2/27/02
9:03 AM
Page 1
kn j
ig a
rn
a.
co m
layout arhitektura1
layout arhitektura1
2/27/02
9:03 AM
Page 2
Andrej Hrausky Janez Koæelj
ARHITEKTURNI VODNIK PO
LJUBLJANI 100 izbranih zgradb Fotografije: Miran KambiË Oblikovanje: Beti Jazbec / Studio Rokus Uredili: Katarina GrzinËiË, Anamarija Kham Lektoriranje: Nada Colnar
co m
Tisk: Gorenjski tisk, d. d. 1. natis: Ljubljana, marec 2002 Naklada: 2300 izvodov ∂ Zaloæba Rokus, d. o. o., 2002. Vse pravice pridræane. Za zaloæbo: Rok Kvaternik
a.
Izdajo monografije je finanËno podprla Mestna obËina Ljubljana.
kn j
ig a
rn
Brez pisnega dovoljenja zaloænika so prepovedani reproduciranje, distribuiranje, javna priobËitev, predelava ali druga uporaba tega avtorskega dela ali njegovih delov v kakrπnem koli obsegu ali postopku, tudi fotokopiranje, tiskanje ali shranitev v elektronski obliki. Tako ravnanje pomeni, razen v primerih od 46. do 57. Ëlena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah, krπitev avtorske pravice.
Zaloæba Rokus, d. o. o. Grad Fuæine, Pot na Fuæine 2 1000 Ljubljana Telefon: (01) 520 1770 Telefaks: (01) 520 1785 BrezplaËni telefon: 080 1990 E-poπta: rokus@rokus.com http://www.rokus.com http://www.knjigarna.com
CIP - Kataloæni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjiænica, Ljubljana 72(497.4 Ljubljana)(036) HRUSKY, Andrej Arhitekturni vodnik po Ljubljani : 100 izbranih zgradb / Andrej Hrusky, Janez Koæelj ; [fotografije Miran KambiË]. - Bibliofilska izd. - Ljubljana : Rokus, 2002 ISBN 961-209-251-6 1. Koæelj, Janez, 1945114727424
,!7IJ6B2-ajcfbb!
layout arhitektura1
2/27/02
9:03 AM
Page 3
100 izbranih zgradb
Andrej Hrausky Janez Koæelj
ARHITEKTURNI VODNIK PO
kn j
ig a
rn
a.
co m
LJUBLJANI
2/27/02
9:03 AM
Page 4
kn j
ig a
rn
a.
co m
layout arhitektura1
layout arhitektura1
2/27/02
9:03 AM
Page 5
kazalo
arhitekturni vodnik po ljubljani 11 Uvod 19 100 Izbranih zgradb
rn
a.
38 40 42 44 46 48 50 52 54
Ljubljanski grad ©kofijski dvorec Grad Fuæine Codellijev kanonikat Cerkev sv. Jakoba Stiπki dvorec Auerspergova palaËa FranËiπkanska cerkev Marijinega oznanjenja Stolnica sv. Nikolaja SemeniπËe Kriæevniπka cerkev Magistrat / Mestna hiπa Urπulinska cerkev sv. Trojice Cerkev sv. Petra Schweigerjeva hiπa / Hiπa Lily Novy Steinbergova hiπa Cekinov grad / Muzej novejπe zgodovine Barbova palaËa Gruberjeva palaËa SAZU / Lontovæ Friedl-Recharjeva hiπa Souvanova hiπa Kazina Hotel Evropa Realka / Srednja πola za elektrotehniko in raËunalniπtvo Cerkev Srca Jezusovega Narodni muzej / Rudolfinum Opera / Deæelno gledaliπËe Slovenska filharmonija Narodni dom / Narodna galerija Poslopje Deæelne vlade / Vladna palaËa Filipov dvorec in Kresija SodiπËe Deæelni dvorec / Univerza Zmajski most Krisperjeva hiπa »udnova hiπa Centromerkur Hribarjeva hiπa Stanovanjska stavba na Dalmatinovi Mestna hranilnica
co m
20 22 24 26 28 30 32 34
kn j
ig a
56 58 60 62 64 66 68 70 72 74 76 78 80 82
84 86 88 90 92 94 96 98 100 102
layout arhitektura1
2/27/02
9:03 AM
Page 6
kazalo
arhitekturni vodnik po ljubljani
kn j
ig a
rn
a.
