SPOLNOST
Duhovnost in spolnost (5)
Surova askeza in samožrtvovanje
V
emo, da spolnost ni le gon, temveč odraz mogočne sile v ozadju stvarjenja sveta okoli nas. A ta sila ima dva obraza. Prvi je očiten že na prvi pogled – spolnost je v sami naravi vsega živega, namenjena je obnavljanju stvarstva, gre za večni kozmični ples rojevanja, rasti in umiranja. Drugi obraz spolnosti pa zadeva transcendenco. Energija spolnosti je namreč tista sila, ki duhovnemu iskalcu lahko da moč na poti proti odrešenju. Zavedanje Božjega v sebi lahko dosežemo s trans mutacijo spolne energije, a zloraba te energije lahko obenem tudi pospešuje človekov padec, vse do točke, ko se njegovo bivanje ne razlikuje od bivanja divje živali. Vse duhovne poti se morajo na neki točki soočiti z vprašanjem obvladovanja spolnega gona, sicer postanejo jalove ali pa povzročijo nravni propad. Kadar je težnja po transcendenci zelo močna, spolni gon pa se zdi neobvladljiv, nobena cena ni previsoka. V tej luči lahko razumemo razloge za izredno surovo askezo, ki vodi vse do samopohabljanja.
Vse duhovne poti se morajo soočiti z vprašanjem obvladovanja spolnega gona. jo svoje mistične moči in z njimi kastrirajo Šivo. Ker je ta med drugim tudi božanstvo vrhovne odmaknjenosti od vsega materialnega, dopusti, da njegov lingam odpade, med padanjem doseže podzemlje, nato pa se začne širiti in vzpenjati proti nebu. Ker grozi, da bo lingam uničil vesolje, bogovi prosijo Šivo, naj ga vzame nazaj. Ta jim odgovori, da ga brez Sati ne potrebuje, a ga bogovi spomnijo, da se bo Sati spet rodila kot Parvati, s
katero se bo poročil. Šiva se pusti pregovoriti, pod pogojem, da bodo njegov lingam častili na Zemlji. Nekateri od sadhujev, potujočih indijskih asketov, ki častijo Šivo, oponašajo Šivove atribute odrekanja. Med njimi so posamezniki, ki gredo zelo daleč v svoji askezi. Ena od njihovih skrajnih praks je obešanje uteži na penis, ki ga na ta način zelo podaljšajo, vse do približno pol metra dolžine. S tem trajno poškodujejo strukturo svojega uda, tako da nikoli več ne morejo imeti spolnega odnosa, kar je vrsta samokastracije. Simbolika njihovega dejanja pa je dvojna: na zunaj kažejo popolno odrekanje, obenem pa njihov penis s svojimi dimenzijami opominja na božansko silo spolnosti.
»BOŽJI EVNUHI«
Če se ozremo na najstarejše indoevropsko izročilo, indijsko, tam najdemo mit o kastraciji Šive, zavetniku jogijev in asketov. Šiva, ki žaluje za svojo ljubljeno Sati, gol hodi po gozdu, kjer ga uzrejo žene tamkajšnjih asketov. Ob pogledu na lingam, Šivov božanski falus, občutijo neustavljivo poželenje po njem. To askete tako zelo razjezi, da uporabi- Simbolni Šivov lingam
Foto splet
INDIJSKI ASKETI
V Evangeliju po Mateju, na mestu, kjer se Jezus s svojimi učenci pogovarja o nečistovanju, so tudi naslednje njegove besede: »Nekateri od evnuhov so se namreč že iz materinega telesa rodili takšni, nekatere so skopili ljudje, nekateri pa so sami skopili zaradi nebeškega kraljestva« (Mt 19, 14). Večina cerkvenih učiteljev, zgodnjih in tudi kasnejših, meni, da je Jezus z »evnuhi« mislil na tiste, ki so se zavezali celibatu. A med kristjani so nekateri te Jezusove besede jemali povsem dobesedno in njihovo število sploh ni bilo tako majhno, še posebej v zgodnjem krščanstvu, čeprav jih najdemo tudi kasneje. Krščanska ločina valezijancev (ime je dobila po filozofu Valensu, ki je ločino osnoval v 2. stoletju) je bila
- JANUAR 2022 - Misteriji
37
