov gre za blažje oblike, v določenih prim erih pa zaradi tega nastopijo tudi hude težave. Strokovnjaki celo ocenjujejo, da ima kar vsa ka tretja družina člana, pri kate rem se pojavijo težave v dušev nem zdravju. Vsekakor velja omeniti, da tovrst na problematika ni geografsko omejena in se pojavlja med ce lotno svetovno populacijo. So
pa geografsko omejene oblike duševnih motenj. Razviti zahod ni svet se tako, denimo, v zadn jih letih sooča z epidemijo stres nih in anksioznih motenj ter depresije. Nobena izjema s tega vidika ni niti Slovenija, kjer ima mo po podatkih pristojnih inšti tucij največ težav zaradi samo morilnega vedenja in motenj, ki so pogojene z zlorabo alkohola. Kot pri večini bolezni, je tudi pri duševnih motnjah ključna hitra obravnava. Če torej oseba, ki se srečuje s tovrstnimi težavami,
uspe strokovno pomoč dobiti pravočasno, je lahko zdravljen je krajše in uspešnejše. Hkrati s tem, pa se zmanjša tudi potreba po zdravilih. A na žalost statis tični podatki kažejo, da le slaba četrtina vseh, ki pomoč potre bujejo, to tudi dejansko poišče. Ključno vlogo pri omenjenem igra zlasti stigma. Prav zato je pomembno, da sočloveku znamo prisluhniti in ga tudi slišati, saj je pri blažjih oblikah v pomoč lahko že partner ali prijatelj. Strokovna pomoč je sicer bolnikom na vol jo povsod po državi, zanemarlji vo pa ni niti dejstvo, da bolniki za obisk psihiatra ne potrebuje jo napotnice, poleg tega pa so za pomoč na voljo še različne nevladne organizacije, pa tudi centri za duševno zdravje. Stigma, ki smo jo že omenili, je predvsem posledica odnosa družbe do duševnega zdravja. Bistveno je, da odnos do tega vprašanja spremenimo. Dejst vo je namreč, da se slovenska družba še ni otresla strahu pred drugačnostjo in pred neznanim, kar kažemo zlasti v odnosih do posameznikov z duševn o mot njo.
Poleg tega skrbi dejstvo, da pristojne inštitucije beležijo tudi občuten porast potreb po nujnih hospitalnih storitvah za otroke. Pomanjkanje primernih kapacitet za obravnavo otroke in mladostnike z motnjami v duševnem zdravju še dodat no ogroža in predstavlja kršitev njihovih pravic. Na tem mestu bi morala hitreje ukrepati tudi država, saj z odlašanjem pri iskanju rešitev prihaja do zamu jenih priložnosti za izboljšanje kakovosti njihovega življenja in
vključenosti v družbo. Neurejeno ostaja tudi področ je psihoterapije, saj psihiatrični bolniki nimajo dostopa do psi hoterapije iz naslova zdravst venega zavarovanja, medtem ko pacienti s somatskimi težavami to možnost imajo. Skrb za duševno zdravje sle hernika bi morala postati pri oriteta družbe, saj samo toliko, kolikor je zdrav posameznik, je zdrava tudi družba. Ne moremo govoriti o družbi blaginje za vse, če mnogi še vedno nimajo dos topa do strokovne pomoči za svoje težave v duševnem zdrav ju, če nekateri še vedno živijo v prenatrpanih varovanih oddel kih socialno-varstvenih zavodov in če težave v duševnem zdravju
mnoge hromijo, da bi lahko bili polnopravno vključeni v družbo. Nova realnost, ki smo ji priča ob nizanju različnih kriz, pri naša tudi na področju duševne ga zdravja nove izzive, zato jih je treba naslavljati pravočas no in ustrezno. Število prim erov tesnobe, strahu in drugih oblik čustvenih stisk, ki se vse pogosteje pojavljajo zaradi kriznih časov in prizadevanj za obvlado vanje razmer, lahko zmanjšujemo le z več strokovnjakov, ki so pogoste je dosegljivi. Posebej zaskrbljujoče so, kot že omenjeno, tudi narašča joče težave otrok in mladostnikov v duševnem zdravju. Osebe z duševnimi motnjami in njihovi bližnji so poleg bre mena bolezni pogosto deležni
diskriminacije, izključenosti in kršenja temeljnih človekov ih pravic. Prav zato jih je treba opolnomočiti tudi z zagotavl janjem možnosti učinkovite obrambe svojih pravic pred državnimi in lokalnimi organi ter nosilci javnih pooblastil. Za izhod iz začaranega kroga, ko osebe z duševnimi motnjami težko konkurirajo na trgu dela, se težje socialno vključujejo in se zato njihova duševna stiska poglablja, je nujna njihova psi hosocialna rehabilitacija. Pri tem jim je lahko v veliko pomoč, če se vključijo v obravnavo v skup nosti, ob čemer ne gre zanemari ti pomembne vloge, ki jo lahko odigrajo tudi različne nevladne organizacije.
Ko je oktobra 1960 iz poskusne naftne vrtine v Moravcih bruhnila termo-mineralna voda, si verjetno nihče od prisotnih ni predstavljal, da bo le leto pozneje tam stalo prvo uradno kopališče z osmimi kopalnimi kabinami. Danes, 60 let pozneje, so Terme 3000 – Moravske Toplice, ene največjih slovenskih term, ki s ponudbo v treh hotelih s termalnimi kopališči, termalnem parku, naselju prekmurskih hišk in bungalovov ter prostranem kampu pripovedujejo pristne zgodbe Prekmurja, ki temeljijo na blagodejni črni termo-mineralni vodi, ki ji upravičeno pravijo tudi »črno zlato«. Že 60 let jo uporabljajo predvsem za zdravljenje težav lokomotornega sistema in revmatičnih obolenj. Izbirate lahko med bazeni s filtrirano termo-mineralno vodo in kopelmi z nefiltrirano termo-mineralno vodo. Razlika nastane v načinu priprave vode, zato je voda v kopelih temnejša, kopelim pa pravijo tudi kopeli s črno vodo.
Blagodejni učinki edinstvene
črne termo-mineralne vode: tonizira in osveži organizem, pomirja in pospešuje porjavitev kože na soncu, pomiri in zmanjša živčno napetost, izboljša prekrvavitev in pozitivno vpliva na kronične vnetne procese, ima analgetski, protibolečinski učinek, poživlja in osvežuje telo.
Zdravi prehrani smo v tej številki namenili kar nekaj prosto ra, kar je tudi prav, saj je od nje v veliki meri odvisno, kakšno bo naše zdravje. Saj poznate tisto frazo, ki govori o tem, da je bolj kot to, kaj damo nase, pomembno to, kar damo vase. Seveda pa se v luči staranja potrebe našega telesa spremin jajo. Če smo ob minulem svetovnem dnevu starostnikov prvi uvodni članek v reviji namenili prav njim, starostnikom, je prav, da nekaj besed namenimo tudi temu, kakšna naj bo njihova prehrana, da se bodo lahko počutili kar najbolje.
