http://www.knjigarna.com/UserFiles/File/3831075924017

ÆIRAFA Žirafe živijo do 25 let.

Žirafe obiËajno poËivajo stoje in spijo slabi dve uri na dan.

Žirafe imajo najveËje oËi od vseh kopenskih sesalcev.

knjigarna.com swis721

ŽIRAFINI PODPLATI SO VELIKI KOT PLITEV KROŽNIK.

P

redstavljaj si, da stojiš pred svojo hišo in lahko pokukaš skozi okno v prvem nadstropju — in to brez lestve! To bi lahko storili, Ëe bi bili žirafa — najvišji kopenski sesalec na svetu. Žirafe so visoke kot drevesa in ker imajo tako dolge noge in vratove, lahko doseæejo viπino do 5,8 metra. Žirafam pravijo stražni stolpi« afriških travnatih savan, saj jim njihova velikost in oster vid omogoËata, da hitro opazijo plenilce, kot so levi, hijene in divji psi. Z okretnim udarcem svoje prednje noge lahko takoj prepodijo vsakega plenilca.

DOLG JEZIK 53 centimetrov dolg jezik žirafi omogoËa, da z vej osmuka okusno listje. Je tudi oprijemalni organ, kar pomeni, da lahko žirafa z njim neko stvar zgrabi in drži.

MODERNI PLAŠ»I Rjave pege na koži ji pomagajo, da postane neopazna med terasistimi drevesi savane.

NIGER

ETIOPIJA

AL IA

SREDNJEAFRIŠKA REPUBLIKA

UGANDA DEMOKRATIČNA KENIJA REPUBLIKA KONGO TANZANIJA

SO

MREŽASTA ŽIRAFA Te žirafe so razπirjene v severni Keniji in imajo zaobljene, rdeËkaste pege, loËene s svetlo belimi Ërtami, ki spominjajo na mrežo.

ZIMBABVE NAMIBIJA BOCVANA EVROPA SEVERNA AZIJA AMERIKA TIHI ATLANTSKI OCEAN OCEAN TIHI AFRIKA INDIJSKI OCEAN JUŽNA AMERIKA OCEAN AVSTRALIJA

Žirafe n TI AKACIJE a ted veË sto k en prežveËijo ilogra teh listo mov v.

INDIJSKI OCEAN

ZAMBIJA

Življenjski prostor

ANTARKTIKA

MASAJSKA ŽIRAFA Razπirjena je v južni Keniji in Tanzaniji, na rumenkasti podlagi ima temno rjave pege, ki spominjajo na hrastove liste.

LIS

SUDAN

M

ČAD

Povečano območje

Obstaja samo ena vrsta žiraf, ki pa ima πest razliËnih podvrst, živeËih v razliËnih predelih Afrike. Iz katere podvrste je žirafa, lahko ugotoviš po pegah na kožuhu.

A JEDILNN IKU

KJEÆIVIJO

ATLANTSKI OCEAN

ŽIRAFA!

OPREMA NA GLAVI Vse žirafe imajo na glavi majhno, dlakavo rogovje, ki je iz okostenelega hrustanca.

Samci svoje rogovje uporabljajo, da se bojujejo med seboj za samice.

GIB»NI VRATOVI 1,8 metra dolg in zelo gibËen vrat žirafi omogoËa, da doseže hrano v drevesnih krošnjah, ki je razen slonov ne doseže nobena druga žival.

KAMERUN

GLEJ!

MOZAMBIK

KOMBR E

TUM To razširj je žirafi eno grmovje vedno n za hran a voljo o.

knjigarna.com swis721

JUŽNA AFRIKA

O zloženki: Žirafe so lahko visoke tudi 5,8 metra in so najvišje kopenske živali na svetu.

DIVJIN

Žirafe SKE MARELIC obložen se pasejo po bo E ih drev gato z vej soË esih in smukajo ne sade æe.

ZAHODNOAFRIŠKA ŽIRAFA To ogroženo podvrsto, moËno razkropljeno po Nigru in »adu, lahko prepoznaπ po bledih rumenkasto rdeËih pegah in belih nogah.

TIGER

Tigri oznaËujejo svoje ozemlje tako, da pušËajo na drevesih, skalah in na tleh tekoËino posebnega vonja.

NiË Ëudnega ni, Ëe vidiš tigra sedeti na drevesu. »eprav ne plezajo prav pogosto, to zmorejo, Ëe hoËejo.

knjigarna.com swis721

Odrasel tiger lahko skoËi veË kot 9 metrov, da zgrabi svoj plen.

To je tako, kot bi mi preskoËili tri kombije, parkirane v vrsti.

TIGROVA KOŽA JE PROGASTA KOT NJEGOV KOÆUH.