co m
104 Hotel Union 106 Mladika 108 Stanovanjski stavbi kmetske posojilnice 110 Bambergova hiπa 112 Nemπko gledaliπËe / Drama 114 Cerkev sv. Joæefa 116 Nemπka hiπa 118 Drofenigova hiπa 120 Zadruæna gospodarska banka 122 PleËnikova hiπa 124 Trgovinska zbornica / Ustavno sodiπËe Republike Slovenije 126 Cerkev sv. FranËiπka Asiπkega 128 Sokolski dom / Dom na Taboru 130 Meksika 132 PalaËa poπtne hranilnice 134 Vzajemna zavarovalnica 136 Tromostovje 138 NebotiËnik 140 Trgovska akademija / Ekonomska πola Ljubljana 142 Mali nebotiËnik 144 Vila Oblak 146 Peglezen 148 DukiÊevi bloki 150 NUK 152 Fakulteta za montanistiko 154 Cerkev sv. Mihaela na Barju 156 Æale 158 Zapornica na Ljubljanici 160 Trænice 162 Moderna galerija 164 Objekt republiπke uprave 166 Kriæanke / Festival Ljubljana 168 Gospodarsko razstaviπËe 170 Poslovna stavba IMPEX / Ministrstvo za finance Republike Slovenije 172 Stavba glavne zadruæne zveze 174 ©tudentski center 176 Kozolec 178 Parlament / Dræavni zbor Republike Slovenije 180 Stanovanjski blok na Prulah 182 Trg Republike in Cankarjev dom 186 Metalka 188 Tiskarna Mladinska knjiga 190 Poslovno trgovski center Astra 192 Trgovska hiπa v ©iπki
layout arhitektura1
2/27/02
9:03 AM
Page 7
kazalo
arhitekturni vodnik po ljubljani
202 204 206 208 210 212 214
rn
a.
216 218 220
Poslovna stavba Konstrukta Murgle Ferantov vrt Stanovanjski stolpnici na Kersnikovi Otroπki vrtec “Mladi rod”, enota Vetrnica Mednarodna avtomatska telefonska centrala Kulturni dom πpanskih borcev TehniËni center Ljubljanske banke Cerkev Kristusovega uËloveËenja v Dravljah Poslovno stanovanjska hiπa na Poljanski Stanovanjska stavba na Slomπkovi Srednja zdravstvena πola Gospodarska zbornica Slovenije Kompleks Kapitelj s Pravno fakulteto Podjetje in trgovina Arcadia
co m
194 196 198 200
222
ig a
225 Slovar manj znanih izrazov
kn j
229 Kazalo zgradb 233 Kazalo arhitektov 237 BaroËna Ljubljana, zemljevid peπpoti 241 Secesijska Ljubljana, zemljevid peπpoti 245 PleËnikova Ljubljana, zemljevid peπpoti
248 Viri in literatura
2/27/02
9:03 AM
Page 8
kn j
ig a
rn
a.
co m
layout arhitektura1
layout arhitektura1
2/27/02
9:03 AM
Page 9
Arhitekturni vodnik po Ljubljani 100 izbranih zgradb stanju ali razvrednotene s slabo arhitekturo sosednih stavb. Med temi sva morala izpustiti baroËni dvorec Selo v Mostah, znameniti Kolizej in paviljon Avtomoto zveze za Beæigradom arhitekta Savina Severja. Posebno pozornost sva posvetila baroku, secesiji in arhitekturi Joæeta PleËnika, saj so to izrazito zakljuËene teme, imajo tudi svoje obËudovalce. »eprav gre za vodnik, so stavbe razvrπËene kronoloπko po zaËetku gradnje, ker je s tem mogoËe slediti bolj verodostojnim medsebojnim vplivom. Arhitektura je umetnost prostora, za njeno razlago je pisana beseda zelo okorna. Zato si vodnika ni mogoËe predstavljati brez ustreznih ilustracij: tlorisov in fotografij. Slednje je prispeval fotograf Miran KambiË, za njegov prispevek, da je mojster svoje obrti, sva mu zelo hvaleæna. Zahvaljujeva se tudi urednici Katarini GrzinËiË za njeno potrpeæljivost in predvsem Roku Kvaterniku, ki je naπel posluh za marsikatero najino muho. Nazadnje bi se æelela zahvaliti tudi vsem tistim, ki so pred nama orali ledino na tem malo izhojenem podroËju in naju opremili z viri, brez katerih ta knjiga ne bi bila takπna, kakrπna je.
kn j
ig a
rn
a.