Verjetno je vsakomur jasno, da s staranjem v telesu prihaja do spre memb, ki zahtevajo tudi sprem embo prehranjevalnih navad. Pri starejših odraslih (nad 65 let) se spreminja sestava telesa, pa tudi presnova hrane in prehranske po trebe telesa. Zmanjšuje se delež funkcionalne mase (mišična masa, kostna masa) in povečuje delež maščobnega tkiva.
Prav zato se v procesu staranja pogosto razvijejo debelost, sar kopenija (zmanjševanje mišične mase) in druge bolezni. Ustrezno prilagojena prehrana z dovolj ka kovostnih beljakovin in zadostna telesna aktivnost lahko te procese upočasnita, ali celo preprečita. Uravnotežena in pestra prehrana je ključen del ohranjanja zdravja tudi pri starejših odraslih in je bistve na za ohranjanje samostojnosti in vitalnosti. Skupaj s telesno aktiv nostjo zmanjšuje tveganje in up očasnjuje napredovanje kroničnih nenalezljivih bolezni, kar omogoča boljšo kakovost življenja.
Enakomerno porazdeljeni obroki Starejši odrasli potrebujejo pestro, uravnoteženo prehrano ter redne, enakomerno porazdeljene obroke. Z načrtovanjem dnevnih obrokov, izborom ustreznih živil ter zdravimi postopki priprave je moč zagotovi vse potrebne hranilne snovi in za dostno količino energije za delo vanje in obnovo telesa. Vodilo naj bo izbira raznolikih, čim bolj svežih, sezonskih, lokalnih in hranilno bo gatih živil.
Posebej pomembno je zagotavl janje potrebnih količin ustreznih tekočin (predvsem vode, mineralne vode ali nesladkanega čaja). Pri načrtovanju jedilnikov za starejše naj največji delež zavzemajo žita in žitni izdelki, sledijo sadje in zelen java, meso in zamenjave za meso, mleko in mlečni izdelki ter malo
maščob in sladkorja. V tem življenjskem obdobju je izjemno pomemb no zadostno uživanje kakovostnih beljakovin, saj so potrebe telesa po njih povečane, hkrati pa ima telo zmanjšano sposobnost izkoriščanja beljakovin iz hrane, v primerjavi z zgodnejšimi življenjskimi obdobji.
Izberite pravilne kuharske postopke S kuharskimi postopki, ki se uporabljajo za pripravo hrane, se živilom spremenijo senzorične lastnosti, obenem pa so živila za telo lažje prebavljiva, prijet nejšega okusa in videza. Če se za pripravo jedi iz bere neprimeren postopek priprave, se lahko živilu precej osiromaši njegovo prehransko vrednost. Pri pripravi hrane, namenjene starostnikom, se je potrebno izogibati cvrtju, praženju ter pečenju pri višjih temperaturah.
Najbolje je, če se za pripravo obrokov poslužujete kuhanja, soparjenja, kuhanja pod zvišanim pritis kom, dušenja. Pri slednjem se lahko odločite za dušenje v lastnem soku, dušenje z malo maščobe ali pa za dušenje z maščobo in vodo. Priporoča se manjše obroke, ki naj bodo ena komerno porazdeljeni tekom dneva: zajtrk, kosilo in večerjo ter dva vmesna obroka (dopoldanska in popoldanska malica). Pet obrokov na dan zag otavlja enakomerno oskrbo s hranili, hkrati pa se tako izognete pretiranim občutkom lakote in sit osti.
Potrebe po energiji se zmanjšajo S starostjo se apetit sicer nekoliko zmanjša, oben em pa se povečajo potrebe po nekaterih hranilnih snoveh (esencialnih maščobah in aminokislinah ter nekaterih vitaminih in mineralih), potrebe po energiji pa se zmanjšajo, predvsem zaradi man jšega bazalnega metabolizma (poraba energije v mirujočem stanju), zmanjšane telesne aktivnosti in manjše mišične mase. Kadar so staranju pridružene bolezni, pa se lahko potrebe po energiji in drugih hranljivih snoveh še dodatno spremenijo. Ker so pri starejših odraslih potrebe po energi ji zmanjšane, se lahko zgodi, da je vnos energije večji od porabe, zato se odvečna energija začne kopičiti v maščobnih zalogah. Obenem pa je lahko posameznik kljub previsoki telesni masi hranilno podhranjen, saj zaužije premalo hranilnih snovi, npr. beljakovin. Pri starostnikih zato različne diete za hujšanje brez strokovnega nadzora niso pri poročljive, saj lahko ob nezadostnem vnosu hranil pride do nepopravljivih posledic za telo.
V slovenski Istri je te dni še posebej živahno, saj ravno v tem času poteka pobiranje oljk. Letina je menda letos, kl jub izraziti suši, skorajda nadpovprečna, tako po količini pridelka, kot tudi po kakovosti. Obeta se nam izjemen let nik oljčnega olja, ki pa ni cenjeno le v kulinariki, pač pa tudi na drugih področjih.
Če ste morda mislili, da smo se v uvo du zmotili in pisali o pobiranju oljk, je najprej potrebno razčistiti jezikovno zagato. Slovar slovenskega knjižnega jezika dovoljuje rabo besede oljka tako za drevo, kot tudi za njegov plod. Enako velja za besedo oliva. Ker pa ta izhaja iz romanskih jezikov, je beseda »oljka« z jezikovnega vidika nekako bolj prim erna, posledično pa je lepše, če rečemo oljčno in ne olivno olje. Tudi v uredništ vu Bogastva zdravja nam je poimeno vanje oljčno olje bolj všeč, zato reci mo, da je to naš drobcen prispevek k ohranjanju našega lepega jezika. Oljčno olje je cenjeno že od nekdaj, saj so že naši predniki poznali njegove pozitivne učinke na naše zdravje. Med drugim znižuje vrednost holesterola v telesu, obenem pa je lahko prebavljivo. Poleg tega vsebuje veliko vitaminov in mineralov, pa tudi antioksidante, ki naj bi pomagali preprečevati rakava obo lenja. Obenem oljčno olje velja tudi za dietno olje, saj ima visoke vrednosti mononasičenih maščob.
Če želite poseči po kakovostnem oljč nem olju, vselej izberite hladno stisn jeno, ekstra deviško oljčno olje. Pri tem velja opozoriti, da vas napisi na em balaži utegnejo zavesti. Če ne drugače, si pri izibiri lahko pomagate s ceno. Kakovostno oljčno olje je namreč ne koliko dražje in ga v steklenici za pet ali šest evrov zagotovo ne boste dobi li. Steklenica kakovostnega olja vas bo namreč stala okoli 15 evrov. Če želite podpreti slovenske oljkarje, pa vam svetujemo, da kupite izdelek, ki ima na embalaži označbo o zaščitenem geografskem poreklu. S takim oljem ne morete zgrešiti.
Kaj pa zdravilni učinki?
Oljčno olje je široko uporabno, saj ga uporabljamo tako v kulinariki kot tudi v kozmetiki, zdravilstvu in še nekat erih panogah. Med drugim pomaga pri pravilnem delovanju srčno-žilnega sistema, pomaga pa tudi ohranjati elas tičnost žil. Z njegovo pomočjo boste iz telesa odstranili snovi, ki so nevarne za vitalnost celic. Ker oljčno olje vsebuje
veliko kvalitetnih aminokislin, odlično vpliva na delovanje jeter in ledvic. Po leg tega pa vsebuje veliko kalcija, kalija, fosforja in vitamina B.
