letnik 13 /junij 2023 / številka 140 / brezplačen izvod
Zdi se, kot da smo nedavno praznovali prihod novega leta, pa ga je polovica že skoraj minila in že je pred vrati poletje. Še preden pa se najtoplejši letni čas zares začne, je tu še zadnja letošnja pomladanska številka Bogastva zdravja. Rdeča nit tokratne izdaje so možgani - skrivnosten in zapleten organ, na katerega v vsakdanjem življenju le redko pomislimo, čeprav je odgovoren za skoraj vse procese v našem telesu. Skozi različne prispevke smo poskusili nanizati nekaj zanimivih dejstev o tem »človeškem super-računalniku«, ki je v resnici dih jemajoč stroj, kakršnega sodobna znanost še ne zna poustvariti.
Ni pa to edina tema, kateri smo se posvetili. Redni bralci boste morda opazili uredniško spremembo v drugem delu revije. To smo namreč v celoti posvetili ekologiji in prispevkom povezanih z njo. Zdi se nam namreč, da gre za vse bolj pomembno tematiko, ki jo je potrebno naslavljati in ji namenjati več pozornosti ter na ta način ozaveščati o tistih problematikah, ki se, hočemo ali nočemo, tičejo vseh nas.
Upamo in si želimo, da boste bralci to spremembo pozitivno sprejeli.
Želimo vam lep zaključek pomladi ter čim manj stresen vstop v najtoplejši letni čas, ki je že po tradiciji za veliko večino sinonim za oddih od vsakdanjih obveznosti. Tistim, ki se v prihodnjih dneh že odpravljate na zaslužene dopuste, želimo, da si zares odpočijete in si naberete moči za drugo polovico leta.
V uredništvu Bogastva zdravja nas pred odhodom na oddih čaka še julijska dvojna izdaja revije, ki jo že pripravljamo in se je že veselimo. Upamo, da se je veselite tudi vi in da se znova snidemo čez mesec dni. Do takrat pa: vse dobro in ostanite zdravi.
Letnik 13, številka 140, junij 2023
brezplačni izvod
www.bogastvozdravja.si
www.facebook.com/ bogastvozdravja
Izdajatelj: Tridea, d. o. o.
Direktor: Ladislav Jerin
Glavni in odgovorni urednik: Darjan Lapanje
Revijo ustvarjajo: Miha Anžur, Aleksandra
Lamut, Tia Kemperle, Katarina Kimovec, Mitja Pirc, Sara Sočan
E-mail: urednistvo.bz@gmail.com
Oglasno trženje: tridea.trzenje@gmail.com tel.: 03 62 03 623
Fotografije: Shutterstock, iStock, Freepik, arhiv revije Bogastvo zdravja, arhiv SISTEMI in arhivi avtorjev
Foto naslovnica: Arhiv Tridea
Tehnično urejanje: TRIDEA d.o.o.
Tisk: Tiskarsko središče d.o.o.
Za članke o delovanju učinkovin in zdravil, ki se izdajajo le na zdravniški recept velja opozorilo:
»Ministrstvo za zdravje opozarja, da besedilo obravnava zdravilo, ki se sme izdajati le na zdravniški recept. O primernosti zdravila za uporabo priposameznem bolniku lahko presoja le pooblaščeni zdravnik. Dodatne informacije dobite pri svojem zdravniku ali farmacevtu.«
POKLIČITE: 03 62 03 623
PIŠITE: tridea.trzenje@gmail.com
Poleg naših strokovnih in poljudnih člankov bodo vaši oglasi še bolj zasijali!
Uredništvo ne odgovarja za vsebine, ki so navedene v oglasnih sporočilih. V reviji so podana različna mnenja avtorjev in strokovnjakov, uredništvo za pravilnost njihovih mnenj ne odgovarja. Naročnik sam odgovarja za skladnost oglasa z zakonom.
Nenaročenih besedil in drugih nenaročenih materialov ne vračamo.
Želite oglaševati v reviji Bogastvo zdravja?
»Umetna inteligenca« je tista besedna zveza, ki že kar nekaj let buri našo domišljijo, posebej v zadnjem času pa je z razmahom številnih prosto dostopnih orodij, ki so ta nekdaj abstrakten pojem približala tudi navadnim smrtnikom, dobila povsem nov pomen. Očitno je človeštvo doseglo nov mejnik, kakšna bo pot od tu naprej, pa bo pokazal čas. Vsekakor se moramo ob tem zavedati, da smo tudi umetno inteligenco razvili ljudje, da bi ta dosežek znali uporabiti za prave namene, pa bo potrebna predvsem naša lastna inteligenca. Zanjo so odgovorni naši možgani in prav ta skrivnostni organ bomo raziskovali v junijski izdaji Bogastva zdravja.
Čeprav bodo šole v kratkem za čas poletnih počitnic zaprle svoja vrata, bomo nekaj besed v naši reviji namenili tudi učenju. Pri učenju gre namreč za proces, ki je neposredno povezan z našimi možgani. Je pa eden najbolj osupljivih vidikov človeškega razvoja prav sposobnost otrok, da se učijo bistveno hitreje od odraslih. Ste se kdaj vprašali, zakaj otroci tako hitro zapopadejo nova znanja, medtem ko imamo odrasli s tem velike težave? Odgovor na to vprašanje smo poiskali tudi v naši reviji.
Koliko odstotkov svojih možganov uporabljamo ljudje? To je vprašanje, ki se pojavi precej pogosto in vzbudi veliko zanimanja. Pogosto slišimo (zmotno) razlago, da ljudje uporabljamo le majhen delež svojih možganov, medtem ko naj bi preostanek ostajal neizkoriščen. Vendar je resnica nekoliko drugačna.
Pomlad se počasi bliža koncu, pred nami pa je že dolgo in vroče poletje. Seveda pa je to tudi čas, ko si navadno vzamemo več časa za oddih. Zelo verjetno je, da bomo v prihajajočih mesecih spet potovali več in pogosteje. Ne glede na to, ali se boste na oddih odpravili le do bližnjega hriba ali gore, ali pa v daljne, eksotične kraje, je pomembno, da poskrbite za svojo domačo in potovalno lekarno. Zdravstvena nevšečnost vas lahko ujame kjerkoli, zato bo še kako prikladno, če boste nanjo pripravljeni in jo boste zlahka odpravili.
Potrebe po energiji so iz dneva v dan večje, energetska kriza, ki smo ji bili priča minulo jesen in zimo, pa nam je dala vedeti, da zlasti poceni elektrika in ogrevanje vendarle nista samoumevna. Prav zaradi tega želimo v tej in naslednjih nekaj številkah Bogastva zdravja spregovoriti tudi o energiji in predstaviti različne vire, iz katerih energijo pridobivamo. Tokrat smo pod drobnogled vzeli jedrsko energijo.
Letošnja pomlad, ki se v teh dneh izteka, je bila kar malce nenavadna. Vsaj tako se zdi. Če pa se malo ozremo v preteklost, lahko ugotovimo, da se nam je v vrsti pomladi, ki se bile zadnjih nekaj let bolj podobne poletju, pravzaprav zgodil povsem običajen letni čas z dokaj normalnimi temperaturami, pa tudi količina padavin v resnici ni bila bistveno večja od tistega, kar smo nekdaj šteli za »normalno«. Kakorkoli že – temperature so se v zadnjih tednih dvignile, tla so dodobra namočena, vse to pa lahko pomeni le eno: naši vrtovi so v teh dneh zares bujni.
Privoščite si atmosfero morja in ugodno morsko klimo kar pri vas doma. Okrepite svoje zdravje, pripravite svoje telo za jesen ter zagotovite sebi in vašim domačim pri jetno atmosfero morja in toploto sonca.
Saj veste, največje bogastvo se ne meri na naših računih, ampak v moči našega zdravja in počutja. To je naša stabilna, za nesljiva valuta, ki nikoli ne izgublja na vre dnosti.
Solne infra kabine »Solni tempelj» so zanesljiva in preverjena pot do našega največjega bogastva. Nudijo vam kar pet terapij v enem prostoru:
• Solno terapijo
• Infra terapijo
• Terapijo z negativnimi Ioni
• Barvno terapijo in
• terapijo kakršnekoli glasbe, ki si jo zaželite.
Solne infra kabine izjemno pomagajo krepiti naš imunski sistem in to na popolnoma naraven način ...
Halogenerator HomeSalt:
Solna infra kabina je investicija v vašo vitalno prihodnost in dobro počutje. Vabimo vas tudi na ugodne in unikatne nakupe izdelkov za dobro počutje. Obiščite spletno trgovino www.solni-tempelj.com
Prodaja in vgradnja: Grajska vrata d.o.o., Solni tempelj. www.solna-infra-kabina.si
Za več informacij ali ogled solne infra kabine v živo pokličite na 031 788 881 in prijazna, strokovna sodelavka vam bo podala vse potrebne informacije.
Več o tem, kako deluje Solna infra kabina preverite s skenom QR kode.
Na voljo tudi naprava za izvajanje solne terapije v domačem okolju. Enostavna rešitev, ki navduši!
Razprodaja določenih modelov v juniju, do 20% popusta.
»Umetna inteligenca« je tista besedna zveza, ki že kar nekaj let buri našo domišljijo, posebej v zadnjem času pa je z razmahom številnih prosto dostopnih orodij, ki so ta nekdaj abstrakten pojem približala tudi navadnim smrtnikom, dobila povsem nov pomen. Očitno je človeštvo doseglo nov mejnik, kakšna bo pot od tu naprej, pa bo pokazal čas. Vsekakor se moramo ob tem zavedati, da smo tudi umetno inteligenco razvili ljudje, da bi ta dosežek znali uporabiti za prave namene, pa bo potrebna predvsem naša lastna inteligenca. Zanjo so odgovorni naši možgani in prav ta skrivnostni organ bomo raziskovali v junijski izdaji Bogastva zdravja.
Spoznanja o delovanju človeških
možganov že stoletja privabljajo pozornost tako strokovne kot laične javnosti. S svojo zapleteno strukturo in neverjetnimi sposobnostmi so
možgani vir številnih vprašanj, razumevanje njihovega delovanja pa je ključnega pomena za ohranjanje in izboljšanje našega zdravja, zato se nam je zdelo primerno, da jim tematsko posvetimo tokratno izdajo revije.
Kako možgani sploh delujejo?
Možgani so sestavljeni iz več mili -
jard nevronov, ki tvorijo nekakšno omrežje za električne impulze in kemikalije, vse skupaj pa možganom omogoča komunikacijo z različnimi deli telesa. Seveda je sestava možganov izjemno zapletena, v grobem pa jih delimo na možgansko skorjo, možganske režnje, hipotalamus in hipofizo. Vsak del opravlja svojo funkcijo in je ključen za različne vidike našega vsakdanjega delovanja.
Možgani delujejo kot nadzorni center, ki usmerja in nadzoruje vse naše telesne funkcije, od preprostih gibov
do kompleksnih miselnih procesov. Zahvaljujoč možganom lahko govorimo, vidimo, slišimo, vonjamo in okušamo, ta izjemni »človeški računalnik« pa je med drugim odgovoren tudi za naše spomine, čustva, učenje in celo naše sanje.
Ena najbolj osupljivih lastnosti možganov je njihova plastičnost. Lahko se prilagajajo in spreminjajo glede na izkušnje, ki jih doživljamo. Ta sposobnost nam omogoča učenje novih veščin, prilagajanje na nove situacije in okrevanje po poškodbah. Raziskovalci so tudi odkrili, da lahko s stalnim učenjem in intelektualnimi izzivi vzdržujemo možganske funkcije ter do neke mere preprečimo starostne spremembe.
Kaj pa duševno zdravje?
Poleg fizičnega zdravja so možgani ključni za naše duševno počutje. Duševne motnje, kot so depresija, anksioznost in shizofrenija, so pogosto povezane z nepravilnostmi v delovanju možganov. Raziskave na tem področju so tako ključnega pomena za razumevanje vzrokov in razvoj novih ter učinkovitih terapij. S pomočjo slikovnih tehnik, kot je slikanje z magnetno resonanco (MRI), lahko znanstveniki raziskujejo možganske vzorce in aktivnosti ter tako identificirajo možne biološke osnove teh duševnih motenj.
Z gotovostjo lahko trdimo, da so možgani eden najbolj osupljivih organov v človeškem telesu, ki še vedno skriva veliko skrivnosti. Njihovo raziskovanje nam pomaga odkrivati neverjetno kompleksnost človeškega uma, obenem pa s poznavanjem njihovega delovanja lahko izboljšamo svoje splošno zdravje, kognitivne sposobnosti in splošno dobro počutje. Tančico skrivnosti lahko skupaj z nami poskusite odgrniti tudi skozi prispevke na naslednjih straneh, kjer boste morda našli tudi kak zanimiv nasvet, ki vam utegne še kako koristiti.
Prehransko dopolnilo Lyprinol® za ljudi in Antinol® za živali!
BREZ
Nič več težav in omejitev pri skupnih sprehodih z vašim štirinožnim prijateljem!
Predstavljamo vam izdelka Lyprinol® in Antinol®, inovativno podporo za sklepe, ki bosta poskrbela za vas in vašega kosmatinca.
Antinol®, izdelan po isti patentirani formuli, posebej prilagojeni živalim.
Za boljšo koncetracijo in kognitivne sposobnosti:
• starostna pozabljivost
• stres in raztresenost
• slaba koncentracija pri delu in učenju
7 sestavin za spomin v eni kapsuli: Visokokoncentrirane omega 3 maščobne kilsine (50% DHA, 15% EPA), vitamin B12, vitamin B6, folna kislina, magnezij, cink in vitamin D.
Odlične izkušnje slovenskih uporabnikov. Zares pomaga!
Čeprav bodo šole v kratkem za čas poletnih počitnic zaprle svoja vrata, bomo nekaj besed v naši reviji namenili tudi učenju. Pri učenju gre namreč za proces, ki je neposredno povezan z našimi možgani. Je pa eden najbolj osupljivih vidikov
človeškega razvoja prav sposobnost otrok, da se učijo bistveno hitreje od odraslih. Ste se kdaj vprašali, zakaj otroci tako hitro zapopadejo nova znanja, medtem ko imamo odrasli s tem velike težave? Odgovor na to vprašanje smo poiskali tudi v naši reviji.