po ljubljanski arhitekturi. Zadnjega je napisala umetnostna zgodovinarka Breda MiheliË pred dvanajstimi leti, πe prej, davnega leta 1974, je kot posebna πtevilka Arhitektovega biltena izπel arhitekturni vodnik Aleπa Vodopivca. Novo tisoËletje je priloænost, da se ponovno lotimo tokrat res æe dvatisoËletne arhitekturne zgodovine Ljubljane. Knjiæica je zasnovana kot vodnik, v priroËni obliki, da jo je mogoËe vzeti s seboj. Namenjena je vsakemu bralcu, ki ga zanima arhitektura, ta najotipljivejπa priËa civilizacijskega razvoja. Zato avtorja nisva æelela pisati znanstvene razprave, temveË vsakomur razumljivo besedilo, ki skuπa zgoπËeno in preprosto pojasniti nastanek in zamisel posamezne zgradbe. Od vsega zaËetka je bila æelja zaloænika, da bi se omejili le na okroglih sto objektov. Sto najlepπih, najpomembnejπih, najzanimivejπih, najbolj reprezentativnih? Vsega po malem! Najin izbor je prav tako subjektiven in kompromisen, kot bi bil izbor koga drugega. Skuπala sva izbrati stavbe iz vseh dob arhitekturne zgodovine. Izogibala sva se tistim, ki so slabo ohranjene ali teæko dostopne, in raje uvrstila zgradbe, ki so pomembne zaradi institucij, katerim dajejo zavetje. Obæalujeva, da so nekatere sicer znamenite stavbe v slabem
co m
Æe nekaj let pogreπamo nov vodnik
Andrej Hrausky Janez Koæelj Ljubljana, oktobra 2001
9
2/27/02
9:03 AM
Page 10
kn j
ig a
rn
a.
co m
layout arhitektura1
layout arhitektura1
2/27/02
9:03 AM
Page 11
uvod
arhitekturni vodnik po ljubljani
Rimsko mesto
kn j
ig a
rn
a.
co m
Mesta nastajajo na pomembnih krajih, na stiËiπËih poti, pokrajin in kultur. Ljubljana s svojim poloæajem na poti iz Rima v Bizanc, z Dunaja k morju in z Balkana proti Evropi ni nobena izjema. Anton Tomaæ Linhart v zgodovini Kranjske celo omenja legendo, po kateri naj bi bili naselbino na mestu danaπnje Ljubljane ustanovili Argonavti. K temu navaja πe ena zemljepisna posebnost, reka Ljubljanica, ki izvira 65 km zraËne Ërte od Jadranskega morja, se prek Save in Donave izliva v daljno »rno morje. Vsekakor je bilo obmoËje Ljubljane poseljeno æe davno pred tem, ko so Rimljani na zaËetku 1. stoletja naπega πtetja postavili na ravnici na levem bregu Ljubljanice utrjeno vojaπko postojanko z imenom kolonija Julija Emona, ki je z odlokom cesarjev Augusta in Tiberija iz leta 15 n.π. dobila status civilnega mesta in postala prvo urbano naselje na naπih tleh. Ostanke obzidja rimskega mesta, ki jih je arhitekt PleËnik preuredil v arheoloπki park, lahko πe danes vidimo ob Jamovi cesti na Mirju; prav tako tudi Slovenska in Rimska cesta potekata po smereh rimskih carda in decumanusa, ob katerih je stal forum, ki ga obkroæa in zaznamuje zazidava na Ferantovem vrtu arhitekta Edvarda Ravnikarja.
tloris Emone Arhitekturni vodnik po Ljubljani 11
layout arhitektura1
2/27/02
9:03 AM
Page 12
Utrjeno mesto
kn j
ig a
rn
a.