Ste vedeli?
Morda niste vedeli, a oljčno olje poma ga celo pri odpravi smrčanja. Če žlico ali dve olja popijemo pred spanjem, to naolji mišice grla, s čimer prepreči proizvajanje nadležnih zvokov med spanjem. Nekaj kapljic pogretega olja naj bi celo odpravilo boleča ušesa, ob vtiranju v lase pa se boste z oljčnim ol jem lahko znebili vozlov v laseh. Pravzaprav imamo prostora premalo, da bi se lahko razpisali o vseh pozi tivnih učinkih, ki jih ima to »zeleno zla to« na naše telo oz. zdravje. Najbolje bo, če preizkusite kar sami. Polagamo pa vam na srce, da raje kupite steklen ico visokokakovostnega olja z znanim poreklom, kot pet steklenic cenenega oljčnega olja. Odločitve zagotovo ne boste obžalovali, obenem pa boste podprli tudi slovenske oljkarje, ki si to več kot zaslužijo.
Iz leta v leto naša populacija postaja starejša, kar pomeni, da so ljudje kronično bolj utrujeni, prav tako je med nami čedalje več kronično nenalezljivih bolezni, pod katere spadajo tudi srč no-žilna obolenja. Gre za skupino bolezni, ki so najpogostejši vzrok umrljivosti pri odraslih. Dobro pa je, da lahko na zdravje srčno žilnega sistema pozitivno vplivamo s preprostimi spre membami v življenjskem slogu in z nekaterimi hranili.
Gaja Frelih, mag. dietet.
Antioksidant koencim Q10 je v maščo bi topen in naravno nastaja v našem telesu. Sodeluje v procesu nastajanja celične energije, varuje celične struk ture pred škodljivimi učinki prostih ra dikalov in stabilizira celice. Na njegovo koncentracijo morajo biti pozorni pred vsem starejši, kronično bolni, športniki in kadilci. Z dodatnim vnosom CoQ10 lahko izboljšamo simptome pri števil nih srčno-žilnih boleznih, kot so srčno popuščanje, kardiomiopatije, aritmije, ateroskleroze, visok krvni tlak, motnje v cirkulaciji in drugo.
Maščobne kisline omega-3 nadzorujejo vnetna dogajanja v telesu, pomemb no vlogo pa imajo tudi pri zdravju srca in ožilja ter razvoju mielinskih ovojnic živčnih celic. Zaradi ugodnih učinkov na žile, so uvrščene tudi v ameriške kardi ološke smernice za pomoč pri zniževanju maščob v krvi in za preprečevanje srčne ga infarkta. Uporaba omega-3 maščob se torej priporoča za zmanjšanje tveganja za nastanek srčno-žilnih bolezni, prav tako pa vplivajo na znižanje ravni trigliceridov, holesterola in krvnega tlaka.
Pri raziskovanju o tem, kako deluje naše telo, se bomo tokrat in v naslednjih nekaj številkah ustavili pri nam sicer nevidnih žlezah, ki v našem telesu opravljajo izjemno pomembno vlogo. Prva bo na vrsti tista, za katero verjetno najpogosteje slišimo, a o njenem delovanju običajno vemo (pre)malo. To je seveda ščitnica. Kako deluje, kakšna je njena naloga in zakaj je tako pomembna? Odgovore smo tokrat poskusili strniti v naši stalni rubriki »Kako deluje?«
Zadnja leta zelo veliko slišimo o obolenjih ščitnice, saj to postaja vse pogostejša zdravstvena teža va. Da gre pri obolenju za resno težavo, je jasno, če razumemo de lovanje ščitnice. Njena glavna na loga je, da tvori ščitnična hormo na tiroksin in trijodtironin. Ta dva hormona skrbita za vse najnujnej še procese presnove. Ščitnica tvo ri tudi kalcitonin – še en hormon, ki pomaga pri homeostazi (stanje organizma, ko vsi fiziološki procesi potekajo optimalno) kalcija v te lesu.
Kaj pa se zgodi, če ščitnica ne deluje pravilno? Kaj če proizva ja preveč hormonov in kaj, če jih proizvaja premalo? Nič od tega ni dobro, zato poglejmo, kakšni so simptomi nepravilnega delovanja ščitnice, zakaj prihaja do neravno vesja in kakšne možnosti zdravlje
nja obstajajo. Ščitnica ali tiroidna žleza je en dokrina žleza, kar pomeni, da hormone, ki jih proizvede, izloča neposredno v kri. Nahaja se v vra tu pred sapnikom in je metuljaste oblike. Sestavljajo jo mešički, ki so napolnjeni s koloidom (snov, ki je razpršena v drugi snovi). Hormoni ščitnice so tisti, ki urejajo porabo energije v skoraj vseh telesnih or ganih in tkivih, zato pomanjkanje teh hormonov lahko vodi v resna obolenja. Hipotiroza in hipertiroza Poznamo sicer dve poglavitni stanji ščitnice - hipotiroza in hi pertiroza. Pa poglejmo kakšna je razlika. S hipotirozo označu jemo nezadostno delovanje žle ze ščitnice oz. manko ščitničnih hormonov in vse motnje, pove zane z uravnavanjem hormonov.
Posledica motenj je upočasnitev presnove. Najpogostejši vzrok no voodkritega hipotirodizma je pro padanje ščitničnega tkiva zaradi vnetja, operacije, obsevanja, pa tudi pomanjkanje joda.
Simptomi hipotiroze se sicer raz likujejo glede na starost bolnika, trajanje bolezni in stopnjo obole nja, pa tudi od bolnika do bolnika. Glavni simptomi, ki se le redko po javljajo v skupku vseh, so zaspa nost in utrujenost, brezvoljnost, slaba toleranca na mraz, slab apa tit, a obenem porast telesne teže, odebeljen jezik in pozabljivost.
Vsi omenjeni znaki kažejo na zni žano stopnjo telesnega metabo lizma. Hipotiroza lahko prizadene tudi kožo, ki postane hladna in suha z občasnimi edemi (oteka nje/povečanje tkiva), prizadene pa lahko tudi ožilje in srce, kar se lahko kaže kot aritmija ali povi šan tlak, pa tudi srčno popušča nje. Ostali simptomi so še spalna apneja (prenehanje dihanja v spa nju), zaprtje, anemija, upočasnjeni refleksi, depresija in motnje men strualnega cikla.