Eden glavnih razlogov, zakaj se otroci učijo hitreje kot odrasli, je povezan z nevroplastičnostjo možganov. Otroški možgani so izjemno prilagodljivi in se lahko spreminjajo in prilagajajo glede na nove izkušnje in okolja. Ta sposobnost, znana kot nevroplastičnost, omogoča otrokom, da lažje vzpostavijo nove nevronske povezave in oblikujejo močne temelje za učenje. Odrasli možgani so sicer še vedno plastični, vendar ne toliko kot otroški, kar lahko vpliva na hitrost učenja. Otroci se poleg tega rodijo z možganskimi strukturami, ki so že v začetni fazi razvoja. Skozi otroštvo in adolescenco se te strukture nadalje razvijajo in krepijo.
Na primer, prednji del možganov, ki je odgovoren za kognitivne funkcije, kot so razmišljanje, načrtovanje in nadzor impulzov, se razvija vse do zgodnjih dvajsetih let. Tak razvoj možganov otrokom omogoča, da razvijejo
boljše sposobnosti za učenje in obvladovanje kompleksnih nalog.
Večja občutljivost na okolje
Otroci so poleg navedenega izjemno občutljivi na svoje okolje in doživljajo svet na drugačen način kot odrasli. To jim omogoča, da zaznavajo in absorbirajo informacije iz okolja veliko hitreje. So radovedni in neprestano raziskujejo ter odkrivajo nove stvari. Njihova naravna radove -
Vprašanje o tem, ali je genialnost prirojena ali pridobljena, nima enoznačnega odgovora. Genetski dejavniki vsekakor igrajo pomembno vlogo pri določanju intelektualnih sposobnosti posameznika. Raziskave so pokazale, da so nekatere značilnosti, kot so inteligenčni kvocient (IQ) in kognitivne sposobnosti, deloma podedovane. Vendar pa je treba upoštevati, da je intelektualna genialnost večplasten koncept, ki ne zajema zgolj IQ, ampak tudi ustvarjalnost, inovativnost, motivacijo, vztrajnost in druge kognitivne ter psihološke vidike.
Pri tem je v obzir potrebno vzeti še druge dejavnike, npr. vzgojo, stimulacijo, izobraževanje, kulturno okolje in priložnosti za učenje, saj lahko lahko pomembno prispevajo k razvoju in izražanju genialnosti pri otrocih. Interakcija med genetskimi in okoljskimi dejavniki je kompleksna in lahko vpliva na izražanje intelektualnega potenciala. Čeprav se nekateri otroci morda izkažejo za izjemno nadarjene že zgodaj v življenju, je pomembno, da podpremo razvoj vsakega otroka in spodbujamo njihove individualne talente in interese.
dnost jih spodbuja k aktivnemu učenju in pridobivanju izkušenj iz prve roke. Ta občutljivost na okolico jim omogoča, da hitreje zapopadejo novo znanje, saj so bolj odprti za nove ideje in koncepte.
Otroci se hitro naučijo učnih strategij in tehnik, ki jim pomagajo pri učenju. Zgodnje otroštvo je obdobje intenzivnega raziskovanja in odkrivanja, kjer
otroci aktivno preizkušajo različne pristope in strategije za reševanje problemov. Ti vključujejo eksperimentiranje, poskusno napako, igro in sodelovanje z drugimi otroki. Hitro se naučijo, kateri pristopi so najučinkovitejši pri doseganju ciljev, kar jim omogoča hitrejše in boljše učenje. Prav tako so otroci odprti za preizkušanje novih metod in prilagajanje svojega pristopa, če naletijo na težave. Ta prilagodljivost in odprtost jim omogočata hitrejši napredek pri učenju. Brez predsodkov
Za razliko od odraslih se otroci pogosto učijo brez predsodkov in omejitev, ki jih odrasli razvijemo skozi leta. Otroški um je še vedno neobremenjen s stereotipi in prepričanji, kar mu omo -
goča bolj svobodno razmišljanje in eksperimentiranje. Ta svoboda misli spodbuja kreativnost in inovativnost pri učenju ter omogoča otrokom, da razvijejo nove načine razmišljanja in reševanja problemov.
Nikakor pa ne gre pozabiti niti na to, da se otroci naravno učijo skozi igro in interakcijo z okoljem. Igra jim omogoča, da razvijajo motorične sposobnosti, komunikacijske veščine, domišljijo in kognitivne funkcije. Med igro otroci preizkušajo nove ideje, rešujejo probleme, sodelujejo s svojimi vrstniki in se učijo iz lastnih izkušenj. Aktivno učenje je tako ključnega pomena za hitro pridobivanje znanja in razvoj kritičnega mišljenja.
Kljub vsemu zapisanemu, pa tudi
odrasli še vedno lahko učinkovito in uspešno pridobivamo nova znanja in veščine. Pomembno je, da ohranimo radovednost, prilagodljivost in vztrajnost pri učenju ter izkoristimo svoje izkušnje in znanje kot dodano vrednost. Ne glede na starost imamo vsi neomejen potencial za učenje in rast, če se le odpremo novim izkušnjam ter se zavedamo, da se učenje nikoli zares ne konča. Vendar pa je treba omeniti, da se hitrost učenja lahko razlikuje med otroki in med odraslimi. Obstajajo otroci, ki se morda učijo počasneje, in odrasli, ki se učijo hitreje. Pomembno je, da pri učenju ne postavljamo prevelikih pričakovanj ali primerjav, temveč se osredotočimo na individualni napredek posameznika.
Koliko odstotkov svojih možganov uporabljamo ljudje? To je vprašanje, ki se pojavi precej pogosto in vzbudi veliko zanimanja. Pogosto slišimo (zmotno) razlago, da ljudje uporabljamo le majhen delež svojih možganov, medtem ko naj bi preostanek ostajal neizkoriščen. Vendar je resnica nekoliko drugačna.
Ljudje pravzaprav uporabljamo svoje možgane skoraj v celoti. Vsak njihov del ima svojo specifično vlogo in je vključen v različne vidike našega delovanja. Naši možgani so izjemno kompleksen organ, sestavljeni iz milijard nevronov, ki vzpostavljajo povezave med seboj in tvorijo omrežje. To omrežje omogoča izvajanje različnih funkcij, kot so kognitivne sposobnosti, čustveno zaznavanje, gibanje, spomin, učenje in še veliko več.
Ideja, da ljudje uporabljamo samo majhen del svojih možganov, izhaja iz napačnega razumevanja nevroznanosti v začetku 20. stoletja. Čeprav je res, da v določenih trenutkih nekatere dele možganov uporabljamo bolj aktivno kot druge, to še ne pomeni, da preostali del možganov ne deluje ali je neuporaben. Vsak del možganov ima svoj namen in je vpleten v naše vsakodnevno delovanje.
Če bi res uporabljali samo majhen delež možganov, bi bili veliko manj zmogljivi in ne bi mogli izvajati kompleksnih nalog, kot so govor, reševanje matematičnih problemov, ustvarjanje umetnosti in razmišljanje. Naši možgani so namreč evolucijsko prilagojeni za izvajanje številnih funkcij in izpolnjevanje različnih zahtev, s katerimi se srečujemo v vsakdanjem življenju.
Med posamezniki so razlike Pomembno je omeniti, da naš možganski potencial ni natančno določen in se razlikuje med posamezniki. Vsak od nas ima svoje edinstvene sposobnosti, talente in interese, ki se odražajo v našem možganskem delovanju. To pomeni, da imamo vsi neomejen
potencial za učenje, razvoj in izpolnjevanje svojih ciljev. Kljub temu pa je treba poudariti, da lahko s pravilnim pristopom in ustrezno skrbjo za možgane povečamo svoj možganski potencial. Redna intelektualna stimulacija, učenje novih veščin, telesna vadba, zdrava prehrana, dovolj spanja in skrb za čustveno dobrobit so le nekateri ključni dejavniki, ki lahko prispevajo k optimizaciji možganskega delovanja in povečanju našega potenciala.
Verjemite v svoje zmožnosti Pomembno je tudi negovati pozitiven odnos do sebe in okolice ter samozavest, saj naše misli in prepričanja vplivajo na naše sposobnosti. Verjeti v svoje zmožnosti ter se odpreti novim izzivom in priložnostim je ključnega pomena
za razvoj in izkoriščanje možganskega potenciala.
Ne glede na to, koliko odstotkov možganov uporabljamo, je pomembno razumeti, da so možgani eno najbolj dragocenih orodij, ki jih imamo. So središče naše identitete, zavesti in naših sposobnosti, skrb za možgane pa je ključnega pomena za dolgoročno zdravje in kakovostno življenje.
Namesto da se osredotočamo na idejo o neizkoriščenem potencialu, se osredotočimo na to, kako lahko maksimiramo svoje trenutne sposobnosti in se razvijamo na različnih področjih. S pravilno nego, učenjem in skrbjo za svoje možgane lahko dosežemo neverjetne rezultate ter izkoristimo njihov polni potencial. Lahko torej rečemo, da so možgani organ, ki nas oblikuje kot
Zdravstveni center v Termah 3000-Moravske Toplice je specializiran za zdravljenje bolezni, za katere je še posebej v svoji nefiltrirani obliki blagodejna moravska termomineralna voda. Le-ta ima priznane učinke pri revmatoloških in dermatoloških obolenjih, pomaga pa tudi pri okrevanju po poškodbah gibal. Potrebujete ultrazvok ali EMG? Vas mučijo glavoboli? Bi morali obiskati ortopeda, nevrologa, revmatologa ali bi si radi odstranili kožne in podkožne spremembe? Naše samoplačniške specialistične ambulante vas pričakujejo z vrhunskimi specialisti in brez čakalnih vrst! Za svoje zdravje poskrbite kar med oddihom v termah!
posameznike. Čeprav morda ne uporabljamo vseh delov možganov na vsakem koraku, so vsi deli ključni za naše celostno delovanje. Zavedajmo se svojega edinstvenega potenciala in izkoristimo možnosti za učenje, rast in izpolnitev svojih ciljev. S skrbjo za svoje možgane, izobraževanjem in samozavestjo se lahko odpravimo na razburljivo pot raziskovanja in izkoriščanja našega polnega možganskega potenciala. Nenazadnje je dejstvo, da se svet okoli nas neprestano razvija in spreminja, kar od nas zahteva prilagajanje in pridobivanje novih znanj. Zavedanje o našem možganskem potencialu nam tako omogoča, da smo odprti za nove izkušnje in se neprestano učimo, kar je ključnega pomena za osebno in profesionalno rast.
Hrana ima ključno vlogo pri našem splošnem zdravju, vključno z zdravjem naših možganov Te je treba hraniti s pravo kombinacijo hranil, da lahko delujejo optimalno in ohranjajo dobro delovanje vse življenje. Prehrana, ki je bogata s hranili, ki podpirajo možganske funkcije, lahko pomaga
izboljšati spomin, koncentracijo, razpoloženje ter zmanjša tveganje za razvoj nevrodegenerativnih bolezni, kot je Alzheimerjeva bolezen.
Če se sprašujete, katera hrana je najboljša za čim boljše zdravje možganov, smo za vas poiskali odgovore. Ti so precej zanimivi, saj se na seznamu
znajdejo določena živila, ki jih morda tam sploh ne bi pričakovali. A pojdimo lepo od začetka.
Na prvem mestu bomo omenili omega-3 maščobne kisline. Te so bistvenega pomena za zdravje možganov.
Med drugim vključujejo eikozapentaenojsko kislino (EPK) in dokozaheksaenojsko kislino (DHK), ki poma-
gata izboljšati spomin, razpoloženje in zmanjšati vnetje v možganih. Najboljši viri omega-3 maščobnih kislin so mastne ribe, kot so losos, skuša, sardine in postrv. Za vegetarijance in vegane so dobre alternative laneno seme, chia semena in oreščki.
Antioksidanti
Antioksidanti so tisti, ki pomagajo zaščititi možganske celice pred poškodbami prostih radikalov. Bogate z antioksidanti so zlasti jagode, borovnice, črni ribez, brusnice in robi-
de. Omenjena živila so tako odlična izbira, če želite izboljšati spomin in kognitivne funkcije. Prav tako kot jagodičevje je z antioksidanti bogata tudi temno zelena listnata zelenjava, kot sta npr. špinača in ohrovt.
Izjemno močan antioksidant je tudi kurkumin, ki ga najdemo v kurkumi. Študije so pokazale, da lahko kurkumin pomaga zmanjšati tveganje za Alzheimerjevo bolezen in izboljša spomin. Kurkuma sicer lahko uporabimo kot začimbo v različnih jedeh, lahko pa jo uživamo tudi kot prehransko dopolnilo.
Odličen vir vitaminov, mineralov in zdravih maščob, ki so ključnega pomena za zdravje možganov, so tudi oreščki in semena. Mandlji, orehi, brazilski oreščki, indijski oreščki ter sončnična in bučna semena so bogati z omega-3 maščobnimi kislinami, vitaminom E in antioksidanti, ki med drugim pomagajo izboljšati spomin. Temna čokolada
Sledi pa dobra novica za vse ljubitelje čokolade! Temna čokolada z visoko vsebnostjo kakava (vsaj 70%) vsebuje antioksidante, ki lahko izboljšajo pretok krvi v možgane in spodbujajo koncentracijo ter razpoloženje. Poleg tega vsebuje tudi flavonole, ki lahko pripomorejo k zmanjšanju tveganja za razvoj demence in izboljšajo spomin. Tu so še polnozrnata žita, kot so rjavi riž, oves, ječmen in kvinoja, ki so bogata s kompleksnimi ogljikovimi hidrati, ki telesu zagotavljajo dolgotrajno energijo. Slednjo možgani za optimalno delovanje potrebujejo neprestano. Poleg tega polnozrnata
žita vsebujejo tudi vitamine skupine B, ki so ključni za zdravje živčnega sistema.
Omeniti velja še zeleni čaj, ki vsebuje katehine, močne antioksidante, ki lahko izboljšajo delovanje možganov.