S

svojo svetlo oranžno barvo in Ërnimi progami je tiger ena od najbolj prepoznavnih — in najveËjih — maËk na svetu. Tigri so mesojedci, ki živijo in lovijo v gozdovih Azije. Ko hodijo po visoki travi, jim proge pomagajo, da jih živali, ki jih plenijo, ne opazijo. Tigri živijo sami, druæijo se le v Ëasu parjenja. Samo samica skrbi za svoje mladiËe. Tigri imajo vsake dve do tri leta od tri do štiri mladiËe. MladiËi se nauËijo loviti in preživeti sami tako, da opazujejo vse, kar poËne njihova mama. NauËijo se tudi, kako se izogibati ljudem, in to storijo vedno, kadar le morejo.

SKROMNA GRIVA »eprav tigri nimajo razkošne grive kot levi, pa imajo okrog vratu obroË daljše dlake.

NO»NI VID Tigri zelo dobro vidijo v temi, kar je pomembno, saj lovijo veËinoma ponoËi.

A JEDILNN IKU

Povečano območje

TIHI OCEAN

JUŽNA AMERIKA

AZIJA TIHI OCEAN INDIJSKI OCEAN AVSTRALIJA

PODVRSTE TIGROV Trenutno poznamo šest podvrst tigrov. Razπirjeni so na doloËenih obmoËjih Azije, posebno v Indiji in Rusiji.

SIBIRSKI ALI AMURSKI TIGER Je najveËja podvrsta tigra, samec je lahko dolg tudi do štiri metre!

Ti tigri imajo najbolj bledo oranžen koæuh in najmanj prog.

INDIJSKI TIGER Indijski tigri so najbolj πtevilËna podvrsta tigra. Predstavljajo približno polovico vseh tigrov, ki trenutno živijo v divjini.

INDOKINSKI TIGER Je podvrsta tigra, ki je razširjena na najveËjem obmoËju.

Najdemo ga na Tajskem, v Mjanmaru, Kambodži, Vietnamu, Laosu, Maleziji in na Kitajskem.

SKOK IN PRESKOK Tigri imajo daljπe zadnje noge, ki jim omogoËajo dolge skoke, da ulovijo svoj plen.

KOSMATI PODPLATI Ker sibirski tigri živijo v hladnejπih predelih, imajo na podplatih dodatno dlako, ki jih šËiti pred ledom in snegom.

EVROPA SEVERNA AMERIKA ATLANTSKI OCEAN AFRIKA

SPOZNAJ RAZLI»NE

KJEÆIVIJO RUSIJA

ANTARKTIKA

MALEZIJSKI TIGER Za tega tigra so mislili, da pripada isti podvrsti kot indokinski tiger, dokler niso leta 2004 z genskim testom dokazali, da gre za loËeno podvrsto.

ZAMBA

Jelen, RR v Aziji, je ki živi ob hrana ti iËajna grov.

JUŽNOKITAJSKI TIGER Je za spoznanje manjši od indokinskega tigra. To podvrsto so v 50. letih skoraj iztrebili, ker jih je kitajska vlada razglasila za škodljivce«.

VODNI B

IV

NEPAL KITAJSKA BUTAN TIHI OCEAN MJANMAR INDIJA LAOS TAJSKA KAMBODŽA BANGLADEŠ VIETNAM

Življenjski prostor

INDIJSKI OCEAN

Je najb OL za tigre. olj težaven ple n Bivol div je napad in zgodil e o tigra ran se je že, da je il ali celo ubil.

knjigarna.com swis721 MALEZIJA

INDONEZIJA

O zloženki: Sumatranski tiger na sliki je najmanjši med vsemi podvrstami tigrov.

»IT

Ta pega AL prav tak sti jelen je o pri hrana ti ljubljena grov.

SUMATRANSKI TIGER Ta je najmanjši od vseh podvrst.

Samci so v povpreËju dolgi 2,4 metra in tehtajo približno 120 kilogramov.

HOBOTNICA

Na vsaki lovki hobotnice je 240 priseskov.

Vseh skupaj jih ima torej 1.920!

Veliko hobotnic lahko spremeni barvo svoje koĹže, da se prikrijejo v okolju pred plenilci ter plenom.

Âťrnilo, ki ga hobotnice spustijo, njihovim plenilcem otopi voh.

knjigarna.com swis721

VSE HOBOTNICE SO GLUHE.

O

dkrito reËeno – hobotnice je ena sama mehkoba! Ti mehkužci z osmimi lovkami sploh nimajo okostja, tako da se lahko zrinejo v skoraj vsako špranjo in razpoko, na ta naËin pa lažje pobegnejo pred plenilci, kot so morski psi, jegulje ali delfini. Na kakšen naËin ostanejo hobotnice neopažene v oceanu? Spremenijo barvo in vzorec svoje kože ter se tako prikrijejo med skalami, algami ali koralami. Svoj plen in plenilce lahko prelisiËijo tudi tako, da posnemajo druge živali v tropskih vodah in vodah v zmernem pasu, kjer æivijo. Ni Ëudno, da hobotnice veljajo za najbolj inteligentne nevretenËarje na svetu!