Hipertiroza pa je na drugi strani stanje, ko so tkiva izpostavljena prekomernim količinam ščitničnih hormonov. Hipertiroze ne označu jemo kot bolezensko stanje, tem več kot sindrom, kar je v medicini izraz za skupek patogenetsko po vezanih simptomov in znakov, ki se pojavljajo pri določeni bolezni. Pri hipertirozi je izjemnega pome na, da ugotovimo izvor stanja, saj je od vzroka odvisen tudi sam po tek zdravljenja. Zakaj prihaja do hipertiroze? Možni vzroki so prekomerna sti mulacija ščitnice (čezmerno izločanje hormonov zaradi Ba zedovka-Gravesove bolezni) in prekomerno izločanje hormonov zaradi poškodbe (vnetje, zdravila,
obsevanje). Do hipertiroze lah ko pride tudi v primeru, da so se na ščitnici razvili tumorji ali pa je ščitnično tkivo na nepravem mes tu, pa tudi zaradi obremenitve or ganizma z jodom. Znaki hipertiroze so utrujenost, nemirnost, hitra izguba teže ob povišanem ali normalnem apeti tu, tresenje in potenje. Značilne so tudi palpitacije (pospešeno bit je srca). Hipertiroza se lahko kaže tudi na koži, ki je mehka, vlažna in tanka, prizadene pa lahko tudi srce (motnje ritma), dihala in pre bavila. Pri prebavi lahko opazimo mastno blato in hitrejši prehod hrane skozi prebavni sistem. Psi hološki simptomi so lahko psihič na labilnost, težave s spanjem in razdražljivost.
Posvetujte se z zdravnikom! Če sumite na obolenje ščitnice, obiščite vašega osebnega zdrav nika, ki bo v prvi fazi odredil krvni test, s katerim se ugotavlja raven hormona tirotropina (TSH). Če je vrednost tega hormona prenizka ali previsoka, se v laboratoriju do ločijo še vrednosti tiroksina (T4) in trijodtironina (T3). Ti trije podat ki so v tej fazi diagnoze že dovolj zgovorni, da vas zdravnik napoti na pregled k specialistu, tirologu, ki poleg drugih preiskav opravi tudi ultrazvok ščitnice, da preveri njeno velikost in samo strukturo. Čeprav je prehrana pri nepravil nem delovanju ščitnice pomem ben faktor, pa se nikakor ne more mo zanesti samo na spremembo le-te, da bi stanje pozdravili. Ključ
nega pomena je diagnoza pri tiro logu, ki po poglobljenem pregledu in končni diagnozi tudi določi sam potek zdravljenja, ki lahko sestoji vse od dodajanja joda v vaš orga nizem, pa vse do kirurških pose gov, če so potrebni. Čeprav je ne vidimo, je ščitnica za pravilno delovanje našega orga nizma izjemno pomembna. Stro kovnjaki ob tem še opozarjajo, da je simptome njenega nepravilnega delovanja pogosto moč zamenjati z izgorelostjo ali depresijo. Če to rej opažate, da vaše telo ne deluje tako, kot bi moralo, in zaznavate prej omenjene simptome, nikar ne odlašajte z obiskom zdravnika. Ta bo po vsej verjetnosti našel rešitev za vas, ne glede na to, ali je za teža ve zares kriva ščitnica ali ne.
Jesen nas vsako leto znova obdari s preštevilnimi darovi narave in nas v resnici obda s pravi izobiljem. Buče so v so v tem času zagotovo nekakšne kraljice naših vrtov. Pred de setletji so le-te večinoma obravnavali kot krmo za pujse, v zadnjih letih pa so buče vse bolj priljubljene in so pomembno mesto dobile tudi v kulinariki. Poleg tega, da so okusne in za res vsestranske, pa se lahko pohvalijo s številnimi pozitivnimi učinki na naše zdravje.
Buče uvrščamo v botanično skupino bučevk. V Sloveniji sicer poznamo več vrst buč, ki so lahko različnih oblik in barv, pri čemer prevladuje jo oranžni odtenki. Najbolj pogoste vrste so oljne, muškatne, hokaido in maslene buče. Gre sicer za rastlino, ki izhaja iz Južne Amerike in je v Evropo prišla v prvi polovici 16. stoletja. Buče navadno rastejo na plezajočih steblih in se oprijemajo z viticami, obrodijo pa plodove različnih oblik, ki v svoji sredici skrivajo semena oz. bučnice. Vsestranska sestavina V prehrani so buče vsestranske, saj jih lahko uporabljamo tako za sladke kot slane jedi, bogate so s prehranskimi vlakninami, vitamini in minerali. Buč
no meso je bogato z vitaminom C, beta-karotenom – provitaminom A, vitaminom B6, folatom in kalijem. Poleg teh buče vsebujejo tudi druge biološko aktivne snovi kot so polisa haridi, steroli in beljakovine. Zaradi vsebnosti antioksidantov podpira jo zaščitne mehanizme telesa proti oksidativnemu stresu, pri katerem nastajajo prosti radikali. V bučah se poleg tega nahajajo se mena, ki jih lahko uživamo kot pri grizek ali dodatek jedem, predela na pa so lahko tudi v bučno olje. Posušeno seme vsebuje od 35 do 55 odstotkov maščob, od tega 17 odstotkov nasičenih, 22 odstotkov enkrat nenasičenih in 61 % večkrat
Ker so jesenski dnevi kot nalašč za pripravo zelen javnih juh, vam tokrat ponujamo še recept za pripravo zares izjemne bučne juhe. Kar pa vas utegne najbolj navdušiti je dejstvo, da te juhe sploh ni potrebno kuhati. Slastna kremna bučna juha
masleno bučo (približno 0,7 kg)
1 grobo sesekljano šalotko
1 grobo sesekljano čebulo
2 strta stroka česna
2 žlici oljčnega olja
Sol, poper, muškatni orešček 120 ml sladke smetane približno 0,5 l vode
Pečico n ajprej nastavite na 230 stopinj Celzija. Nato bučo raz režite na kocke in jih razporedite po pekaču. Kocke naj ne bojo prevelike, pravšnja velikost bo 1 cm. Med kocke razporedite še šalotko in čebulo, vse skupaj pokapajte z oljem in nato še začinite s soljo, poprom in muškatnim oreščkom.
Vse skupaj v pečici pecite do brih 20 minut, pomembno je, da zelenjava karamelizira.
V loncu nato zavrite sladko smetano, dodajte pečeno zelenjavo in vodo ter s paličnim mešalnikom vse skupaj premešajte v gladko juho. To nalijte v krožni ke, dodajte nekaj bučnih semen in v vsak krožnik dolijte še žličko sladke smetane.
Dober tek !
nenasičenih maščobnih kislin, kar predstavlja dokaj ugodno maščob no-kislinsko sestavo. Bučno olje vse buje tudi veliko mineralov, vitamina E in fenolnih snovi. Pozitivni učinki Sam opis sestavin, ki jih najdemo v bučah, vam verjetno ne pove kaj dosti. Prav zato je pomembno, da na bolj enostaven način razložimo, na kakšen način vam buče lahko pomagajo pri ohranjanju vašega zdravja.
Omenili smo betakaroten, ki ga telo po zaužitju spremeni v vitamin A. Skodelica bučnega pireja tako za dostuje 2-kratnemu priporočenemu dnevnemu vnosu vitamina A, ki je pomemben zlasti za varovanje naše ga vida. Betakaroten je obenem tudi antioksidant, za katerega velja, da preprečuje nastanek rakavih celic, na splošno pa karoteni skrbijo, da naša koža ostaja mladostna in napeta. Primerne za hujšanje Če se spopadate z odvečnimi kilo grami, lahko buče postanejo vaš do brodošel sopotnik na poti do vitkejše postave. So namreč bogat vir vlaknin,
obenem pa imajo zelo nizko kalorično vrednost. Če povemo še bolj enostav no – buče vas bodo dokaj hitro nasitile, kar pomeni, da jih boste pojedli manj, s tem pa boste lahko hitreje izgubljali odvečne kilograme.