Študije so pokazale, da lahko zeleni čaj pomaga izboljšati spomin, koncentracijo in zmanjša tveganje za
razvoj nevrodegenerativnih bolezni, kot je Alzheimerjeva bolezen. Poleg tega zeleni čaj vsebuje tudi kofein, ki lahko poveča budnost in izboljša možgansko funkcijo.
Kot odličen vir zdravih maščob, vključno z mononenasičenimi maščobnimi kislinami, ki so ključne za zdravje možganov, je tudi avokado. Ta poleg omenjenega vsebuje še folno kislino, vitamin K in vitamine skupine B, ki lahko izboljšajo kognitivne funkcije. Dodajanje avokada k obrokom ali priprava guacamola je odličen način, kako vključiti to hranilo v prehrano.
Poskusite z jajci
Jajca so na drugi strani bogata z hranili, kot so vitamini B6, B12 in folna kislina, ki so ključni za zdravje možganov. Vsebujejo tudi holin, snov, ki pomaga pri razvoju možganov in izboljšuje spomin. Priporočljivo je uživati celo jajce, saj so hranila najbolj
koncentrirana v rumenjaku. Brokoli je zelenjava, ki vsebuje veliko vitaminov, mineralov in antioksidantov, ki pomagajo ohranjati zdrave možgane. Vsebuje tudi spojine, imenovane sulforafani, ki imajo protivnetne in zaščitne učinke na možgane. Študije so pokazale, da lahko uživanje brokolija in drugih križnic, kot sta cvetača in ohrovt, pomaga zmanjšati tveganje za razvoj nevrodegenerativnih bolezni in izboljša spomin ter kognitivne funkcije.
Poleg teh desetih živil je za dobro delovanje možganov pomemben tudi zdrav življenjski slog. Redna telesna aktivnost, dovolj spanja, zmanjšanje stresa in zadostna hidracija so ključni dejavniki, ki vplivajo na delovanje možganov.
Pomembno je tudi opozoriti, da nobena hrana ali prehranski dodatek ne more čudežno izboljšati možganskih funkcij ali v celoti preprečiti nevrode-
generativnih bolezni. Kljub temu pa lahko prehrana, bogata z naštetimi hranili, pozitivno vpliva na dolgoročno zdravje možganov in pomaga ohranjati kognitivne funkcije. Pri sestavljanju prehrane za zdravje možganov je pomembno zagotoviti raznoliko prehrano, ki vključuje različna hranila. Priporočljivo je tudi izogibanje prehrani, ki je bogata s predelano hrano, sladkorjem in trans maščobami, saj lahko ti dejavniki negativno vplivajo na možganske funkcije. Na koncu je treba poudariti, da je prehrana le del celotnega pristopa k zdravju možganov. Redno intelektualno stimuliranje, socialna interakcija in ohranjanje aktivnega uma so prav tako pomembni za to, da bo naš človeški »računalnik« deloval kar najbolj omtimalno. Zdravje možganov je celosten koncept, ki zahteva uravnotežen pristop k življenju.
Mamice (pa tudi očetje) se bodo verjetno strinjale s trditvijo, da je trenutek, ko se rodi novo življenje, nekaj najlepšega in hkrati najbolj veličastnega, kar starši lahko doživijo. Prihod novorojenčka je običajno izjemno čustven dogodek in kaj hitro se lahko zgodi, da je prav vsa pozornost preusmerjena na novega člana družine, medtem ko je skrb za novopečeno mamico postavljena v drugi plan. Kljub temu pa novorojenčku vso potrebno skrb lahko nakloni le mamica, ki je zdrava in se po porodu počuti kolikor je možno udobno.
Prav zaradi vsega zapisanega se bomo tokrat posvetili negi novopečenih mamic. Preverili smo namreč, kateri so tisti ključni izdelki za nego, na katere mora
ženska pomisliti že pred odhodom v porodnišnico, seveda pa tudi po tem, ko se skupaj z dojenčkom vrne v domače okolje.
Poporodna čišča
Po porodu se ženske soočijo s poporodno čiščo, ki traja do šest
tednov po porodu. Izcedek pri normalnem poteku postopoma spreminja svojo barvo in je na začetku svetlo rdeč, kasneje dobi temnejši odtenek, proti koncu pa se obarva rjavo, nato rumeno in povsem na koncu belo.
Poporodna čišča se sicer lahko pri različnih ženskah spreminja na različne načine, njena količina pa je lahko v prvih nekaj tednih obilnejša in se lahko pre -
neha izcejati po treh do štirih tednih po porodu. Lahko pa se občasno zmanjšuje in povečuje vseh šest tednov. Na količino in spremembo barve čišče vpliva tudi fizična aktivnost mamice po porodu.
V tem času je pomembno imeti na voljo visokokakovostne higienske vložke in predloge, ki zagotavljajo udobje, suhost in zaščito pred morebitnimi okužbami. Pomembno je, da so izdelki narejeni iz mehkih in koži prijaznih materialov ter imajo dobro vpojnost.
Prav tak pripomoček so namenske predloge Maternity Pads danskega proizvajalca Abena. Zaradi namensko prilagojene velikosti ter mehkih vzdolžnih zaščit po robovih nudijo odlično zaščito pred iztekanjem. Na spodnje perilo jih pričvrstimo s pomočjo lepilnega traku na spodnji strani. Zračnost predlog (vpojno jedro je izdelano iz 100 % celuloze) poskrbi za večje udobje in občutek svežine prek celega dneva.
Kozmetika za nego telesa
Novopečene mamice se pogosto soočajo tudi s suho in občutljivo kožo. Zato je pomembno izbrati blage izdelke za nego telesa, ki vsebujejo naravne sestavine in nežne formule. Losjoni, kreme in olja za telo, ki vlažijo in pomirjajo kožo, so odlična izbira. Seveda pa je potrebno posebno skrb nameniti dojkam, saj je njihovo zdravje izjemnega pomena tako za mamico kot tudi za dojenčka. Na tem mestu želimo izpostaviti izdelke za nego prsnih bradavic, ki pomagajo preprečevati razpokane bradavice in olajšajo nego
dojk med dojenjem. Za ta namen je odličen Abena balzam za bradavičke, ki neguje in ščiti prsne bradavice med nosečnostjo in dojenjem. Izdelan je iz 100-odstotnega lanolina in učinkovito vlaži izsušeno in poškodovano kožo bradavičk. Zaradi naravnih sestavin odstranjevanje oz. izpiranje pred dojenjem ni potrebno. Odličen je tudi za nego ustnic ali suhe kože na drugih predelih telesa, tako za mamico kot za dojenčka.
Nikar ne pozabite na intimno nego Zlasti v času poporodne čišče je za žensko zelo pomembna tudi intimna nega. Strokovnjaki priporočajo tuširanje večkrat na dan, a le od pasu navzdol in s hladnejšo vodo. Pri tem je pomembno, da ne prihaja do izpiranja nožnice. Pred in po koncu
Predloge za poporodno
čiščo Maternity Pads so visoko vpojne, zračne in dermatološko testirane. Za več udobja in boljšo zaščito se priporočajo v kombinaciji z mrežastimi hlačkami.
Abena balzam za
bradavičke učinkovito zaščiti in neguje občutljivo kožo bradavičk. Zaradi 100 %
naravnih sestavin izpiranje pred dojenjem ni potrebno.
Izdelki za intimno nego
Abena imajo prilagojen pH in se priporočajo za uporabo pred porodom in po koncu poporodne čišče.
poporodne čišče pa se poleg vode priporočajo tudi namenska blaga mila oz. izdelki, s pH-jem, prilagojenim intimnemu predelu.
Abena za ta namen priporoča intimno milo s pH vrednostjo 3-4, pa tudi uporabo bioloških razgradljivih in veganskih robčkov za intimno nego Abena, ki bodo poleg ostalih že omenjenih izdelkov poskrbeli za dobro in ugodno počutje mamice.
Mir in počitek sta nujna Poleg izdelkov za nego pa je pomembno tudi, da mamice skrbijo za svoje fizično in čustveno zdravje. Ključno je, da si vzamejo čas zase, se spočijejo in poiščejo podporo in pomoč pri opravljanju vsakodnevnih nalog. Poleg tega je ključnega pomena tudi pravilna prehrana, hidracija in
telesna aktivnost, da se ženske po porodu počutijo močne in energične.
Potrebno pa je poudariti, da je vsako telo edinstveno in da so lahko potrebe mamic različne. Zato je pomembno, da se posvetujejo s strokovnjaki, kot so babice, ginekologi ali svetovalci za dojenje, ki jim lahko ponudijo osebno prilagojene nasvete in smernice glede nege v porodnišnici in doma.
Če strnemo - skrb za dojenčka je pomembna, vendar je prav tako pomembno, da ženske po porodu poskrbijo tudi zase. Z ustrezno nego, podporo in uporabo ustreznih izdelkov lahko novopečene mamice lažje premagajo izzive po porodu in uživajo v čudoviti in neprecenljivi izkušnji materinstva.
www.abena-helpi.si
@abena.slo
Ko govorimo o možganih, beseda prej ali slej nanese tudi na mentalno zdravje. Tokrat ne bomo razglabljali o tem, kaj gre v naših možganih narobe, kadar se mentalno zdravje poruši, pač pa o tem, katere so tiste aktivnosti, ki nam bodo pomagale, da naše mentalno zdravje ostane v kar najboljši možni kondiciji. Pravzaprav se bomo dotaknili le ene take aktivnosti. Verjetno ste opazili, da je med nami iz leta v leto več ljudi, ki svoje »baterije« polnijo v hribih. Morda niste vedeli, a planinarjenje ima na ljudi terapevtski učinek. Vas zanima, zakaj je temu tako?
Slovenci zase radi pravimo, da je planinarjenje nekakšen naš nacionalni šport. Pravzaprav nam to priznavajo tudi drugi – iz ust tujcev je velikokrat slišati, da se kar ne morejo načuditi, kako zelo aktiven narod smo in v kako velikem številu zahajamo v hribe oz. gore. Priznati je potrebno, da imamo za to tudi naravnost idealne naravne danosti in bi bilo kar škoda, če jih ne bi izkoristili.
Seveda pa pohodništvo, planinarjenje ali gorništvo ni le brezglavo osvajanje različnih vrhov za vsako ceno. Dokazano je namreč, da ima tovrstna telesna aktivnost izjemno blagodejen vpliv na naše zdravje – tako fizično, kot mentalno. Obenem pa nas prav zaradi tega lahko kaj hitro »zasvoji« in to v pozitivnem smislu.
O tem, da s pohodništvo krepimo zlasti mišice nog in zadnjice ter hkrati povečujemo njihovo elastičnost, verjetno ni potrebno posebej razlagati. Prav tako ne o tem, da je planinarjenje
koristno za ljudi z bolečinami v hrbtu in sklepih. Hoja po razgibanem terenu bo izboljšala tudi naše ravnotežje, izdatna poraba kalorij pa utegne s sabo odnesti tudi odvečne kilograme. Odkrijte notranji mir Vsaj tako pomembni, kot vplivi na fizično, pa so tudi vplivi planinarjenja na mentalno zdravje. Živimo namreč v času neprestanega stresa, zato je več kot dobrodošlo, če najdemo naraven način za relaksacijo. In ne pravijo zastonj, da je tudi v tem primeru narava najboljši zdravilec. Spektakularni razgledi, svež zrak, najrazličnejše barve, pomirjujoči zvoki, travniki, gore, potoki in livade – vse to je tisto, kar v nas hočeš nočeš vzbudi notranji mir. Odklop od vsakodnevnega stresa v neokrnjeni naravi bo pozitivno vplival na vašo koncentracijo, razpoloženje, ustvarjalnost in spomin. Seveda se bodo ob vem naštetem v vašem telesu sproščali tudi endorfini, ki bodo vzbudili veselje, srečo in občutek za-
dovoljstva, da ste nekaj dosegli. Spisek dokazanih pozitivnih učinkov planinarjenja je sicer še mnogo daljši, a je prav, da jih odkrijete sami. Če se doslej v hribe niste odpravili prav pogosto in želite to spremeniti, je seveda prav, da začnete postopoma, na podlagi svojih zmožnosti. Morda bo prvih nekaj korakov nekoliko težjih, a vaja dela mojstra in slej ko prej boste v pohodništvu začeli uživati. Na novo lahko odkrijete čare povsem vsakdanjih stvari, ki vas bodo napolnili s prav posebno, drugačno energijo. Ste že kdaj doživeli sončni vzhod v gorah? Če ga še niste, naj bo to morda eden od vaših prihodnjih izzivov. Verjemite, vredno je.
Vnetje mehurja je eno najbolj razširjenih bolezenskih stanj med ženskami, s katero se vsaj enkrat v življenju sreča vsaka druga ženska. Ponavljajoča vnetja so še posebej pogosta pri ženskah v rodni dobi, a se pojavljajo tudi v menopavzi, saj lahko pomanjkanje estrogena vodi v tanjšanje sluznice sečnice in mehurja.
Silno neprijetni simptomi vnetja lahko močno vplivajo na kakovost življenja. Vsaka ženska si bo vnetje mehurja zagotovo zapomnila po pogostem in pekočem uriniranju, bolečino v mehurju in med uriniranjem, neobičajno pogosti potrebi po odvajanju zelo majhnih količin seča, bolečinah v spodnjem delu trebuha in medenici, motnim sečem z
neprijetnim vonjem ter po nezmožnosti uriniranja.
Če smo nagnjeni k vnetjem sečil, lahko veliko storimo že s samo preventivo. S pitjem zadostne količine vode si zagotovimo redno polnjenje mehurja in s tem redno odvajanje vode. Pomembno je tudi celotno in popolno praznjenje mehurja pri uriniranju. Dobro poznan
ukrep, ki služi kot preventiva, je brisanje vagine v smeri od vagine proti anusu (in ne obratno). S tem preprečimo vnos bakterije Escherichia coli, ki se pritrdi na steno mehurja in so vzrok težav v 75 do 90 odstotkih primerov.