co m
V Ljubljani je bilo vse do izgradnje juæne æeleznice v 19. stol. pristaniπËe, kjer so pretovarjali tovor s ceste na reko Ljubljanico, ki teËe preko obπirne moËvirne ravnice Ljubljanskega barja proti jugu. Ime mesta se v zapisih prviË omenja od sredine 12. stoletja, najprej z nemπkim imenom Laibach in takoj nato s slovanskim Luwigana. Prvotno je bilo naselje pod gradom, ki so mu okoli leta 1200 dodelili mestne pravice, posest Spanheimov, pozneje pa so mesto povzdignili v prestolnico Krajnske deæele. Leta 1335 je mesto priπlo pod oblast Habsburæanov in bilo zanje pomembno oporiπËe na poti proti morju. Srednjeveπka Ljubljana se je razvijala okoli Starega trga, Mestnega trga in Novega trga na drugem bregu Ljubljanice. Vsi trije deli so imeli samostojna obzidja. Prva dva sta bila stisnjena med grajski hrib in reko in sta se razvijala ob glavni cesti, ki je z razπiritvijo oblikovala lijakaste trge. Le Novi trg je bil pravilne oblike in ta del mesta je imel okoli obzidja speljan jarek z vodo, ki je potekal od Ljubljanice po danaπnji Zoisovi cesti (od tod udomaËeno ime Graben), zavil okoli Kriæank na Vegovo ulico in ob sedanjem Kongresnem trgu spet do reke. Na Vegovi ulici je srednjeveπko obzidje potekalo skoraj na mestu nekdanjega rimskega zidu, le da je bila Emona zahodno, srednjeveπko mesto pa vzhodno od njega. Ostanek obrambnega stolpa πe vidimo na hiπi ob Glasbeni matici. SrediπËe srednjeveπke Ljubljane je bilo prvotno pod TranËo, dokler niso leta 1484 sezidali mestne hiπe na kraju danaπnje. Da bi bolje izkoristili z obzidjem utrjeni prostor, je imela lahko meπËanska hiπa le tri okenske osi na ulico. Zaradi nevarnosti poæara je hiπe v strnjenem nizu loËeval preduh. Nekaj takπnih hiπ, z znaËilnimi slemeni pravokotno na ulico, se je na Gornjem trgu πe ohranilo.
tloris srednjeveπkega mesta
Mesto beneπkega baroka Leta 1511 je mesto prizadel moËan potres, ki je povzroËil veliko πkode po vsej deæeli Kranjske. Z obnovo mesta so priËeli ozke stare hiπe, razvite po globini parcele, povezovati v veËje palaËe z dvoriπËi in slemeni, obrnjenimi vzporedno z ulico. ©e veË sprememb v mestu je ustvarila zmagovita protireformacija, ki je v deæelo prinesla barok. S staliπËa jezuitov, ki so priπli v Ljubljano leta 1597 in odloËilno pripomogli k porazu reformacije, sta bili nesprejemljivi tako gotika kot znak luteranstva, kot renesanËna 12 Arhitekturni vodnik po Ljubljani
layout arhitektura1
2/27/02
9:03 AM
Page 13
kn j
ig a
rn
a.
co m
arhitektura, ki je v svoje srediπËe postavljala Ëloveka. Le baroËne cerkve so lahko vernike prepriËale s svojim mogoËnim bliπËem in obrednim prostorom. Tedaj baroËna umetnost ni bila stvar okusa, temveË simbol pripadnosti rimskokatoliπki cerkvi. V Ljubljani je dosegel barok svoj vrh v prvih letih 18. stoletja, ko so, tudi na pobudo Academie operosorum Labaciensis (delovala je od 1693-1701) v Ljubljani delovali priznani italijanski umetniki: arhitekt Andrea Pozzo, kipar Francesco Robba, slikar Giulio Quaglio in drugi, veËinoma iz sosednje Beneπke republike. Pri njih se je gradbene obrti izuËil tudi domaËin Gregor MaËek, ki ga radi postavljamo za prvega slovenskega arhitekta. V Ljubljani so naËrtno postavili celo vrsto novih cerkva, na Ëelu s stolnico, zgradili novo mestno hiπo, veËino starih stavb so nadzidali in oblekli v baroËne fasade. Na ta naËin je mesto ohranilo srednjeveπko zasnovo prostora, a hkrati dobilo baroËni videz. Prav tako je posebnost, da se pod vplivom beneπkega umetniπkega razvoja barok v Ljubljani ni razvil v razkoπni rokoko, ampak je preπel v umirjeni klasicizem.
tloris baroËnega mesta
Klasicizem in historicizem Konec 18. stoletja je bil Ëas razsvetljenstva. To je med drugim na novo odkrivalo antiko. V arhitekturi se je pojavil klasicizem, ki ni, kot barok, izhajal iz renesanse, temveË se je neposredno naslonil na grπko antiko. Po Napoleonovih vojnah z avstrijsko monarhijo so Ljubljano zasedli Francozi in za kratek Ëas (1809—1813) je postala prestolnica Ilirskih provinc. Dogodek je bil v arhitekturnem razvoju manj pomemben, daljnoseæne posledice pa je imel pri vzponu slovenstva, saj so v πolah prviË pouËevali Arhitekturni vodnik po Ljubljani 13