Bučna semena so bogata s fitosteroli, ki pomagajo pri zmanjševanju slabega holesterola. Z uživanjem buč oz. bučnih semen boste tako pripomogli k boljšemu delovanju srca, hvaležno pa vam bo tudi vaše ožilje. Poleg omen jenega so bučna semena bogata z aminokislino imenovano triptofan, ki je pomembna za proizvajanje serotonina, tako imenovanega “hormona sreče”.
Pest bučnih semen je dovolj, da se vaše razpoloženje izboljša in začnete na svet gledati spet bolj pozitivno.
Za vse tiste, ki se udeležujete ra zličnih športnih vadb bo zanimiv naslednji podatek: Skodelica ku hane buče vsebuje celo več kalija kot banana, ki je sicer tisto živilo, ki ga radi zaužijemo po športni vad bi. Kalij namreč pomaga telesu, da si povrne ravnotežje elektrolitov, obenem pa skrbi za nemoteno de lovanje mišic.
Bogate z vitaminom C
V jesenskem času, ko se začne sezo na prehladnih in gripoznih obolenj, pa velja izpostaviti tudi dejstvo, da so buče odličen vir vitamina C. Zanj pa verjetno ni potrebno posebej poudar jati, kako pomemben je za ohranjanje in krepitev našega imunskega sistema. Poleg vsega naštetega se buče lah ko pohvalijo z diuretskimi učinki, kar pomeni, da pospešujejo izločanje uri na. Zato jih kot prehrano priporoča jo ljudem, ki jih pestijo bolezni kot so protin, vnetje ledvic, revmatizem, vnetje sečnega mehurja in sladkorna bolezen. Buče uživamo kuhane (pire), pečene ali pa v obliki soka iz sveže nastrganih plodov. Buče delujejo tudi pomirjevalno ter so koristne pri vnetjih tankega črevesja in pri krvavi diareji.
Če ste za buče torej še vedno mislili, da so le krma za pujse, ste se pošte no zmotili. Pravzaprav gre zares za tako vsestransko uporabno in zdravo živilo, da bi bilo škoda, če ga ne uvrs tite na svoj jedilnik, zlasti v jesenskih dneh, ko z lahko dobite ekološko in lokalno pridelane plodove.
Jesen poleg čudovitih barv s seboj med drugim prinaša hladnejše dni in daljše večere. Še nedolgo nazaj smo se pritoževali nad vročino, ki je bila v minulem poletju zares intenzivna, že je tu jesenski hlad, ki marsikomu ni preveč povšeči. A vse to nikakor ne sme biti ovira, da v hladnejši del leta ne bi vstopili v najboljši formi in svojemu telesu privoščili razvajanje, kakršnega si zasluži.
Tisti, ki v savne zahajate redno, verjetno že poznate blagodejne učinke, ki jih ima tovrsten način sprostitve in razvajanja na naše telo. Če pa ste med tistimi, ki se v wellness centre odpravite le poredko oz. nikoli, naj vam zaupamo, da svojemu telesu odrekate odlično priložnost, da se sprosti in umiri. Seveda pa to ni vse. Telo se namreč pri savnanju razstruplja, prečisti jo se dihalne poti, obenem pa se izboljša prekrvavitev kože. Z razvajanjem v savnah krepimo tudi srce in ožilje, pospešujemo presnovo, obenem pa blažimo stres in celo odpravljamo težave s spanjem.
Starodavna praksa Če ste mislili, da gre pri savnah za novodobno modno muho, ste se pošteno ušteli. Njihove pozitivne učinke so namreč poznali že stari Egipčani, pa tudi Grki, Rimljani in Kitajci. V Evropi imajo za popularizacijo tovrstne sprostitve duha in telesa največ zaslug sicer Finci, ki so obenem tudi tisti, ki v savnah preživijo največ časa, saj so savne ses tavni deli njihovih domov. V zadnjem obdobju na domače savne vse pogosteje naletimo tudi pri nas, v vsakem primeru pa so nam vsem na voljo sod obni wellness centri, ki ponu jajo najrazličnejše načine za
blagodejni odklop od divjega tempa vsakdana. Mednje zag otovo sodi wellness Vodnega mesta Atlantis v ljubljanskem BTC-ju, ki je pravi raj za ljubitelje savnanja.
15 savn s spremljevalnimi terapijami
Tam namreč lahko v 14 notranjih in zunanjih savnah ter dodatni VIP savni preizkusite najrazlične jše vrste te za telo blagodejne prakse, ki bo odlično okrepila vaš organizem in s tem tudi vaš imunski sistem. Preizkusili boste lahko tako suhe, kot tudi parne in infrardeče savne, pri čemer sta prav dodatni parna in inf rardeča savna nova pomembna novost omenjenega centra.
Seveda pa bodo v Atlan tisu za vas poskrbeli tudi z različnimi programi oz. terapijami, ki utegnejo izkušnjo povzdigniti na povsem novo raven. Iz berete lahko očiščeval no terapijo z blatom in algami, ali pa se predate zdravilni oblogi iz krede. Če ste ljubitelj parne savne, pa njen obisk la hko na primer združite s solno terapijo.
Seveda je to le delček vsega, kar vam lahko ponudi wellness center v vodnem mestu Atlantis. Vabimo vas, da se tja po date sami in v oazi miru najdete način, da vašemu telesu ponudite vrhunsko sprostitev, kakršno si nenazadnje tudi zasluži.
V prejšnji številki smo govorili o tem, da so Vilinski simboli en ergijska in čustvena podpora, ki pripomorejo, da svoje življenje kreiramo po svojih željah oz. da se sploh zavemo, da to zmoremo in želimo početi. Da z njimi energijo prizemljimo, spoznavamo sebe in rastemo v globino ter da ni potrebno nobeno predznan je. Primerni so za vsakogar, njihova zloraba pa ni možna.
Dejstvo je, da smo ljudje duhovna bitja, ki smo prišli po zemeljsko izkušnjo in ima mo resnično možnost, da živimo življenje, kot si ga želimo. Vsa znanja, moči in spo sobnosti so že v nas, težava je le ta, da smo to pozabili in tudi, ko se zavemo, do vsega tega ne znamo dostopati. Če želimo živeti srečno in izpolnjujoče življenje ter se počutiti ljubljene in var ne, moramo poskrbeti, da so naša duša, srce in um usklajeni. Ali drugače – pos lušati moramo glavo, srce in intuicijo ter se zavedati, da obstaja neka mnogo večja in vseobsežna sila, ki je nismo sposobni razumeti, vendar “vrti” ta svet, ob vsem pa ostati prizemljeni, saj je to naš namen bivanja na Zemlji. Dejstvo je, da se samo od sebe nič ne zgodi. Tudi če bomo še tako pozitivno naravnani in energijsko usklajeni, bomo iz naslonjača, z daljincem v roki, težko spremenili svet (tudi svojega). Osnovna naloga in poslanstvo prav vsakega člove ka je, da postane najboljša verzija samega sebe (hkrati to pomeni tudi, da tekmujte samo sami s seboj!), to pa zahteva veliko dela in truda, ampak občutki, s katerimi boste nagrajeni, bodo poplačali vse. Vilinske simbole lahko uporabljate na mnogo načinov in z različnimi nameni. Če
jih boste uporabili zato, da bi se vam iz polnila neka želja, najprej skrbno razmis lite, če je želja res vaša in kaj vse bo njena uresničitev prinesla s seboj. Velikokrat se zgodil, da se zdi, da bi nekaj res radi, ko pa ljudje začnejo razmišljati zakaj si to že lijo, ugotovijo, da so to v bistvu želje ali pričakovanja nekoga drugega, največkrat družine ali ljudi, ki so jim blizu ali od kate rih se počutijo odvisne. To je popolnoma normalno in človeško, vseeno pa je prav slediti svojim lastnim željam in načelom, saj je edino to pot do notranjega miru in zadovoljstva.