Zdravniki pri bakterijski okužbi sečnih poti najpogosteje pripišejo antibiotike, vendar se njihovemu jemanju lahko izognemo tudi s pomočjo narave. Pogosto jemanje antibiotikov namreč kljub hitremu in pozitivnemu učinku slabo vpliva na splošno zdravje. Prekomerno predpisovanje antibiotikov hitro širi tudi odpornost med bakterijami, zato si pri lažjem vnetju sečnega mehurja poizkusimo pomagati sami z naravnimi izdelki in prehranskimi dopolnili. Učinkovita so tista, ki jih svetujejo v lekarnah in specializiranih prodajalnah ter vsebujejo kombinacijo aktivnih učinkovin, med drugim D-manozo in rastlinske izvlečke, kot je na primer izvleček hibiskusa in drugi. Hibiskus deluje diuretično in pospešuje izločanje vode ter prispeva k optimalnemu delovanju sečil. Višnjevi peclji podpirajo zdravje spodnjega dela sečil, vitamin A pa prispeva k vzdrževanju optimalne sluznice in spodbuja delovanje imunskega sistema, kar je še posebej pomembno v času, ko imamo težave z vnetjem sečil.
ALZHEIMERJEVA BOLEZEN
Staranje svetovnega prebivalstva vsem nam oz. državam prinaša številne ekonomske, zdravstvene in socialne izzive. Zaradi podaljševanja življenjske dobe tako vse več starostnikov trpi za degenerativnih sprememb v možganih, ki jih prepoznamo kot demenco in jo številni označujejo kot bolezen 21. stoletja. Gre za bolezen, ki ne vpliva le na bolnika, temveč tudi na njegove bližnje. Kar 70-odstotni delež med vsemi oblikami demence ob tem predstavlja Alzheimerjeva bolezen.
Bolezen je pred 115 leti prvi opisal nemški psihiater in nevropatolog Alois Alzheimer, pri čemer je opisoval zdravstveno stanje 51-letnice, ki se nenadoma ni več znašla v svojem stanovanju, imela je spominske motnje, postajala pa je tudi vse bolj sumničava. Pacientka je po štirih letih in pol od začetka bolez-
ni umrla, Alzheimer pa je po bolničini smrti v njenih možganih opazil značilne spremembe, za katere je domneval, da so botrovali upadu umskih sposobnosti bolnice.
Večinoma prizadene starejše Danes vemo, da Alzheimerjeva bolezen večinoma prizadene starejše. Zanjo
zboli med pet in 10 odstotkov vseh starejših od 65 let. Bolezen se lahko, čeprav precej redkeje, pokaže že pri 50 letih ali celo prej, kljub temu pa je le desetina bolnikov ob pojavu bolezenskih znakov mlajših od 65 let. Z naraščajočo starostjo se hitro povečuje tudi delež bolnikov z demenco in posledični tistih z Alzheimerjevo boleznijo, kljub temu pa to še ne pomeni, da bo ob dočakani visoki starosti vsaka oseba zbolela za Alzheimerjevo boleznijo.
Pri slednji gre za progresivno nevrodegenerativno bolezen centralnega živčnega sistema. V možganih bolnikov s to boleznijo se kopičijo nenavadne beljakovine, ki uničujejo možgane z motenjem prenosa med nevroni, zaradi razgradnje možganskih celic pa se izgubijo telesne, duševne in psihološke funkcije, odvisno od tega, kateri del strukture možganov je prizadet.
Kako prepoznati bolezen?
Simptomi bolezni se začnejo postopoma, prvi med njimi pa je vsekakor izguba spomina. Ob napredovanju Alzheimerjeve bolezni pri bolniku pride do izrazitega duševnega in fizičnega poslabšanja, oseba pa na koncu postane popolnoma funkcionalno onesposobljena in povsem odvisna od pomoči drugih.
Vzrok bolezni tudi po 115 letih od njenega prvega opisa ostaja neznanka, raziskave pa kažejo, da nezdrav življenjski slog močno vpliva na njen nastanek. Strokovnjaki ob tem ocenjujejo, da je bolezen podedovana v največ petih odstotkih vseh primerov.
Kljub napredku medicine bolezni še vedno ne znamo pozdraviti, lahko pa z zdravili lajšamo določene simptome. Napredovanje bolezni s tem zadržimo za približno 12 mesecev, vsekakor pa velja omeniti tudi, da imajo omenjena zdravila lahko številne neželene učinke. Paziti pa moramo, da zdravljenje vselej spremlja primeren, čuteč odnos do bolnika, pri čemer spodbujamo njegove preostale intelektualne sposobnosti.
Vas mučijo simptomi kot so vročinski oblivi, nespečnost, depresija, težave z mehurjem, razdražljivost, anksioznost, suhost nožnice, pospešeno bitje srca, fizična in psihična izčrpanost, težave s spolnostjo, težave s sklepi?
Za lajšanje simptomov menopavze so v Medexu razvili prehransko dopolnilo na osnovi matičnega mlečka in izvlečka žafrana, z dodanimi vitamini. Matični mleček učinkovito omili delovanje kar vseh naštetih simptomov, ki
spremljajo menopavzo. Žafran med drugim pripomore k čustvenemu ravnovesju in pomaga ohranjati pozitivno razpoloženje, vitamin B6 pa ima vlogo pri uravnavanju delovanja hormonov, prispeva k delovanju živčnega sistema ter zmanjševanju utrujenosti in izčrpanosti. Tu so še vitamin K2, ki ugodno vpliva na zdravje kosti, k normalni absorpciji kalcija in fosforja prispeva D3, vitamin E pa ima vlogo pri zaščiti celic pred oksidativnim stresom. Delovanje izdelka je bilo potrjeno v placebo kontrolirani klinični študiji.
Rezultati klinične študije: po 56 dnevih jemanja, glede na jakost simptomov na začetku, Beeharmony:
• za 79 % lajša psihično in fizično izčrpanost,
• za 70 % lajša depresivno razpoloženje,
• za 70 % zmanjšuje suhost vagine,
Edinstvena formula
ROYAL BALANCE™zaščitena mešanica matičnega mlečka in izvlečka žafrana.
• za 69 % zmanjšuje razdražljivost,
• za 68 % zmanjšuje anksioznost,
• za 66 % lajša pospešeno ali nepravilno bitje srca,
• za 61 % zmanjšuje težave z mehurjem,
• za 60 % zmanjšuje težave s spolnostjo,
• za 58 % zmanjšuje težave s sklepi in mišicami,
K2 D3 E B6
Z dodanimi vitamini + + + , ki jih žensko telo najbolj potrebuje.
BREZPLAČNI
60-dnevni program
HORMONI V
HARMONIJI
www.beeharmony.si
• za 54 % zmanjšuje vročinske oblive in potenje,
• za 53 % lajša nespečnost.
Za celosten pristop k reševanju težav, ki jih povzroča menopavza Kot dopolnitev izdelka je na voljo tudi brezplačen 60-dnevni program Hormoni v harmoniji, ki vključuje bogate vsebine s ključnimi informacijami o spremembah pred menopavzo, v menopavzi in po njej ter konkretne nasvete in napotke za sproščeno, izpolnjeno in zdravo življenje v teh obdobjih.
V programu je že več kot 1500 članic!
Brati pomeni imeti možnosti. Možnost za uspeh, možnost za učenje,
in razvoj.
pogledamo z evolucijskega stališča, sta pisava in s tem tudi branje sorazmerno mlada. Prve pisave so se namreč začele pojavljati šele pred približno 8000 leti. Osem tisočletij kasneje Slovenci živimo v precej privilegiranem okolju. Ne poznamo namreč ekstremov življenja na dnu družbe. Sicer to ne pomeni, da ti pri nas ne obstajajo, nikakor pa ne prevladujejo. Privilegiranosti primerna je tudi pismenost naše družbe, ki pa je že kar nekaj časa sploh ne beležimo več. Nepismenost je za Slovenijo namreč postala zanemarljiv statističen podatek, ki ne opredeljuje Slovencev kot državljanov razvite države. Je pa po drugi strani pismenost izjemnega pomena tudi za naše možgane. Vas zanima zakaj?
Možgane smo v zadnjih letih in desetletjih že kar dobro spoznali in nekatere bolezni ali bolezenska stanja, ki so še pred časom veljala za neozdravljiva, lahko z novim poznavanjem delovanja možganov ozdravimo, lajšamo ali pa vsaj bolje razumemo. Tokrat se bomo osredotočili na funkcijo možganov pri branju. Glede na to, da je branje in pisanje relativno mlado, evolucija še ni imela možnosti ustvariti posebnega centra za branje v naših možganih. Ker teh možganskih struktur nimamo, uporabljamo
tiste, ki jih imamo, in sicer za branje uporabljamo dele, ki so specializirani za prepoznavanje oblik, predmetov in obrazov. Del možganov, ki je odgovoren za to, da smo sposobni povezati obliko nosu, ust, lic, ušes in oči v obraz, tega pa prepoznamo in povežemo z imenom, se imenuje fuziformni girus. Pri branju sodeluje tudi senčnični reženj, ki ima ključno vlogo pri dešifriranju zvokov in glasov, in pa čelni reženj, brez katerega ne bi mogli producirati govora. Za proces branja so pomembni tudi
povezovalni predeli možganov, ki omogočajo sodelovanje vseh teh centrov. To so zagotovo snopi bele možganovine - živčna vlakna, preko katerih se simultano in hitro procesirajo informacije. Prav kakovost teh vlaken vpliva na našo kvaliteto branja in razumevanja, povezovanja besedil in informacij. Pozitivni učinki branja na možgane Možgane je treba trenirati in krepiti, da ostanejo ostri in agilni. Branje je tako eden od načinov, da jih obdržimo v formi. Znano je, da razgibavanje možganov pozitivno vpliva na upočasnitev razvoja Alzheimerjeve bolezni in tudi demence. Eden od blagodejnih učinkov branja je tudi blaženje stresa. Nič boljšega ni kot pred spanjem prebrati nekaj strani zanimive zgodbe. Sprostili se boste, pozabili na tegobe preteklega dneva in zaspali kot otrok. Odložite telefon ali tablico, saj bo modra svetloba stimulirala vaše možgane in vas še bolj prebudila. Knjiga je tista, ki vas bo pomirila in uspavala. Branje je tudi tisto, ki nam krepi spomin ter širi znanja in obzorja. Že kot otrok si z branjem knjig razvijamo intelekt in se učimo življenjskih pravil. Če negujemo veščino branja in preberemo vse, kar nam pade pod roke, bomo pripravljeni na slehernega sogovornika. Nenehno bomo širili svoje znanje in vedno bomo pripravljeni iz »rokava« potegniti kakšno informacijo, ki smo jo zasledili na katerem od naših »knjižnih popotovanj«. Če veliko beremo, tudi širimo besedni zaklad. Četudi se nam zdi, da si besede nismo zapomnili, se nam zasidra nekam v naš spomin in v prihodnosti se je bomo že spomnili in jo uporabili, ko bo priložnost prava.
Dejstvo, da smo pismeni in da beremo, torej pomeni, da imamo možnost prebiranja knjig, časopisov, blogov in druge pisane besede. Lahko preberemo lepopisno knjigo ali pa poljudno-znanstveno. Ni pomembno. Pomembno je, da beremo, se naučimo kaj novega, obenem pa s tem naredimo nekaj izjemno koristnega za naše možgane.
možnost za rast
ČeAleksandra Lamut POLETNA LEKARNA
Pomlad se počasi bliža koncu, pred nami pa je že dolgo in vroče poletje. Seveda pa je to tudi čas, ko si navadno vzamemo več časa za oddih. Zelo verjetno je, da bomo v prihajajočih mesecih spet potovali več in pogosteje. Ne glede na to, ali se boste na oddih odpravili le do bližnjega hriba ali gore, ali pa v daljne, eksotične kraje, je pomembno, da poskrbite za svojo domačo in potovalno lekarno. Zdravstvena nevšečnost vas lahko ujame kjerkoli, zato bo še kako prikladno, če boste nanjo pripravljeni in jo boste zlahka odpravili.
Tisto, kar se skriva v potovalni ali domači lekarni, resnih zdravstvenih stanj ne more odpraviti, zagotovo pa z njeno vsebino lahko uspešno odpravimo začetne zdravstvene težave, ki se ob neukrepanju lahko razvijejo tudi v kaj bolj resnega in v celoti uničijo naš dopust oz. kar celo poletje.
Če govorimo o potovalni lekarni, naj bo njena vsebina prilagojena destinaciji, kamor ste namenjeni.
Sploh če se odpravljate v oddaljene in neznane dežele, je smiselno preveriti, katere zdravstvene nevšečnosti tam prežijo na vas.
Ne glede na to pa lahko sestavimo nekakšen »železni repertoar« zdravil in pripomočkov, ki nam utegnejo priti prav v vsakem trenutku, kjerkoli že bomo, doma ali na poti.
Kaj ne sme manjkati?
Najrazličnejše bolečine in povišana telesna temperatura so gotovo nadloga, ki nas lahko ujame kjerkoli. Škatlica protibolečinskih tablet naj bo tako vaš zvesti spremljevalec, saj lahko že dlje časa trajajoč glavobol ali dan s povišano telesno temperaturo vaše počitnice dodobra uniči.
Tudi zdravila proti alergiji utegnejo priti še kako prav, saj nikoli ne vemo, če se ne bo naše telo na pik komarja ali drugega insekta odzvalo z bolečo oteklino. Že res, da to navadno ni nevarno, je pa lahko moteče in precej neestetsko. Ni nam treba prav daleč, pa lahko v požirku vode ali grižljaju hrane naletimo na bakterije, ki bodo porušile našo črevesno floro, posledica pa bosta zlasti zaprtje ali driska. Probiotiki za uravnavanje črevesne flore bodo to težavo verjetno hitro rešili, zato nikar ne pozabite nanje. Tudi vneto grlo in žrelo sta precej pogosta nadloga, ki nas lahko doleti, zato nima smisla, da ob tovrstnih težavah tekate po lekarnah. Naj sredstva za lajšanje tovrstnih vnetij postanejo del vaše potovalne oz. domače lekarne in težavo boste lahko hitro odpravili.
