SKRIVNOSTI ŽIVALI
Bogato zakladnico ptičjih zgodb imamo tudi pri nas
Zgodbe in miti o pticah V času, ko je bila nosečnost in porod še velik tabu, so otrokom, ki so dobili mlajšega bratca ali sestrico, rekli, da ga je prinesla štorklja. dobah (Celovec, 1870) takole opisal izbor ptičjega kralja: »Ptiči so hoteli imeti kralja. Sklenili so, da bo kralj postal tisti, ki bo vzletel v največjo višavo. Kdo bi si mislil, da so stržka že od nekdaj obhajale ošabne in slavohlepne misli. Stržek oziroma palček je vedel, da se ne bo mogel kosa-
ti z ostalimi, zato se je poslužil zvijače. Ko so ptiči poleteli, je hitro smuknil pod letečo štorkljo in se skril med perje. Ptiči so leteli više in više, ampak sčasoma so drug za drugim opešali. Nazadnje sta se v zraku zibala samo še orel in štorklja. Ko je tudi slednja omagala, je stržek zletel izpod perja in se drznil meriti
z orlom. Stržek ga je res premagal in zato hotel biti kralj. Toda ostali ptiči so zvedeli za njegovo goljufijo in ga hoteli ubiti, a se jim je skril v mišjo luknjo.« Stržki še dandanes radi gnezdijo v luknjah na tleh oziroma brežinah. Kraljiček je naš najmanjši ptiček. Ljudje dostikrat zamenjujejo stržka in kraljička, ki si bolj zasluži naziv ptičjega kralja, že zaradi tega, ker ima na glavi rumeno kapico, ki se na soncu blešči kakor zlata kro-
PTIČJI KRALJ Bogato zakladnico ptičjih zgodb imamo tudi pri nas. Fran Erjavec je v Živalih v po-
Štorklja je ptica, ki jo krivijo za grehe, katere zakrivijo drugi »tiči«.
- JANUAR 2022 - Misteriji
Foto B. Kozinc
N
ajbolj znan je mit o ptiču Feniksu. Iz virov je razvidno, da je njegov izvor v staroegipčanski civilizaciji, nato so ga povzele grška, perzijska, rimska in krščanska, kasneje pa je bil sprejet tudi v evropski prostor in simbolizira obnovo ali ponovno rojstvo. Feniks je v egipčanski mitologiji mistična sveta ptica, posvečena bogu Ozirisu, ki je bog mrtvih in plodnosti. Feniks je tudi ptič okrevanja, obnavljanja, tako kot Sonce »vstaja« vsak dan, ko mine noč. Je ptica, ki je utelešenje raja in si vsakih petsto let zgradi gnezdo ter se v njem sežge; iz njegovega pepela vzleti nov, pomlajen fe niks. Pepel spremeni v jajce in ga pošlje v mesto Heliopolis – mesto sonca v Egiptu. Imel naj bi tudi zdravilne solze in sposobnost zdraviti poškodbe in rane, ki so mu jih zadali sovražniki. V drugih kulturah so miti o Feniksu različni, vedno pa gre za ponovno rojstvo oziroma večno življenje. Veliko prenesenih resnic lahko izlušči prav vsak tudi zase.
21