Ko veste, kaj si zares želite, lahko izbe rete simbol, ki vas bo pri tem energijsko podprl – ljubezen, če je želja povezana z ljubeznijo, zdravje, če je povezano z zdravjem, samozavest, uspeh ali karkoli potrebujete in želite. Simbol si narišite na kamenček ali list papirja, lahko tudi na košček blaga, lonček za rože, v blok ali na leseno ploščico in ga imejte blizu sebe.
Vsak simbol ima dve imeni (vse najde te na spletu), ki sta njegova mantra. Ko simbol narišete, ga podržite v dlaneh in izrazite jasno namero ter (lahko v mislih) vsaj trikrat izgovorite njegovo mantro, da ga aktivirate. Jasnejša bo vaša namera, boljši bodo rezultati. Morda boste tukaj
naleteli na izziv, saj se nam mnogokrat zdi, da nam je vse jasno, ko pa želimo to ubesediti ali spraviti na papir, ugotovimo, da nam ni.
Priporočam vam, da se potrudite in željo razčlenite ter napišete, saj imajo napisane stvari močnejšo energijo, kot tiste, ki ostanejo zgolj v mislih. S sim boli vedno ravnajte spoštljivo in jih čim večkrat poglejte, se jih dotaknite ali jih vizualizirajte, v mislih ponovite njihovo mantro in jih prosite za sodelovanje in pomoč. Včasih se bodo spremembe za čele takoj, včasih bo potrebno nekaj več časa in vere.
Ko aktivirate simbol in izrazite namero, je zelo pomembno, da opazujete in se odzivate na situacije, ki se vam začne jo dogajati. Morda se vam kakšna stvar ne bo zdela smiselna, a morda vas vodi naravnost k uresničitvi vase želje. Poslu šajte sami sebe in ne poskušajte vsega razumeti z razumom.
Vse simbole najdete v brezplačnem slovarju na www.vilinskisimboli.si
Hitro do pregleda, diagnoze, posega in fizioterapije.
V teh dneh na vrtovih pobiramo bolj ali manj zadnje plodove, v naši mislih pa je pogosto predvsem misel na pripravo ozimnice. Seveda pa moramo zelenjavo (pa tudi druge vrste živil) konzervirati, če želimo, da jo bomo lahko uživali v zimskih mesecih. Eden od vse bolj priljubljenih načinov konzerviranja je fermentacija. Pri tem procesu ne gre zgolj za konzerviranje, pač pa za transformacijo hrane, s katero le-ta postane lažje prebavljiva ter bolj hranljiva in obstojna.
Fermentirana hrana je v zadnjem času izjemno popularna, dejstvo pa je, da to ni noviteta, ko gre za človekovo preh rano. V resnici so bila fermentirana živila eden prvih predelanih živilskih izdelkov, ki jih je človek zaužil. Zahvala za to sicer gre naključju, ki je hotelo, da so določena živila fermentirala sama od sebe, ljudje pa smo dokaj hitro ugotovili, da ima taka hrana določene prednosti, saj se občutno podaljša njen
rok uporabe, obenem pa jo naš orga nizem tudi hitreje prebavi. Danes vemo, da to nista edini predno sti fermentiranih živil. Ta imajo lahko zaradi transformacije substratov in tvorbe bioaktivnih končnih izdelkov tudi izboljšane prehranske in funk cionalne lastnosti. Poleg tega števil ni fermentirani izdelki vsebujejo žive mikroorganizme, od katerih so nekat eri genetsko povsem podobni sevom,
ki se uporabljajo kot prboiotiki.
Vse zapisano se sliši precej učeno, a če vem povemo, da med fermentirane izdelke sodijo tudi jogurt, kislo mleko, kislo zelje, kis, vino in pivo, hitro pos tane jasno, da je fermentirana hra na pravzaprav del naše (kulinarične) tradicije. Osnovni namen fermentacije je bil v preteklosti sicer konzerviran je, torej podaljšanje obstojnosti živil. Obilni pridelek z domačega vrta, ( ko renje, kolerabo, cvetačo, peso, stročji fižol…) tako lahko prav zahvaljujoč omenjenemu procesu uživamo tudi pozimi.
A ne le to – vse kaže na dejstvo, da fermentirana hrana blagodejno vpliva tudi na naše zdravje, zlasti na prebavo. Poudariti je potrebno, da so znanstve ni dokazi o tem precej skopi, kar pa še ne pomeni, da prej zapisana hipoteza ne drži. Hranila v fermentiranih živi lih so za naše telo namreč bolj raz položljiva, vsebujejo pa lahko številne mešanice mikroorganizmov in miner alov, ki utegnejo prispevati k pestrosti naše črevesne mikrobiote, če preživijo pot skozi želodec.
Če se boste tovrstne predelave hrane lotili tudi sami, pa morate biti tudi previdni. Ker gre pri fermentaciji za naraven proces, se kaj hitro zgodi, da gre tekom procesa tudi kaj narobe in se namesto želenih organizmov razvi jejo tudi taki, ki hrano kvarijo. K sreči nas o tem »obvestita« že sam vonj in izgled živil, zato naj vsekakor velja, da fermentirane hrane neobičajne barve in neprijetnega vonja ne uživamo. Če se torej v teh dneh morda srečujete z viški zelenjave, velja razmisliti o tem, da poleg običajnega vlaganja v kis razmislite tudi o fermentaciji. Če boste nekoliko pobrskali, boste na spletu zlahka našli navodila, kako hrano kon zervirate tudi na tak način. Modro je sicer, da začnete z manjšimi količin ami. Če boste pri pripravi uspešni in vam bo okus všeč, boste morda lahko že prihodnje leto svoji ozimnici dodali pestrost, s tem pa boste nekaj dobre ga naredili tudi za vašo prebavo.
Do sredine oktobra smo letos po sušnem poletju že izkusili pravo jesensko deževje, za njim pa so nas v prvi polovici okto bra večinoma razvajali sonce in prijetne temperature. Četudi se zdi, da je vrtičkarska sezona pri kraju, zapriseženi vrtičkarji vedo, da je v teh dneh na vrtovih še kar nekaj dela.