Pozabiti ne gre niti na kreme proti opeklinam, pa na razkužila v primeru prask ali ureznin, kak povoj, obliž, sterilna gaza, škarjice in pinceta pa so tako ali tako nepogrešljiv del »obvezne opreme«, ki jo je vselej dobro imeti pri roki. Če se odpravljate na pot in ste med tistimi, ki jim vožnja z različnimi prevoznimi sredstvi povzroča slabost, velja dodati še škatlico tablet proti potovalni slabosti.
Seveda pa je to le osnovni »asortiman«. Kot rečeno, je zlasti vsebina potovalne lekarne odvisna predvsem od tega, kam se odpravljate.
Zagotovo ne smete pozabiti na ustrezno zdravstveno zavarovanje. Najbolje bo, če vam ga ne bo potrebno nikoli koristiti, če pa se vam na poti vendarle zgodi resnejši zdravstveni zaplet, utegne zavarovanje biti vaš rešitelj – tako zdravstveni kot finančni.
Peti mesec redne vodene vadbe je prinesel pomembno spoznanje: zares sami odločamo o tem, kakšne oblike bo naše telo, posledično pa tudi o tem, v katero smer se bo zasukalo naše splošno zdravje. Če je bil namen eksperimenta prav to, da ugotovimo, ali zgoraj zapisano drži, bi lahko zdaj odnehal in ležerno preživel poletje. Pa ne bom. Preveč je pozitivnih stvari, ki jih redna telesna aktivnost prinaša s sabo. Obenem je škoda zavreči ves dosedanji trud in se vrniti nazaj v stanje, ko sam s sabo nisi zadovoljen, a hkrati ne storiš ničesar, da bi to popravil.
Zanimivo je, kako se v kratkem času, ko vztrajaš izven svoje cone udobja, spremeni razmišljanje, z razmišljanjem pa tudi številni drugi procesi v telesu. Če sem pred meseci na vadbo odšel nekoliko z odporom, je to zdaj postala rutina, ki se je običajno kar veselim.
Priznam, da bi se po celem dnevu v službi včasih morda bolj prileglo
hladno pivo s prijatelji, a ti ni tisto, kar bi mi pognalo kri po žilah.
Hitro pomislim na tisti prijeten občutek, ko po treningu v mislih
kar nekoliko s ponosom premlevam o tem, da sem tokrat uspel
narediti še korak več in določeno
vajo izvedel še hitreje ali s še težjimi utežmi, kot prejšnjič. In prav to so tiste male dnevne zmage, ki te ženejo naprej in ti dajo motivacijo, da dosežeš še kanček več in se tako še bolj približaš zastavljenemu cilju.
Odločil sem se, da v tokratnem članku nekoliko na stranski tir dam svoje občutke, saj ste o njih veliko prebrali že v minulih mesecih, in se nekoliko bolj posvetim temu, kar ima na to temo povedati znanost. Osrednja rdeča nit tokratne revije mi je namreč za to dala imenitno iztočnico. Vse več raziskav namreč potrjuje pozitiven
Po 5 mesecih vadbe:
Višina 187 cm
Teža 90,0 kg (-5,2 kg)
ITM (indeks telesne mase) 25, 7 (-1,5)
Telesna maščoba 22 % (-3,9 %)
Mišična masa 69,15 kg (+2,0 kg)
Obseg bicepsa 36 cm (+3 cm)
Obseg pasu 91 cm (-8 cm)
Obseg bokov 96 cm (-9 cm)
Obseg stegna 57 cm (-1 cm)
Obseg prsi 109 cm (+4 cm)
*zelena pomeni premik v pravo smer, rdeča pa v napačno
vpliv redne vadbe na naše možgane in kognitivne sposobnosti. Ne gre torej samo za to, da telesna vadba krepi mišice in izboljšuje srčno-žilni sistem, temveč ima tudi močan vpliv na delovanje naših možganov.
Kaj pravi znanost?
Številne študije so pokazale, da redna telesna vadba pozitivno vpliva na spomin, pozornost, koncentracijo in učenje. Telesna aktivnost spodbuja povečan pretok krvi v možgane, kar pripomore k boljši oskrbi možganov s kisikom in hranili. Poleg tega vadba spodbuja proizvodnjo nevrotransmiterjev, kot je dopamin, ki so ključni za delovanje možganov in izboljšanje razpoloženja. Mogoče je prav to vzrok, da s treninga praktično nikoli ne odhajam slabe volje, ampak prav nasprotno – na -
polnjen s pozitivno energijo. Obenem redna vadba povečuje nevroplastičnost možganov. Če ste našo revijo brali od začetka, zdaj že veste, da je to sposobnost možganov, da se prilagajajo in spreminjajo svojo strukturo in funkcijo v odzivu na izkušnje in učenje. Raziskave kažejo, da se s telesno vadbo povečuje sposobnost možganov za oblikovanje novih nevronskih povezav in krepitev obstoječih. To pa hkrati izboljšuje zmožnost učenja, omogoča pa tudi, denimo, hitrejše razmišljanje in sprejemanje boljših odločitev.
Vadba hkrati zmanjšuje tudi stres, ki lahko izrazito slabo vpliva na delovanje naših možganov. Kot že omenjeno, se med vadbo sproščajo endorfini – naravni »hormoni sreče« -, ki izboljšujejo razpoloženje in zmanjšujejo anksioznost. Vse skupaj izboljšuje naš spanec, ta pa je za možgane tako ali tako ključnega pomena. In če ste mislili, da je to vse, naj vam povem, da ni. Dokazano je namreč, da redna telesna aktivnost spodbuja rast možganskih celic, vse to pa spodbuja nastajanje novih nevronov in povečuje gostoto nevronskih povezav. To
pomeni, da vadba lahko prispeva k ohranjanju in celo povečanju možganske mase ter izboljšanju splošne možganske funkcije. Vadba odganja bolezen Dobra lastnost »potenja« na treningu je tudi zmanjšanje tveganja za nevrodegenerativne bolezni, kot sta demenca in Alzheimerjeva bolezen. Študije namreč kažejo, da vadba lahko upočasni napredovanje teh bolezni ter zmanjša tveganje za njihov razvoj. To je sicer posledica več dejavnikov, vključno z izboljšanim pretokom krvi v možgane, zmanjšano možnostjo vnetij, izboljšanim metabolizmom in spodbujanjem rasti novih nevronov.
Če pa že omenjamo boljši pretok krvi skozi možgane, lahko povemo še to, da vadba spodbuja pretok krvi v predel možganov, ki je odgovoren za ustvarjalno razmišljanje, s tem pa se povečujeta kreativnost in produktivnost.
Prejšnje mesece sem sicer nekaj pisal tudi o prehrani, ki sem jo za dosego zastavljenega cilja kar korenito spremenil. Tudi to je vsekakor pomemben faktor, če že govorimo o vplivu na možgane. Pravilna prehrana, bogata z vitamini, minerali in antioksidanti, na -
mreč pomaga zagotoviti ustrezna hranila za naš »nadzorni center« in ohraniti njegovo optimalno delovanje. Seveda pa ne smemo pozabiti niti na spanje, saj le-to možganom omogoča možganom regeneracijo in obnovo. Odločitev je bila prava Po vsem zapisanem sem kar zadovoljen, da sem se eksperimenta kljub začetnemu skepticizmu vendarle lotil. Čeprav je lastna občutja težko opisati na strokoven način, se lahko zaradi lastne izkušnje z večino zgoraj zapisanih znanstvenih dognanj kar strinjam. Kot rečeno pa bom z vsem skupaj nadaljeval tudi v prihodnje. Prihodnji mesec bomo ta eksperiment, kar se člankov v reviji tiče, res zaključili in ga poskusili objektivno oceniti na podlagi doseženih rezultatov. A sam imam že nove cilje in verjamem, da jih bom z vztrajnostjo prej ali slej dosegel.
Vmesni rezultat tega meseca pa je, kot je razvidno v okvirčku, tudi tokrat obarvan zeleno. Če je to le za enega izmed vas motivacija, da tudi sam stopi na podobno pot, je bil naš cilj dosežen. Kot rečeno, pa bomo sklepno besedo o vsem skupaj podali že čez mesec dni.
Poletje najraje povezujemo s soncem in visokimi temperaturami. Dejstvo je, da v tem delu leta precej več časa kot sicer preživimo zunaj, obenem pa je ob tem veliko bolj razgaljena tudi naša koža. A pri tem moramo biti previdni, saj so sicer prijetni in topli sončni žarki kaj hitro lahko tudi izrazito škodljivi za naše zdravje.
Strokovnjaki svetujejo, da dojenčkov in majhnih otrok neposrednemu soncu sploh ne izpostavljamo, saj je njihova koža še zelo tanka in s tem tudi mnogo bolj občutljiva za nevarne sončne žarke. Seveda pa predolga izpostavljenost soncu v poletnem času ni priporočljiva niti za vse ostale, sploh takrat, ko je sonce najvišje na nebu.
Pri sončnih žarkih namreč govorimo o dveh vrstah sevanja: UVB-žarki na
naši koži povzročijo opekline, UVA-žarki pa sežejo v globlje plasti kože in prek prostih radikalov povzročajo spremembe v DNK zapisu celic. Tudi ko gre za porjavelost, ki je v poletnem času izredno priljubljena in celo zaželena, gre le za obrambni mehanizem našega največjega organa, ki se na tak način poskuša zavarovati pred škodljivimi vplivi sončnih žarkov. Seveda pa vse to ne pomeni, da da je sonce zgolj in samo škodljivo. Do-
ločena mera izpostavljenosti sončni svetlobi je za naše telo koristna oz. nujna, saj se pod vplivom sončne svetlobe v telesu sintetizira vitamin D, ki ima pomembno vlogo pri zdravem imunskem sistemu, pa tudi pri zdravju kosti in krvi. Je pa res, da je za vse to v poletnem času dovolj že okoli 10 minut izpostavljenosti dela naše kože soncu.
Da bi še vedno lahko ostali na prostem, pri tem pa zaradi sonca ne bi utrpeli škodljivih posledic za naše zdravje, je ključnega pomena ustrezna zaščita. Tu imamo v mislih zlasti kreme z zaščitnim faktorjem.
Kako izbrati pravo kremo?
Pri izbiri sončne kreme lahko na deklaraciji izdelka najdemo sestavine, ki jih krema vsebuje. Za najbolj varne veljajo mineralni filtri, ki kožo prevlečejo s tanko mineralno plastjo, ki se ne vpije v kožo, temveč sončne žarke odbija. Gre torej za fizično zaščito. Taki sestavini sta cinkov oksid in titanijev dioksid. Mineralni filtri ne povzročajo alergij ali draženja, so pa znani po tem, da se nekoliko težje razmažejo in lahko pustijo za sabo belkast videz na koži.
Poleg tega lahko na prodajnih policah najdete tudi kreme s kemičnimi filtri. Mnenja strokonjakov o le-teh sicer niso enotna. Kemični filtri namreč utegnejo kožo dražiti, saj lahko prodrejo v njene globlje plasti. Snovi, ki jih take kreme vsebujejo, so med drugim oksibenzon, avobenzon, oktisalat, cinamat, oktokrilen, homosalate in druge. Take kreme se v kožo sicer lažje vpijejo, hkrati pa so prijetnejše za mazanje in jih na koži ne občutimo v smislu lepljivosti.
Če se torej podajate v naravo, le poskrbite, da bo vaša koža zaščitena. Ne glede na to, kakšno kremo boste izbrali, bo to zagotovo bolje, kot posledice, ki jih nepremišljeno sončenje lahko povzroči. Saj veste – preventiva je boljša od kurative.
SONČENJE
V želji po lepo zagoreli koži se velika večina ljudi v poletnih mesecih rada nastavlja sončnim žarkom, ki božajo naše telo in vplivajo na zagorelo polt. Sončni žarki so vsekakor koristni za naše telo, a prekomerno izpostavljanje kože UV žarkom lahko hitro privede do pojava opeklin. Porjavelost, opekline in luščenje so le ene izmed številnih zaščitnih mehanizmov našega telesa, ki nam omogoča zaščito in regeneracijo poškodovane kože.
sončenju med 10. in 16. uro.
• Uporabljamo ustrezne sončne kreme z ustreznim SPF faktorjem.
• Sončno kremo moramo nanesti vsaj 20-30 minut pred sončenjem in jo ponovno nanesemo po kopanju.
V primeru, da do sončnih opeklin vseeno pride, pa nam je v učinkovito prvo pomoč lahko hladilni aloe vera gel iz sredice sočnih listov. Njegove glavne učinkovine so polisaharidi in salicilna kislina, ki vlažijo, zaščitijo, regenerirajo, hladijo ter mehčajo povrhnjico kože. Poleg tega uničujejo bakterije in glivice, ki se rade naselijo na poškodovani povrhnjici in povzročijo dodatno škodo. Aloe vera gel kožo hladi in s tem nudi takojšnje olajšanje, obenem pa prepreči ali vsaj zmanjša nastajanje mehurjev (če gel nanesemo takoj). Primeren je tako za sončne, kot tudi ostale opekline. Ker se hitro vpije in ne masti kože, se ga lahko uporablja kot vlažilno podlago pred
ODLIČNA POMOČ ZA VSE:
1. Ki potrebujete podporo za normalno delovanje hrustanca in kosti
2. Ki se srečujete z nelagodjem v sklepih med in po izvajanju fizičnih aktivnosti (rekreativci, športniki)
3. S prekomerno telesno težo, zaradi katere so kosti in hrustanec bolj obremenje ni
»Medex ima v okviru oddelka razvoja tudi registrirano lastno raziskovalno skupino, ki razpolaga z moderno opremljenimi laboratoriji in jo sestavljajo doktorji znanosti iz različnih področij ved o življenju, od kemije, biokemije, do živilske tehnologije in farmacije. To nam omogoča, da razvijamo izdelke visoke kakovosti in z učinki, ki so podprti s kliničnimi raziskavami. Eden od stebrov Medexove razvojne dejavnosti je zanesljivo standardizacija aktivnih sestavin. To je ključno za pravilno odmerjanje in zagotavljanje učinka vsake serije izdelkov. Vsi naši izdelki imajo validirane stabilnostne študije, s čimer zagotavljamo učinek za celoten rok trajanja izdelka. Pri samem razvoju izdelkov skrbimo, da izberemo samo najbolj kvalitetetne surovine, priznanih in certificiranih dobaviteljev, ki imajo visoko biorazpoložljivost in izdelane lastne klinične raziskave. Primer izdelka, razvitega po teh načelih, je tudi Collagen Flex Curcumin, ki prinaša odlične rezultate pri težavah s sklepi vse več uporabnikom.«
Tokrat bomo spregovorili še o eni stvari, kjer imajo možgani glavno vlogo, sami pa smo tisti, ki igramo zelo pomembno stransko vlogo. Govora bo o posluhu. Slovenci veljamo za izredno pevski narod. V Sloveniji je namreč zgolj registriranih pevskih zborov okoli 150, vsi osnovnošolski, srednješolski ter pevski zborih takšnih in drugačnih zasedb pa sploh niso všteti v to številko. Verjetno gre razlog za tako obširno pevsko zanimanje iskati v naši ruralni preteklosti, ki namiguje na to, da so naši predniki našli čas za druženje tudi ob kmečkih opravilih, ki jih je skoraj vedno spremljalo petje. Takrat ni bilo pomembno, ali nekdo ima posluh ali ne – peli so, da so si krajšali čas in da je bilo vzdušje veselo.
