^ ^
VESELJE
^
SRECNI MOZICEK Nekoč je živel možiček, lahek kot veter in vesel kot ptiček na veji. Ni imel veliko denarja, ampak za lakoto ni trpel. Zadovoljen je bil s priložnostnimi deli, ki jih je dobil sem ter tja. Popravljal je pipe in izvajal električna ali zidarska dela. Vedno si je žvižgal in trosil naokrog veselje. – Dober dan, gospa Zdravka, je s pojočim glasom pozdravil farmacevtko. – Dober? Pri takšnem dežju! je zagodrnjala. – Nebo nam nudi zastonj tuš. Le kaj bi še hoteli! ji odvrne z nasmehom. Marino je čudilo, kako je lahko vedno tako srečen, pa tako malo ima. Njeni starši so bili namreč vedno slabe volje. Reveža sta garala cele dneve ter se domov vračala izčrpana in brezvoljna. Kljub temu da so imeli lepo hišo, dva avtomobila, bazen … – Zakaj je Veselko vedno tako zadovoljen, čeprav nima ničesar? je nekega dne vprašala očeta. – Ker je tako preprost, ji je odgovoril oče. Ampak Marine odgovor ni zadovoljil, zato je vprašala še mamo. – Ker nima ničesar izgubiti, ji je odgovorila mama. A tudi ta nesmiseln odgovor je ni prepričal. Mora biti neki drugi razlog. Tako ga je nekega dne, ko je Veselko prišel k njim popravljat pipe, kar sama vprašala.
— 30 —
VESELJE
VESELJE
– Veselko, zakaj si vedno tako zadovoljen, čeprav nimaš ničesar? – Kako da nimam ničesar? se je razjezil. Marini je bilo nerodno. Očitno je bilo, da ga je prizadela. – Imam ogromno stvari! Sem najbogatejši človek na Zemlji, je dodal. Marina je pomislila, da je ta možicelj malo čez les. Potem je Veselko potegnil Marino k oknu. – Vidiš to sonce in to nebo? In te gore in drevesa? Vse to je moje. Se ti zdi malo? Marina je zadrževala svoj smeh. – Dobro … to je od vseh … – Seveda je od vseh, ampak jaz imam zaklad, ki ga drugi nimajo. – Končno bom izvedela njegovo skrivnost! je pomislila Marina. Torej ima skriti zaklad, ki ga drugi ne poznajo. – Jaz imam sposobnost, da uživam v vsem, kar nam je bilo dano zastonj, in to me osrečuje. Tokrat je bila Marina res začudena. Ta možicelj ni tako preprost, kot misli njen oče, niti tako reven, kot misli njena mama, in niti čez les, kot je mislila sama. Pameten je. Pogledala ga je z občudovanjem in si zaželela, da bi tudi njena starša in ona lahko razvili sposobnost tega možiclja, ki je bila pravi zaklad.
— 32 —
— 33 —
VESELJE
Pozitivna spodbuda, dobro počutje in veselje Da bodo naši otroci postali zdravi, odgovorni in srečni odrasli, je pomembno, da jim že od ranega otroštva nudimo veliko pozitivne spodbude, namesto da ponavljamo, česa ne želimo, da se zgodi.
Kaj je veselje?
Na primer: “Kako dobro, da mi pomagaš pripraviti mizo!; Kako dobro si že znaš zavezati čevlje!; Veselje je pozitivno čustvo, ki nas navda z energijo in voljo. Spodbudi nas, da se družimo in sporazumevamo z okolico. To čustvo je močno povezano s prisotnostjo v sedanjem trenutku, tukaj in zdaj. Če smo osredotočeni na to, kar počnemo, in nismo z mislimi drugje (v prihodnosti ali v preteklosti), se bomo počutili bolje, bolj mirne, srečnejše in bolj vesele.
Zelo mi je bil všeč ta objem! Napolnil me je z energijo.” Tisto, čemur dajemo poudarek, se bo najverjetneje ponovilo. Naš odnos do otrokovih dejanj deluje kot ogledalo. Poudarimo tisto obnašanje, za katerega si želimo, da bi se ponovilo in utrdilo. V trenutkih veselja je dober način poudarjanja pozitivnega odnosa tudi fizično kazanje ljubeznivosti: božanje, objemanje, prijazno trepljanje … Fizičen stik še poveča zaupanje in samozavest.
Veselje pričakovanja Veselje pričakovanja čutimo takrat, ko pričakujemo, da se bo nekaj zgodilo, in po tem hrepenimo. V Nemčiji imajo celo pregovor, ki pravi Die Vorfreude ist die beste Freude, kar pomeni “Pričakovanje je največje veselje”. Pričakovanje nam torej lahko pomaga, da se bolje motiviramo za izpolnitev nekaterih dejanj.
Prostor za pozitivna in negativna čustva V primeru negativnega čustva moramo to čustvo najprej prepoznati, si vzeti čas in mu dati veljavo ter otroka potolažiti, na primer: “Vem, da si jezen. Želiš, da skupaj poiščeva rešitev, da se boš počutil bolje?” Ali: “Bi ti bilo laže, če te objamem? Če potrebuješ mojo pomoč, sem tu, ob tebi.” Ali: “Če me
Nagrajevanje dejanj in spodbujanje veselja s pravo motivacijo
boš potreboval, pridem takoj.” To bo otroka pomirilo ali ga celo razveselilo, saj se bo tako soočil z neprijetnim čustvom, ne da bi blokiral svoja čustva.
Kadar hočemo otroka nagraditi, najprej pomislimo na materialno nagrado. A paziti moramo, da to ne postane glavna motivacija, zaradi katere otrok počne stvari. Naj bo nagrada raje presenečenje, in ne materialna nagrada ali plačilo, ki ga otrok pričakuje. Obstaja bolj zdrav in pozitivnejši način nagrajevanja obnašanja in pozitivnega vedenja: priznavanje otrokovega vedenja s komentarji, kot je na primer: “Kako lepo te je videti zadovoljnega! Vesel sem, da si se imel lepo!” Hvalo seveda prilagodimo konkretni situaciji: “Kako fino, da se igramo družabne igre. Všeč mi je, da se igramo skupaj. Na telefonu ali tablici se pogosto lahko igra le eden; skupaj pa je bolj zabavno!”
— 34 —
— 35 —