Če boste spomladi prihodnje leto želeli pobirati mlado čebulo, je sredina oktobra idealen čas za sa jenje. Čebula navadno ne pomrzne, saj, posajena v tem obdobju, ne odžene pretirano. Aprila boste tako že imeli okusno mlado čebulo, če pa jo boste pustili na gredici, boste do začetka poletja lahko pobira li tudi končni pridelek. Pri sajenju čebulčka je potrebno paziti le na to, da na gredici pred tem niso ras
li por, šalotka, drobnjak, česen ali metuljnice – te rastline kot pred kulture čebuli niso primerne. Od sredine oktobra dalje sadimo tudi česen. Pri tem smo pozorni, da posadimo predvsem debele zu nanje stroke, saj bomo s tem imeli mnogo več možnosti za bogat in zdrav pridelek. Seveda pa lahko posadimo tudi bolj drobne notran je stroke, ki jih v zemljo umestimo zelo blizu skupaj. Te bomo spo-
mladi lahko uživali kot mladi česen. Oktober je obenem tudi še neka ko zadnji termin v letu, ko še lahko posejemo špinačo in zimsko sola to, seveda pa bo pridelek v veliki meri odvisen od tega, kako hitro bo zima pokazala svoje zobe. Poleg tega v teh dneh nikar ne pozabite na setev ozimnih žit za zeleno gno jenje.
Seveda pa na svojih vrtovih nikar ne pozabite pobrati še zadnjih pridelkov. Do sredine meseca je, denimo, že lepo zdebelila črna red kev, na pobiranje pa po vsej verjet nosti čakajo tudi podzemna koler aba, radič, endivija in nizek fižol. Če ste dovolj zgodaj na prazne gredice posejali motovilec, je tudi ta zagot ovo že primeren za pobiranje. Ena ko velja tudi za redkvice, ki ste jih sejali septembra.
Ko boste pospravljali pridelek, je dobro, če preverite, kaj se v teh dneh dogaja s krompirjem in čebu lo, ki ste ju pripravili za ozimnico.
V tem času se namreč lahko že pojavi gnitje, ki pa je pogostejše pri pridelku, ki je dozorel v deževni sezoni. Letos je bilo poletje sušno, zato verjamemo, da teh težav ne boste imeli.
Obenem se lahko lotite tudi prip rave praznih gredic na zimo. Do bro je namreč, če jih obdelate in pognojite že v jesenskem času, saj jih nato nekoliko zrahlja še mraz. Če so tla na vašem vrtu pretežno ilovnata, pa je skorajda nujno, da se omenjenega opravila lotite sedaj in ne šele spomladi.
Dela je torej še kar nekaj, zato še ni čas za počitek. Pametno je izkoristi ti lepe jesenske dni, saj bomo tako poskrbeli za nekaj svežega pridelka še v tej sezoni, zares pa se bo naš trud obrestoval zgodaj spomladi, ko se bomo sadov narave lahko veselili že takoj v prvih toplejših dneh po zimskem počitku.
Specializirani na področju hlajenja, ogrevanja in prezračevanja prostorov
Ream d.o.o.,
Uradni distributer za blagovno znamko Mitsubishi Electric.
Izkušnje in znanja, pridobljena v 30. letih delovanja.
Strokovno svetovanje in tehnična podpora.
Izvedba in vodenje projektov v sodelovanju z dolgoletnimi in zanesljivimi pogodbenimi partnerji.
Prijaznost in hitra odzivnost.
OSNOVNI DRUŽINSKI PAKET: rekuperatorska prezračevalna enota I-VENT ventilatorska enota
SILVENTO V-EC daljinski upravljalnik mobilna aplikacija
GRATIS montaža
RAZŠIRJENI DRUŽINSKI PAKET: rekuperatorska prezračevalna enota I-VENT ventilatorska enota
SILVENTO V-EC daljinski upravljalnik mobilna aplikacija GRATIS montažaSpecialisti za prezračevanje
“
Lunos hvala, da ste rešili, kar je izgledalo nerešljivo. Zidna plesen, zarošena ste kla, zatohel zrak, ogromno vlage, kljub zračenju prostorov in skrbni uporabi. Šele Lunos je poskrbel, da smo v našem domu, zares popolnoma odpravili vse težave in zdaj uživamo v čistem, svežem zraku v vsakem trenutku.”
“
Za nakup smo se odločili zaradi prisotno sti vlage, rosnih oken in plesni. To je bila edina zares prava in zanesljiva odločitev, za katero nam ni žal! Učinki so enkratni in naložba je bolj vredna od naložbe v kakr šenkoli sklad! Hvala!”
“Zahvaljujoč vašemu sistemu smo v hiši prejeli svež, čist zrak. Veliko ste nam pomagali. Zdaj nimamo alergij in pljuča mojega brata so se izboljšala. Pred 10. leti je namreč v požaru opekel pljuča. Do vgradnje sistema je kašljal vsakih pet mi nut. Danes skoraj nima kašlja. Hvala vam, spremenili ste kakovost našega življenja.”
“Lunos je super sistem - od plesni, ki se je prej po zidovih dvigala meter visoko, smo prišli do čistih sten, zrak pa je v pro storih svež, kot da bi ravnokar prezračili.”
KLAVDIJA , Ljubljana
“Pred sistemom Lunos sem imel vedno vi dne kapljice po oknih v stanovanju. Sedaj so vedno suha in zrak je občutno boljši.”
KLEMEN , Ljubljana
“Zelo smo zadovoljni zaradi čistega zraka in neslišnega delovanja Lunos sistema.”
VINKO, Maribor
Brez vode ne more živeti nobeno živo bitje, ne človek, ne žival, ne rastlina. Voda je nujna za obstoj živih organizmov, ljudje pa jo v telo vnašamo s hrano in pijačo. Prav zato je zelo pomembno, kakšno vodo vnašamo.
ni več samoumevno, da nam iz pipe priteče čista pitna voda.
Kristalno čisto pitno vodo, boljšo od najboljše izvirske vode zagotavljajo kombinirani filtri za vodo (mehanski + aktivno oglje), ki vsebujejo najka kovostnejše aktivno oglje GAC prido bljeno iz kokosove lupine in patenti ran filtrirni medij KDF® 55. Aktivno oglje absorbira več sto ra zličnih onesnaževalcev, ki jih najde mo v vodi. Patentiran filtrirni medij KDF® 55 pa edini odstranjuje težke kovine, hkrati pa deluje antibakterijs ko in do 15-krat podaljša življenjsko dobo aktivnemu oglju.
Zaužitje zadostne količine čiste vode je ključnega pomena za dobro zdrav je in vitalnost. Glede na to, da smo v zadnjih desetletjih spustili v okolje več kot 100.000 različnih onesnažev alcev, ki naposled vselej končajo v vodi, je na mestu vprašanje, kakš no vodo pravzaprav pijemo. Voda je namreč univerzalno topilo, ki na svoji naravni poti kroženja raztaplja številne snovi s katerimi pride v stik. Tako se pri prehodu skozi zemeljske plasti onesnaži z različnimi zdravju škodljivimi snovmi. Temu pritrjujejo analize voda, ki kaže jo, da domala vsa pitna voda poleg drobnih delcev vsebuje še klor, rakot vorne trihalometane (THM), ostanke
zdravil, hormone, pesticide, nitrate in težke kovine.