Danes pa so stvari nekoliko drugačne. V varnem zavetju doma že pojemo vsi, vendar pa širše občinstvo dosežejo le tisti, ki imajo odličen posluh in prav tako odlično muzikalnost in ritem. Pa tudi tisti, ki morda niso tako odlični, a imajo na svoji strani prave ljudi. A ustavimo se pri posluhu – zakaj ga nekdo ima in drugi ne? Ali se ga je mogoče priučiti? Kaj sploh je posluh? Posluh za glasbo je definiran kot človekov čut za razumevanje glasbe. V to štejemo tudi razločevanje višine in intenzitete posameznega zapetega oziroma zaigranega tona in tudi zmožnost ponovitve le-tega. Absolutni posluh, ki ga doseže le ena od 50.000 oseb, pa je posluh na steroidih – pomeni, da lahko takšne osebe slišijo tone bolje kot ostali. Lahko jim določijo točno določeno tonaliteto brez glasbenih pripomočkov.
Možgani v glavni vlogi
Zvok zaznamo v notranjem ušesu in se v možgane prenese kot električni signal, mi pa ga zaznamo in prepoznamo kot zvok, besedo, ime. Razumevanje in delovanje človeških možganov je v veliki meri še vedno neznanka, vendar pa so znanstveniki dognali, kako lahko določene povezave in impulze v možganih vidimo in jih tudi razložimo. Študije so pokazale, da je povezava med desnim čelnim režnjem možganov, kjer je center za globje razmišljanje, in med desnim temporalnim režnjem, kjer prihaja do osnovne obdelave zvoka, pri tistih s posluhom veliko močnejša, kot pri tistih, ki posluha nimajo. Večina procesa se torej zgodi v naših možganih.
Posluh je potrebno negovati Po drugi strani so znanstveniki mnenja, da se prav vsi rodimo s posluhom, vendar se posamezniki med seboj razlikujemo. Vsekakor je nekaj določeno že z našim genskim zapisom, določene spretnosti pa lahko osvojimo tudi v času našega razvoja. Ni naključje, da so otroci rojeni v izrazito glasbene družine, tudi sami glasbeno nadarjeni. Tako kot sluh sam, ki se z leti razvija, se tudi posluh za glasbo lahko razvije le, če ga negujemo. Tudi nekateri vrhunski športniki niso imeli prirojenih dispozicij za vrhunski šport, vseeno pa so se s treningi in trdim delom razvili v zmagovalce. Ravno tako je s posluhom. Če začnemo z zgodnjimi »treningi«, se nam bo obrestovalo. Seveda lahko začnemo tudi v odrasli
dobi, vendar bo takrat potrebno neprimerno več dela in vztrajnosti. Zagotovo pa pevski talent ni le gola sposobnost peti pravilno višino tona. Je mnogo več – je barva glasu, emocije in interpretacija, pa tudi ritem in muzikalnost.
Pojejo lahko tudi gluhi! Čeprav je slišati kar nekoliko protislovno, obstajajo celo gluhi ljudje, ki se ponašajo z izjemnim posluhom. Večinoma sicer gre za ljudi, ki so se rodili slišeči in so sluh izgubili kasneje v življenju, kar pomeni, da so posluh razvili že prej.
Morda se še vedno sprašujete, kako gluhi (ne glede na to, kdaj so izgubili sluh) lahko pojejo, če zapetega ne slišijo. Tu spet nastopijo možgani, ki se prilagodijo in se tudi za zaznavanje zvoka poslužijo drugih dražljajev iz
okolice, s tem pa se oseba začne zanašati na druge čute. Pri glasbi so to največkrat vibracije, prek katerih gluha oseba začuti ritem, pri sami tonaliteti pa pomagajo naprave, ki nam povedo, kakšen ton je bil zapet. Konec koncev so tudi glasilke »zgolj« mišice in z dovolj treninga lahko pridemo do stopnje, ko možgani vedo, kako močno je te mišice potrebno »stisniti«, da spustijo točno določen ton, četudi tega tona v resnici sami ne slišimo. Nekaj je torej jasno – pojemo lahko vsi. Če je petje in ukvarjanje z glasbo tisto nekaj, kar vam polepša dan in vas sprošča, potem pozabite na sosede in naglas zapojte svojo najljubšo vižo, pa naj odmeva po celi ulici! Glavno je, da to osrečuje vas. Poleg tega pa že star rek pravi, da kdor poje, ta zlo ne misli.
Široka paleta čustev je za kvalitetno življenja nujno potrebna, vedeti pa moramo, da nanjo z našim razumom lahko vplivamo. Prav je, da se vprašamo, od kod občutek izvira, potem pa se odločimo, kaj z njim narediti - če vam koristi in dviguje vibracijo, potem ga skrbno negujte in razvijajte v višave, če pa vam prinaša jezo, tesnobo, zavist ali žalost, potem ga malo bolj raziščite - če se izkaže, da ima trdne "temelje" ga poslušajte in mu sledite, v nasprotnem primeru pa ga raje preokvirite. Vsak od nas ima srce, um ter "višji jaz" in če želimo živeti mirno in srečno, moramo upoštevati vse tri, predvsem pa nas morajo vedno voditi dobra namera, spoštovanje in ljubezen. Najprej do sebe. Ste kdaj opazili, kako hitro obsojamo, kako hitro dodelimo etiketo in kako hitro so etikete dodeljene nam? Ste opazili, kako nas dogodki iz otroštva spremljajo dokler se tega ne zavemo in se soočimo z njimi ter kako smo včasih kljub svoji veličini nebogljeni in kako, ko je treba, kljub svoji majhnosti zmoremo vse?
Zadnja desetletja se veliko govori o tem, da je treba vedno poslušati svoje srce, ker se le-to nikoli ne zmoti. Pa ni čisto tako. Občutki in čustva so posledica naših vrednot in našega odnosa do določene situacije. Kakšno stališče zavzamemo je odvisno od naših preteklih izkušenj in predvsem pričakovanj. Več
Spoštujem ljudi, ki imajo hrbtenico in načela, ki jim sledijo, pa vendar ne vsiljujejo drugim. Pa take, ki znajo v vsaki stvari najti nekaj dobrega, vendar vedno ohranjajo svoj ponos in se vedno vsaj trudijo, biti pravični. Pri svojih
terapevtskih pogovorih slišim veliko zgodb in vedno znova spoznavam, kako pomembno je imeti urejeno življenje in posledično tudi notranji mir. Morda bi bilo lažje, če bi spodnje nauke zavila v celofan, a je že tako, da se nas včasih dotakne samo brutalna iskrenost. Prav zato pozabite ljudi, ki vas poznajo zgolj zato, ker imajo od vas lahko koristi. Pozabite ljubimce, ki bodo zapustili svoje žene, ki "jih dušijo" in z vami živeli do konca svojih dni. Pozabite partnerje, ki ste jim prenaporni in potrebujejo čas ter prostor zase, vi pa se jim itak zdite čudni. Nehajte pomagati ljudem, ki pomoči ne želijo. Nehajte upati, da se bo nekdo spremenil ali še huje - si domišljati, da ga boste spremenili vi! Nehajte nasedati čustvenim manipulacijam. Nehajo naj se vam smiliti ljudje, ki od nekdaj ne spoštujejo nikogar in so se kar naenkrat znašli sami - ob takšnih, ki jih "nihče ne mara" in se mu ves čas "dogajajo krivice", naj se vam prižgejo vse rdeče luči, ker običajno za vse to obstaja razlog! Nehajte živeti v preteklosti. Nehajte jokati za ljudmi, ki jim ni mar za vas. Nehajte tolerirati (in uporabljati ‼️) izgovore. Začnite živeti sebe in naj vam končno postane jasno, da to življenje živite samo enkrat. Res je škoda časa za sprenevedanje. In prav zares
stvari največkrat niso takšne, kot se zdi na prvi pogled.
Ljudje naj v vaše življenje prihajajo in iz njega odhajajo. Vsak bo nekaj prinesel, vsak nekaj odnesel. Skrbno hranite kar bo dobrega in zmečite stran vse, kar bo neuporabnega. Ne žalujte za tistim, kar bodo ob svojem odhodu odnesli s seboj, ostati pa dovolite zgolj izbrancem. Po tehtnem razmisleku o tem, kdo je vreden vaših solza, truda, časa, pozornosti in prilagajanja, boste ugotovili, da so taki izjemno redki. No, te pa le skrbno čuvajte, negujte in imejte radi. Ne glede na to, kaj dobite, kako globoko vas kdo prizadene in razočara bodite boljši od njih. To nikakor ne pomeni, da nastavite še drugo lice, ampak zgolj to, da naj ego ne preglasi vaše srčnosti in potepta vaših vrednot. Upajte si biti vi! Vse vam bo jasno in popolnoma dovolj bo. Pa nikar ne pozabite v svojem življenju narediti prostora za kvalitetne ljudi! Energijsko podporo vam bodo tokrat ponudili Vilinski simboli za pogum (KlasNair), samozavest (Nia Tar) in moč (Pin Anar).
Vsako leto 17. junija obeležujemo Svetovni dan boja proti sušenju puščav in suši, ki nas opominja na nujnost ukrepanja proti širjenju suše po vsem svetu. Gre namreč za naravno katastrofo, ki ne prizadene le ekosistemov, pač pa tudi ljudi, živali in gospodarske oz. kmetijske dejavnosti. Zaskrbljujoče je, da se suša vse bolj širi tudi na območjih, ki so nekoč veljala za zelena in rodovitna.
Sadje in zelenjava, ki sta ključna za našo prehrano in zdravje, postajata vse večja žrtev širjenja suše. Podnebne spremembe in človeška dejavnost obenem prispevajo k slabšanju razpoložljivih vodnih virov in degradaciji zemlje, kar še dodatno povečuje tveganje za sušo. Pomanjkanje padavin in nizki nivoji podtalnice pa omejujejo razpoložljivost vode za namakanje polj, vse to pa vodi v zmanjšano pridelavo zelenjave (in sadja).
Četudi se v razvitem svetu zdi, da zelenjave pridelamo dovolj, je dejstvo, da ima suša številne negativne posledice na pridelek. Pomanjkanje vode omejuje rast in razvoj rastlin, kar vodi v manjše količine pridelka in njegovo nižjo kakovost. Poleg tega suša
povečuje tveganje za škodljivce in bolezni rastlin, saj oslabljene rastline postanejo bolj ranljive.
To vpliva na raznolikost pridelkov, dostopnost do sveže zelenjave in posledično na cene na trgu, kar ima negativne posledice za prehransko varnost in dobrobit prebivalstva.
Suša prav tako vpliva na ekološko ravnovesje. Zmanjševanje količine vode v rekah, jezerih in podtalnici negativno vpliva na habitatne razmere za rastline in živali v ekosistemih. Posledica naštetega je manjša biotska raznovrstnost in s tem poslabšanje ekosistemskih storitev.
Kljub izzivom, ki jih suša prinaša, pa vendarle obstajajo načini, kako se soočiti s tem globalnim problemom. Odgovornost je na
nas vseh, da sprejmemo trajnostne prakse in ukrepe za ohranjanje vode ter zmanjšanje negativnega vpliva na podnebje Boljše upravljanje z vodnimi viri, kot je shranjevanje deževnice, izboljšanje namakalnih sistemov in recikliranje odpadnih voda, lahko pomaga vodne vire ohraniti ter zagotoviti njihovo trajnostno uporabo v kmetijskih dejavnostih. S tem zmanjšamo odvisnost od naravnih virov vode na eni strani, na drugi strani pa se poveča odpornost kmetijstva na sušo.
Razvoj tehnologij za vrtnarjenje v sušnih pogojih je obenem ključen za zagotavljanje stabilne pridelave hrane. Med drugim to vključuje uporabo na sušo odpornih sort zelenjave in mikro-irigacijskih sistemov, pokrivanje tal za zadrževanje vlage ter uporabo mulča in komposta za izboljšanje zadrževanja vode v tleh. Prav tako izjemno pomembno pa je tudi ozaveščanje o pomembnosti ohranjanja vodnih virov in prilagoditvi na sušne razmere. Spodbujanje izobraževalnih programov in delavnic za kmete ter splošno javnost lahko prispeva k sprejemanju trajnostnih praks pri uporabi vode in kmetijski dejavnosti.
Svetovni dan boja proti sušenju puščav in suši nas torej opominja na nujnost ukrepanja in zaščite na področjih pridelave zelenjave, ekosistemov in našega planeta pred negativnimi učinki suše. Skupaj lahko sprejmemo trajnostne ukrepe, podpiramo raziskave in inovacije ter na lokalni in globalni ravni sodelujemo za ohranitev vodnih virov in biotske raznovrstnosti.
Za našo prihodnost in prihodnost naslednjih generacij je ključnega pomena, da se aktivno borimo proti suši in zagotovimo trajnostno rabo vode ter zdrave ekosisteme, v katerih bomo sadje in zelenjavo še lahko pridelovali.
• vitiligu - VIT-GO,
• seboroičnem dermatitisu - SEBOFID,
• luskavici, ihtiozi, pilarni keratozi - UREAFID,
• aknah, akneiformnih izpuščajih - ACNEFID,
• krhkih, lomljivih nohtih in luskavici nohtov - ONIFID,
• suhi in občutljivi koži - HYDRAFID,
• izpadanju las - HAIRFID,
• hiperpigmentaciji - CLARIFID.
UREAFID 10 | mleko
• UREAFID 10 ni namenjena negi celotnega telesa, ampak le predelom, kjer koža močno poroženeva.
• Klinično dokazano učinkovit izdelek za nego razpokanih podplat. Npr. poroženele, razpokane pete namažemo enkrat ali dvakrat dnevno z majhno količino UREAFID 10. Čez kakšen teden ali 10 dni pobrusimo pete, NE pod vodo, ampak po tuširanju, ko jih obrišemo. Pobrusimo jih npr. z baterijskim brusilnikom pet.
• Nadaljujemo vsak dan z mazanjem pet.
ONIFID Hydrogel | hidrogel
• Za negovanje in utrjevanje krhkih, lomljivih ali poškodovanih nohtov.
• Ščiti keratin pred zunanjimi vplivi.
• Tudi za luskavico nohtov.
• Izdelek ni namenjen odpravljanju glivic.
• Sončna krema z najnovejšimi zaščitnimi faktorji (Tinosorb S) za kožo s hiperpigmentacijami (rjavimi madeži).
• Za obraz in telo.
Izdelki so v lekarnah in spletnih lekarnah.
instagram.com/msl_pharma/ instagram.com/fiderma_slovenija/
facebook.com/mslpharmaslovenija/ facebook.com/fidermaslovenija/
Munili teden (8. junija) smo obeležili svetovni dan oceanov, ki je tokrat v ospredje postavil obuditev skrbi in aktivnosti za ohranjanje in varstvo oceanov. Ti uravnavajo podnebje in so prehranski vir milijonom ljudi, pri čemer pa več kot očitno niso deležni zadostne pozornosti človeštva, ob tem opozarjajo pri Združenih narodih (ZN).
V okviru obeleževanja svetovnega
dne oceanov so pri ZN združili moči z odločevalci, znanstveniki, zasebnim sektorjem, civilno družbo in mladimi aktivisti, da bi oceane znova postavili na mesto, ki jim pripada. Oceani namreč pokrivajo več kot 70 odstotkov planeta in predstavljajo vir preživetja
človeštva ter vseh drugih organizmov na Zemlji. Proizvedejo vsaj polovico
kisika na planetu, zagotavljajo večino biotske raznovrstnosti ter so glavni
vir beljakovin za več kot milijardo ljudi po vsem svetu.
Prav tako so ključnega pomena za gospodarstvo, saj naj bi bilo do leta 2030 v sektorjih, povezanih z oceani, zaposlenih 40 milijonov ljudi. Kljub temu, da se človeštvo zanaša na oceane in na vse, kar nam dajejo, pa dobijo le-ti v zameno le majhen del pozornosti, so ob tej priložnosti opozorili pri ZN. Izpostavili so, da je izčrpanih 90 odstotkov populacij velikih rib, že uničena pa je tudi polovica koralnih grebenov. Ob tem so povzeli očitno dejstvo, da iz oceanov jemljemo več,
kot je mogoče obnoviti, ter dodali, da je nujno sodelovanje, da bi ustvarili novo ravnovesje, ki oceanov ne bi več izčrpavalo, pač pa bi jim povrnilo njihovo živahnost.
Letošnji Svetovni dan oceanov je še posebej pomemben, saj nas spodbuja k ukrepanju in ozaveščanju o nujnosti varovanja naših oceanov za prihodnje generacije. Oceani so ključnega pomena za našo preživetje, saj zagotavljajo kisik, regulirajo podnebje in so vir hrane ter zdravil. Poleg tega so, kot že omenjeno, pomembni za turizem, rekreacijo in gospodarstvo.
Kako lahko sami poskrbimo za dobrobit oceanov?
Na prvem mestu moramo vsi skupaj storiti več, da zmanjšamo porabo plastike, ki je tako v oceanih kot tudi v splošnem eden največjih onesnaževalcev. Pomembno je tudi, da podpiramo trajnostni ribolov, kar pomeni, da za svoje potrebe izbiramo trajnostno pridelano morsko hrano in se izogibamo ribam in morskim sadežem, ki so izlovljeni na neetičen način. Vsekakor pa je še kako pomembno in dobrodošlo, da spodbujamo in podpiramo znanstvene raziskave, ki se ukvarjajo z razumevanjem morskih ekosistemov in iskanjem trajnostnih rešitev za njihovo ohranjanje. Znanje, ki ga pridobijo raziskovalci, nam omogoča boljše upravljanje in zaščito naših oceanov.
Oceani so dragocen vir življenja, ki zahteva našo skrb in odgovornost. Svetovni dan oceanov je opomnik, da moramo delovati skupaj za ohranitev teh čudovitih ekosistemov.
Vsak posameznik lahko prispeva k ohranjanju naših oceanov, tako da sprejme trajnostne odločitve v svojem vsakdanjem življenju. Zdaj je čas, da se zavežemo varovanju in ohranjanju naših oceanov za prihodnje generacije.
Kakovost zraka je ključnega pomena za naše zdravje in dobro počutje. V Sloveniji imamo srečo, da lahko uživamo v relativno čistem zraku, saj še premoremo nekaj neokrnjenega okolja, redko poseljene kraje in zeleno pokrajino. Kljub temu pa moramo biti še naprej pozorni na ohranjanje čistega zraka in zmanjšanje onesnaženja, da bodo vsaj približno čist zrak lahko dihale tudi prihodnje generacije.
Pomemben korak pri ohranjanju
čistega zraka je tudi ozaveščanje o problematiki onesnaževanja zraka. Informiranje prebivalcev o vplivu onesnaženega zraka na zdravje ter spodbujanje odgovornega ravnanja in trajnostnih praks je ključnega pomena. Sodelovanje z okoljskimi organizacijami, strokovnjaki in lokalnimi skupnostmi lahko pripomore k oblikovanju učinkovitih strategij za ohranjanje čistega zraka.
Čeprav je zrak v Sloveniji relativno čist, se soočamo tudi z nekaterimi izzivi. Na nekaterih območjih, predvsem v večjih mestih in industrijskih središčih, so koncentracije drobnih delcev lahko višje zaradi prometa, industrije in ogrevanja. Zato je še naprej pomembno nadzorovati in zmanjševati emisije iz virov onesnaževanja ter izvajati ukrepe za izboljšanje kakovosti zraka na teh območjih. To vključuje uporabo čistejših tehnologij v industriji, spodbujanje uporabe električnih vozil, izboljšanje energetske učinkovitosti stavb ter ozaveščanje in izobraževanje prebivalcev o pomenu čistega zraka.
Slovenija sicer izvaja številne ukrepe in politike za ohranjanje čistega zraka. Država je zavezana k izpolnjevanju mednarodnih standardov
kakovosti zraka in izvajanju ukrepov
za zmanjšanje onesnaževanja, zaradi
česar se vsaj v določeni meri uporabljajo tehnologije z nekoliko manj emisijami v industriji, prometnem sektorju, pa tudi v gospodinjstvih.
Poleg tega se spodbuja tudi uporaba obnovljivih virov energije, s tem pa se zmanjšuje obseg onesnaževanja
zaradi uporabe fosilnih goriv.
Poleg prizadevanj države je tudi ozaveščanje in sodelovanje prebivalcev ključnega pomena pri ohranjanju čistega zraka. Z Rednim vzdrževanjem
kurilnih naprav, pravilnim ločevanjem in recikliranjem odpadkov ter zmanjševanjem uporabe avtomobilov lahko vsak posameznik prispeva
k izboljšanju kakovosti zraka. Spodbujanje trajnostne mobilnosti, kot so uporaba javnega prevoza, kolesarjenje in hoja, pa lahko znatno zmanjša izpuste iz vozil, s tem pa prispeva k ohranjanju čistega zraka oz. okolja.
Poleg tega je potrebno nadaljnje spremljanje kakovosti zraka in izvajanje monitoringa emisij onesnaževal. To nam omogoča pridobivanje natančnih podatkov o onesnaženosti zraka ter identifikacijo in ukrepanje v primeru morebitnih preseganj mejnih vrednosti. V ta namen se vzpostavljajo sistemi za zgodnje opozarjanje in obveščanje javnosti o trenutni kakovosti zraka.
Ohranjanje čistega zraka v Sloveniji je ključnega pomena za zdravje prebivalcev, ohranjanje naravnega okolja in trajnostni razvoj. S skupnimi prizadevanji države, lokalnih skupnosti in posameznikov lahko dosežemo napredek na tem področju ter ustvarimo okolje, v katerem bomo lahko vsi dihali čist in svež zrak.
Naše poslanstvo je zagotavljati najboljše storitve in izdelke - za takrat, ko je najbolj vroče.
Že 30 let lahko v vsakem trenutku svojega dneva uživate v prijetni klimi in prezračevanih prostorih.
JEDRSKA ENERGIJAPotrebe po energiji so iz dneva v dan večje, energetska kriza, ki smo ji bili priča minulo jesen in zimo, pa nam je dala vedeti, da zlasti poceni elektrika in ogrevanje vendarle nista samoumevna. Prav zaradi tega želimo v tej in naslednjih nekaj številkah Bogastva zdravja spregovoriti tudi o energiji in predstaviti različne vire, iz katerih energijo pridobivamo. Tokrat smo pod drobnogled vzeli jedrsko energijo.
Jedrska energija je že desetletja pomembna tema, okoli katere se porajajo številna kontroverzna vprašanja. Medtem ko nekateri trdijo, da je tovrstna energija ključnega pomena za zagotavljanje energetske varnosti in zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov, drugi opozarjajo na nevarnosti in dolgoročne negativne posledice, ki jih izkoriščanje te vrste energije prinaša.
Ena izmed ključnih prednosti jedrske energije je visoka energetska gostota, kar pomeni, da je majhna količina jedrskega goriva sposobna proizvesti ogromne količine energije. Poleg tega jedrska energija ne
povzroča neposrednih izpustov toplogrednih plinov, kar je pomembno pri boju proti podnebnim spremembam. Prav tako so jedrske elektrarne zanesljive in sposobne zagotavljati stalno dobavo električne energije, kar je ključnega pomena zlasti za industrijo oz. gospodarstvo.
Jedrska energija v Sloveniji Slovenija ima svojo jedrsko oz. nuklearno elektrarno v Krškem (NEK). Ta za nas predstavlja pomemben vir električne energije, saj zagotavlja približno četrtino celotne proizvodnje električne energije v državi. Elektrarna deluje na osnovi jedrske reakcije s sevanjem nevtronov, kar
Jedrska nesreča, ki se je v Černobilu (današnja Ukrajina) zgodila 26. aprila 1986, velja za eno najhujših jedrskih nesreč v zgodovini. Med preizkusom varnostnih sistemov je prišlo do močnega eksplozivnega reakcijskega dogodka v jedrskem reaktorju številka 4, kar je povzročilo izpust velike količine radioaktivnega materiala v atmosfero. Posledice Černobilske nesreče so bile katastrofalne. Neposredno je umrlo več deset delavcev, ki so bili takoj po eksploziji izpostavljeni visokim odmerkom sevanja, zaradi dolgotrajnih bolezni, povezanih z nesrečo, pa naj bi po ocenah umrlo še okoli 10.000 ljudi. Poleg tega je bilo z območja okoli nesreče evakuiranih več deset tisoč ljudi, ogromne površine zemlje pa so postale neprimerne za kmetijsko uporabo. Okoljske posledice so se čutile še desetletja po nesreči. Nesreča v Černobilu je imela pomemben vpliv na javno zavedanje o nevarnostih jedrske energije, varnosti jedrskih elektrarn in potrebi po strogih varnostnih ukrepih. Prispevala je k razvoju mednarodnih standardov in protokolov za jedrsko varnost ter spodbudila razmislek o tveganjih in posledicah pridobivanja jedrske energije.
proizvede toplotno energijo, ki jo nato pretvorijo v električno energijo. Nuklearka v Krškem ima tako pomembno vlogo tudi pri zmanjševanju odvisnost od fosilnih goriv.
Negativne posledice
Kljub navedenim prednostim pa pridobivanje jedrske energije ni brez negativnih posledic. Glavna skrb je ravnanje z radioaktivnimi odpadki, ki nastajajo pri delovanju jedrskih
elektrarn. Radioaktivni odpadki so izjemno nevarni in lahko predstavljajo tveganje za okolje in zdravje ljudi. Potrebno je ustrezno skladiščenje in obdelava teh odpadkov, da se prepreči izpust radioaktivnih snovi v okolje. Varnost jedrskih elektrarn je prav tako ključnega pomena, kar zahteva strog nadzor, visoko usposobljeno osebje in nenehno spremljanje delovanja jedrskih reaktorjev. Čeprav so nesreče v jedrskih elektrarnah redke, so posledice takšnih incidentov lahko katastrofalne, kar smo se lahko naučili na primeru jedrskih nesreč v Černobilu leta 1986 in v japonski Fukušimi leta 2011.
Poleg tega je pridobivanje jedrske energije povezano z uporabo in pridobivanjem urana, ki je ključna surovina za jedrsko gorivo. Uran je omejen vir, njegovo pridobivanje pa je lahko povezana s številnimi okoljskimi vplivi, vključno s kopanjem obsežnih rudnikov, onesnaženjem okolja in uničevanjem naravnih habitatov.