Vodo v glavnem ocenjujemo po njenih organoleptičnih lastnostih kot so videz, okus in vonj. Najpogosteje nas moti in draži strupeni klor, ki se dodaja vodi za potrebe dezinfekcije vode. Rakotvornih THM, ki nastanejo v reakciji klora z organskimi snovmi in so vedno prisotne v vodi, pa naša ču tila žal ne zaznajo. Prav tako ne zaz najo tudi širokega spektra za zdravje škodljivih snovi, ki jih najdemo v vodi. Marsikje je tudi vodovodno omrežje zastarelo in dotrajano, zaradi česar pogosto prihaja še do nenadzoro vanih okužb in onesnaženj vode. Če v obzir vzamemo vse navedeno, tako
Trojni vodni filter Triplex Pro je namenjen filtriranju vode celotnega objekta, stanovanjske hiše ali sta novanja. Montira se na glavni vod vode, običajno takoj za števcem v vodomernem jašku. Iz vode odstrani rjo, pesek, mivko, mulj, blato, delce velikosti pet mikronov in večje, klor, slab vonj in okus, rakotvorne snovi, pesticide, azbest in težke kovine.
Dvojni vodni filter Big Blue Duplex Pro je prav tako namenjen filtriranju vode celotnega objekta, stanovan jske hiše ali stanovanja. Tudi ta se montira na glavni vod vode. Iz vode odstrani vse že v prejšnjem prime ru naštete nečistoče, ker pa vsebuje večja filtrirna vložka s kar trikrat več filtrirnega medija, pa vodo prečisti še temeljiteje.
Spoštovani krvodajalke in krvodajalci, prosimo vas, da pokličete na telefonsko številko, ki ste jo prejeli v va bilu ali SMS sporočilu, ali na vam najbližji transfuzijski center, da se dogovorite o dnevu in uri prihoda.
Rdeči križ Slovenije vas vljudno vabi, da se udeležite ene izmed krvodajalskih akcij v mesecu OKTOBRU 2022 . Pokličete lahko vsak dan med 7. in 15. uro
Jarenina – v Osnovni šoli, 7.30-10.00, 3.10.
Logatec – v dvorani nad bazenom Zapolje, 7.00-13.00 3.10.
Grosuplje – v družbenem domu, 7.00-13.00 4.10.
Ivančna Gorica – v šolskem centru Josip Jurčič, 7.00-13.00 5.10.
Šentvid pri Stični – v župnijskem domu, 8.00-12.00 6.10.
Vitanje – v osnovni šoli Vitanje, 7.00-11.00 6.10.
Videm - Dobrepolje – v Jakličevem domu, 8.00-12.00 7.10.
Sv. Trojica – v prostorih Rdečega križa Sv. Trojica, 7.00-10.30 7.10.
Zreče – v Hotelu Dobrava, 7.00-13.00 10.10
ŠOUM Maribor – v ŠTUKU, 8.00-14.00 10.10
Slovenske Konjice – v dvorani Konjičanka, 7.00-13.00, 7.00-13.00 11.10., 12.10.
Rimske Toplice – v Osnovni šoli, 7.00-10.00 13.10.
ŠOU Ljubljana – v Zavodu RS za transfuzijsko medicino 13.10.
Ljubljana – v Zavodu RS za transfuzijsko medicino 14.10.
Radenci – v Zdravilišču Radenci pred dvorano Radin, 7.30-12.00 14.10.
Tolmin – v športni dvorani, 7.30-13.00 19.10.
Kobarid – v športni dvorani, 7.00-13.00 19.10.
Ravne pri Šoštanju – v rekreacijskem in kulturnem središču, 8.00-12.00 19.10.
Prebold – v Hotelu Prebold, 7.00-10.00 20.10.
Zagorje – v kulturnem centru Delavski dom, 8.00-14.00, 7.00-13.00 20.10., 21.10.
Cerkvenjak – v prostorih PGD Cerkvenjak, 7.30-11.00 21.10.
Vuzenica – v gasilskem domu Vuzenica , 7.30-12.00 24.10.
Stražišče – v dvorani Prošport, 7.00-13.00 24.10.
Kamnik – v Domu kulture Kamnik, 7.00-13.00, 7.00-13.00 25.10., 26.10.
Radlje ob Dravi – v Hostlu Marenberg, 7.30-12.00 26.10.
Kozje – v večnamenski dvoran, 7.00-10.00 27.10.
Črnomelj – v Gasilskem domu, 7.00-13.00 27.10.
Ljubljana – v Zavodu RS za transfuzijsko medicino 28.10.
Poljčane – v Osnovni šoli Poljčane, 7.30-11.00 28.10.
Več informacij na www.bogastvozdravja.si/koledar-dogodkov Preverite stanje zalog krvi na www.daruj-kri.si.
Želite informacije in novosti s področ ja zdravega načina življenja prejemati mesečno na vaš naslov? Izpolnite spod njo naročilnico in revija Bogastvo zdravja vas bo takoj po izidu pričakala v vašem nabiralniku za SAMO 16 EUR NA LETO.
Kri lahko darujete tudi izven terenskih krvodajalskih akcij, v okviru urnika delovanja transfuzijske službe. Z R S za transfuzijsko medicino Ljubljana, Šlajmerjeva 6. T: 051/389 270, 051/671 147 ali 030/716 796, in se dogovorite o uri prihoda.
PO IZVEDENEM NAKAZILU VAM BOMO
POSLALI AKTUALNO ŠTEVILKO REVIJE. Naročnino bomo po preteku avtomats ko obnovili za naslednje obdobje, razen v primeru pisnega preklica najmanj mesec pred potekom naročnine. Naročilnica zave zuje tako izdajatelja kot naročnika. Poštnino za tujino zaračunavamo posebej.
Številka Tuš klub kartice**
Ulica in hišna številka*
Pošta in poštna številka*
Telefon*
Datum*
El. naslov*
Podpis*
Ime in priimek* Podatki za plačilo: Tridea, d. o. o., Podkraj pri Zagorju 3a, 1410 Zagorje ob Savi, TRR: SI56 0233 8025 5035 985, sklic: 00 18-2001, znesek: 16 EUR
S podpisom dovoljujem, da Tridea d.o.o. posredovane osebne podatke vzpostavi, obdeluje, vodi, vzdržuje, upravlja, uporablja in shranjuje za potrebe izpolnjevanja naročniškega razmerja in članske službe, skladno z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Navedene osebne podatke lahko Tridea d.o.o hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve naročnika/plačnika. Na podlagi veljavnega zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov, lahko posameznik kadarkoli zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: Tridea d.o.o, Podkraj pri Zagorju 3a, 1410 Zagorje ob Savi. Naročniku/plačniku pripadajo vse pravice v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov ter v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo potrošnikov.
Revijo Bogastvo zdravja lahko na dom prejemate za samo 16 EUR. Za člane TUŠ kluba samo 11 EUR!
drogerija Planet Celje in Planet Koper, Tuš drogerija Ljubljana Moste in BTC (Ljubljana).