Kaj pa jedrska varnost
Obstajajo tudi pomisleki glede jedrske varnosti, saj se sčasoma starejše jedrske elektrarne znajdejo v fazi, ko potrebujejo drage posodobitve in vzdrževanje. To prinaša tveganje za morebitne napake in okvare, kar lahko poveča možnosti za nesreče ali uhajanje radioaktivnih snovi. Pomembno je tudi omeniti, da je pridobivanje jedrske energije povezano z visokimi finančnimi stroški. Gradnja nove jedrske elektrarne zahteva velike finančne vložke, ki se povrnejo šele v daljšem časovnem obdobju. Prav zaradi tega so se nekatere države v zadnjih letih raje odločale za alternativne, predvsem obnovljive vire energije, ki še vedno postajajo vse bolj konkurenčni in ekonomsko privlačni. Obstajajo tudi pozitivni vidiki Vendar pa je pri vsem potrebno upoštevati tudi pozitivne vidike jedrske energije. Za države, ki nimajo obsežnih naravnih virov energije, lahko jedrska energija predstavlja pomemben vir, ki zagotavlja zanesljivo oskrbo z električno energijo.
Prav tako je treba poudariti, da se tehnologija jedrske energije nenehno izboljšuje, kar pomeni, da se varnost in učinkovitost jedrskih elektrarn lahko še naprej povečujeta. Vsekakor lahko rečemo, da je pridobivanje jedrske energije kompleksen izziv, ki zahteva celovito presojo prednosti in slabosti. Kljub nekaterim pozitivnim vidikom je treba upoštevati tudi negativne posledice, vključno z ravnanjem z radioaktivnimi odpadki, tveganji za varnost in okoljskimi vplivi. Pri odločanju o prihodnosti jedrske energije je pomembno upoštevati vse dejavnike in vzpostaviti uravnotežen pristop. Prihodnost jedrske energije bi morala vključevati nenehne raziskave in razvoj varnejših jedrskih tehnologij, učinkovitejše ravnanje z odpadki ter nenehno izboljšavo varnostnih standardov. Prav tako je ključnega pomena spodbujati razvoj in uporabo obnovljivih virov energije ter energetsko učinkovitost kot alternativo ali dopolnilo k jedrski energiji.
Zaužitje zadostne količine čiste vode je ključnega pomena za dobro zdravje in vitalnost. Glede na to, da smo v zadnjih desetletjih spustili v okolje več kot 100.000 različnih onesnaževalcev, ki naposled
vselej končajo v vodi, je precej na mestu vprašanje, kakšno vodo pravzaprav pijemo. Voda je namreč univerzalno topilo, ki na svoji naravni poti kroženja raztaplja številne snovi s katerimi pride v stik. Tako se pri prehodu skozi zemeljske plasti onesnaži z različnimi zdravju škodljivimi snovmi.
Temu pritrjujejo analize voda, ki kažejo, da domala vsa pitna voda poleg
drobnih delcev vsebuje še klor, pesticide, težke kovine in celo rakotvorne
trihalometane (THM). Slednji nastanejo kot stranski produkt v reakciji klora z organskimi snovmi v vodi. Poleg tega je marsikje tudi vodovodno omrežje zastarelo in dotrajano, zaradi česar pogosto prihaja še do nenadzorovanih okužb in onesnaženj vode. Če v obzir vzamemo vse navedeno, tako ni več samoumevno, da nam iz pipe priteče čista pitna voda.
Najčistejšo možno pitno vodo zagotavlja sistem filtriranja z reverzno osmozo.
Postopek filtriranja z reverzno osmozo
temelji na filtraciji vode skozi izredno majhne pore tankofilmske kompozitne polprepustne membrane (TCF) - RO membrane. Pore omenjene membrane premera 0,1 nanometra (0,0001 mikrona) omogočajo prehod samo izredno majhnim molekulam čiste vode. Pitno vodo s tem na povsem naraven, mehanski način in brez dodajanja kemikalij očistimo tako s kemičnega kot mikrobiološkega vidika.
Reverzna osmoza PurePro®
EC105 Lux
Petstopenjski filtrirni sistem s Purepro
TCF polprepustno membrano iz vode odstrani klor, slab vonj in okus, rakotvorne snovi (kloroform, trihalome-
tane, PCB), pesticide, ostanke zdravil, hormone, hormonske motilce, azbest, svinec, živo srebro, krom, kadmij, baker, barij, radon, natrij, kalij, selen, fluoride, nitrite, nitrate, ciste, bakterije in viruse. S tovrstnim sistemom boste izvir najčistejše pitne vode imeli kar v vašem domu.
Reverzna osmoza PurePro® EC106 Biocera Antioxidant Alkaline
Šeststopenjski filtrirni sistem s Purepro
TCF polprepustno membrano iz vode odstrani vse že v prejšnjem primeru naštete nečistoče, dodatno pa vsebuje
še BIOCERA A. A. 11" Filter (Antioxidant Alkaline). Ta popolnoma čisti vodi doda za naše zdravje zelo pomembne minerale kalcija, kalija, natrija in magnezija, zviša pH vode v alkalno (bazično) pH območje med 8,0 - 9,5 ter doda aktivni vodik, ki zniža oksidacijsko redukcijski potencial vode na -50 mV do -400 mV s čimer postane antioksidativna voda. Zmanjša velikost vodnih skupkov in izboljša okus vode.
Montaža sistema je enostavna. Napravi je priloženo navodilo in ves potreben montažni material. Sistem namestimo pod pomivalno korito in priključimo na hladno vodo. Za namestitev bo zadostoval prostor pod koritom širine 50 cm. Filtrirana voda iz naprave se vodi do dodatne pipe, ki jo namestimo na korito ali pult poleg korita. Filtrat oziroma del vode, ki se izloči pri filtriranju, se vodi v odtok. Namesto dodatne pipe je na voljo tudi elegantna kromirana kuhinjska armatura - pipa 3v1, ki lahko zamenja obstoječo pipo, z njo pa lahko točimo hladno, vročo in filtrirano vodo.
VRTIČKARSKI KOTIČEK
Letošnja pomlad, ki se v teh dneh izteka, je bila kar malce nenavadna. Vsaj tako se zdi. Če pa se malo ozremo v preteklost, lahko ugotovimo, da se nam je v vrsti pomladi, ki se bile zadnjih nekaj let bolj podobne poletju, pravzaprav zgodil povsem običajen letni čas z dokaj normalnimi temperaturami, pa tudi količina padavin v resnici ni bila bistveno večja od tistega, kar smo nekdaj šteli za »normalno«. Kakorkoli že – temperature so se v zadnjih tednih dvignile, tla so dodobra namočena, vse to pa lahko pomeni le eno: naši vrtovi so v teh dneh zares bujni.
Podnebje se v naših krajih zagotovo spreminja, saj je to očitno že na vsakem koraku. Če poskusimo priklicati v spomin pomladi in poletja izpred 30 let, se boste verjetno kar strinjali z mano, da smo v notranjosti države le redko, morda za kak dan ali dva, presegli magičnih 30 stopinj Celzija. Sam sem
odraščal na nekoliko višji nadmorski višini in zelo dobro se spomnim, kako peklensko vroče se nam je zdelo, ko se je termometer med spravilom krme ustavil pri 28 stopinjah.
Potem pa je prišlo prelomno in še vedno (temperaturno) rekordno
leto 2003 in od takrat dalje se zdi, da se je vremenski vzorec zares opazno začel spreminjati. Dvajset let kasneje smo kar malce presenečeni, če v drugi polovici maja ne dosežemo in presežemo tridesetice. Tudi to, da narava skoraj vsak dan poskrbi za zalivanje vrtov, je kar malce »šokantno«, če pa smo zadnja leta že skoraj navajeni, da ob tem času že vztraja suša in nam klesti pridelek. Če ste torej med tistimi, ki vas vreme v teh dneh spravlja v slabo voljo, se potolažite s tem, da se poletje sploh še ni začelo, več padavin pa pomeni višje vodosta -
je, ki bodo za pitno vodo skrbeli v prihodnjih mesecih, ko bo padavin po vsej verjetnosti bistveno manj oz. celo premalo. Tudi za to, da se zunaj odpravite z bolj lahkotnimi oblačili in sandali bo zagotovo v prihajajočem poletju še dovolj časa in priložnosti. Zaščitite svoje vrtove pred točo Da pa z besedo ne odtavamo predaleč, je prav, da se vrnemo na naše vrtove. Kot zapisano že v uvodu, bi ti po vseh zakonitostih morali letos biti izjemno bujni. Seveda pa v tem delu leta vsak dan v zraku visi nevarnost, ki jo s sabo prinašajo nevihte. Toča je v Sloveniji postala že dnevna stalnica, zato je smotrno, da poskušamo škodo čim bolj omiliti in rastline na vrtu pred to ledeno nadlogo zaščititi. Če si to le lahko privoščite, je na vrt smiselno namestiti protitočno mrežo. Vsekakor je škoda vsega vloženega truda in nenazadnje tudi denarja, ki ste ga morebiti namenili za nakup rastlin
ali urejanje vrta, da bi ena sama nevihta vse to izničila. Morate se namreč zavedati, da vam toča v nekaj minutah lahko povsem uniči pridelek. Z namestitvijo protitočne mreže boste varni pred točo, obenem pa bo mreža rastline nekoliko zaščitila tudi pred sončno pripeko.
Namestitev zaščite vam bo sicer vzela nekaj dragocenega časa, a ga je vredno žrtvovati. Saj veste kako pravi pregovor: Po toči zvoniti je prepozno. V tem primeru ta pregovor lahko vzamemo kar dobesedno.
Za setev in sajenje še ni prepozno!
Ker je bil maj nekoliko hladnejši in bolj namočen, niste ničesar zamudili, če na vrt še niste posadili denimo kumar, paprike ali buč. Povsem dovolj zgodaj je, če to storite v tem mesecu. Poleg naštetih bodo še dovolj časa za rast in razvoj imele tudi sadike melon in lubenic.
Če pa so vam bolj kot sadike pri srcu semena, je zdaj pravi čas za drugo setev cvetače in brokolija, ki bosta namenjena jesenskemu pridelku. Enako velja tudi za endivijo in radič, če pa želite poskrbeti za ozimnico, pa v tem času lahko posejete tudi korenček, repo, kolerabo in rdečo peso. Po drugi strani pa, če ste bili zgodaj pomladi pridni, v juniju že lahko pobirate prve plodove. V teh dneh je na vrtovih že pravo izobilje solate, mlade čebule, pa denimo zgodnjega krompirja. Slednji je za pripravo najboljši prav v tem času. Le kdo ne mara lepo zapečenega mladega krompirja?
Skrbimo za rastline
Seveda pa je na naših gredicah še cela vrsta rastlin, za katere moramo v tem času pridno skrbeti, da bodo s svojimi sadovi čez mesec ali dva lahko bogatile naše mize. Med njimi je zagotovo krompir, ki se je že začel razvijati v zemlji, zato je junija čas, da ga izdatno osujemo. Enako kot krompir osipamo tudi kapusnice, pa tudi visoki fižol in kumare.
Pozabiti ne smemo niti na paradižnik, ki mu redno odstranjujemo zalistke, ter ga v času bujne rasti vežemo na oporo. Mimogrede, zalistke moramo enako kot pri paradižniku odstranjevati tudi pri kumarah in jajčevcih. Naj bo za tokrat dovolj. Na vrtove bomo znova pokukali prihodnji mesec in preverili, kaj je tam potrebno postoriti. Vsekakor pa vam želimo obilo vrtičkarske sreče, sploh kar se toče tiče. Če se bodo popoldanske nevihte razvijale v tempu, kakršnega imajo v teh dneh, bomo srečo zagotovo vsi skupaj še kako potrebovali.
Spoštovani krvodajalke in krvodajalci, prosimo vas, da pokličete na telefonsko številko, ki ste jo prejeli v vabilu ali SMS sporočilu, ali na vam najbližji transfuzijski center, da se dogovorite o dnevu in uri prihoda.
Rdeči križ Slovenije vas vljudno vabi, da se udeležite ene izmed krvodajalskih akcij v mesecu JUNIJU 2023 . Pokličete lahko vsak dan med 7. in 15. uro
Kri lahko darujete tudi izven terenskih krvodajalskih akcij, v okviru urnika delovanja transfuzijske službe. Z R S za transfuzijsko medicino Ljubljana, Šlajmerjeva 6.
T: 051/389 270, 051/671 147 ali 030/716 796, in se dogovorite o uri prihoda.
Revijo Bogastvo zdravja lahko na dom prejemate celo leto za samo 20 EUR.
Za člane Tuš kluba 16 EUR!
Želite informacije in novosti s področja zdravega načina življenja prejemati mesečno na vaš naslov? Izpolnite spodnjo naročilnico in revija Bogastvo zdravja vas bo takoj po izidu pričakala v vašem nabiralniku za SAMO 20 EUR NA LETO.
PO IZVEDENEM NAKAZILU VAM BOMO
POSLALI AKTUALNO ŠTEVILKO REVIJE. Naročnino bomo po preteku avtomatsko obnovili za naslednje obdobje, razen v primeru pisnega preklica najmanj mesec pred potekom naročnine. Naročilnica zavezuje tako izdajatelja kot naročnika. Poštnino za tujino zaračunavamo posebej.
Ime in priimek*
Številka Tuš klub kartice**
Ulica in hišna številka*
Pošta in poštna številka*
Telefon* El. naslov*
Datum* Podpis*
*Vpis podatkov je obvezen
S podpisom potrjujem članstvo in veljavnost podatkov
**Vpis tega podatka je obvezen, če želite uveljaviti akcijsko ceno naročnine
Podatki za plačilo: Tridea, d. o. o., Podkraj pri Zagorju 3a, 1410 Zagorje ob Savi, TRR: SI56 0233 8025 5035 985, sklic: 00 23-2001, znesek: 20 EUR
S podpisom dovoljujem, da Tridea d.o.o. posredovane osebne podatke vzpostavi, obdeluje, vodi, vzdržuje, upravlja, uporablja in shranjuje za potrebe izpolnjevanja naročniškega razmerja in članske službe, skladno z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Navedene osebne podatke lahko Tridea d.o.o hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve naročnika/plačnika. Na podlagi veljavnega zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov, lahko posameznik kadarkoli zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: Tridea d.o.o, Podkraj pri Zagorju 3a, 1410 Zagorje ob Savi. Naročniku/plačniku pripadajo vse pravice v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov ter v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo potrošnikov.