NENAVADNE DIVJINSKE IN

HOBOTNICE

Najbrž se ti zdi Ëudno, da lahko hobotnica izstreli Ërnilo, s kljunom odtrga del plena ter da ji lahko ponovno zraste lovka.

To ni še niË! Oglej si te res nenavadne hobotnice.

HOBOTNICA VRSTE AMPHIOCTOPUS MARGINATUS Ta vrsta, ki jo najdemo ob obalah Indonezije, s sabo za domovanje in zašËito nosi kokosovo lupino, hodi pa po dveh lovkah. »isto pravi premiËen dom!

HUD UGRIZ S kljunom, ki je podoben ptiËjemu, hobotnice res grdo ugriznejo v svoj plen. Oster kljun jim tudi pomaga, da zdrobijo trde lupine školjk.

OBRAMBA S »RNILOM Ko so ogrožene, hobotnice aktivirajo svoje Ërnilne vreËke in spustijo gost oblak Ërne tekoËine, ki zbega plenilce.

NEVERJETNE ROKE« Hobotnice uporabljajo svojih osem lovk, da se premikajo po dnu oceana.

Na vsaki lovki sta dve vrsti priseskov, kar jim omogoËa, da se oprimejo gladkih površin, kot so skale.

SPRETNI PLAVALCI Hobotnice so hitri plavalci.

Plavajo tako, da vsesajo vodo v vdolbino v svojem telesu, potem pa jo iztisnejo skozi lijak, ki ga imajo tik pod glavo in se hitro poæenejo nazaj.

HOBOTNICA VRSTE TREMOCTOPUS SP. VeËina vrst hobotnic izloËa Ërnilo, kadar so ogrožene. Ta hobotnica pa ima mrežaste lovke, ki jih razprostre kot plahuti, da prežene plenilce.

HOBOTNICA VRSTE THAUNOCTOPUS MIMICUS Ta hobotnica, ki jo najdemo ob obali jugovzhodne Azije, lahko spremeni barvo, obliko in celo vedenje, ko oponaša druge živali okrog sebe. Lahko se zvije in potegne vase svojih osem lovk, da je videti kot navadna riba — ali celo kaËa!

A JEDILNN IKU R

AKI H te plava obotnice zgrab ijo joË lovkami, e Ëlenonoæce s svojimi jih prim e in nesejo jo s priseski v usta .

KJEÆIVIJO SEVERNA AMERIKA ATLANTSKI OCEAN TIHI OCEAN

JUŽNA AMERIKA

EVROPA

AZIJA TIHI OCEAN

AFRIKA INDIJSKI OCEAN

MODRO KOLOBARJASTA OBRO»KASTA HOBOTNICA »eprav modro kolobarjasta obroËkasta hobotnica ni veËja od žogice za golf, pa je eno najbolj smrtonosnih æivih organizmov na svetu.

Ena sama hobotnica ima dovolj strupa, da ubije 26 odraslih ljudi!

knjigarna.com swis721 AVSTRALIJA

Življenjski prostor

Hobotn JASTOGI ponoËi. ice lovijo pred vsem Plazijo dnu, da se po morskem najdejo te hrustljav e rake.

ANTARKTIKA

O zloženki: Hobotnica zraste do 0,6 metra, lahko pa tudi veË kot 1,2 metra.

POK

Hobotn ROVA»E pokrova ice obiËajno so v svojem Ëe naberejo in Ëne z jedjo, domovanju. K pojedo n zmeËejo jihove lupine k o konËajo ot pred svo jo odprt odpadke ino v ska li.

ORANGUTAN Okrog 97 odstotkov njihovega genetskega materiala se sklada s Ëloveškim.

VašËani na Borneu in Sumatri se pritožujejo, da so se nekateri orangutani nauËili uporabljati Ëolne, ko so opazovali ljudi. Ti šaljivci vsake toliko Ëasa odvežejo Ëoln in za zabavo odplujejo po reki.

Orangutani si naredijo gnezda« za spanje na drevesih. Ta gnezda so lahko tudi 18 metrov nad tlemi.

knjigarna.com swis721

ORANGUTANKE IMAJO V POVPRE»JU SAMO ENEGA MLADI»A NA OSEM LET.

V

kakšnem zares mokrem dnevu lahko v jugovzhodni Aziji, v tropskih deževnih gozdovih Sumatre in Bornea, naletite na orangutana, ki zre v vas izpod velikega lista. Sploh se ne igra skrivalnic — le ni mu do tega, da bi se zmoËil!

Te izjemno inteligentne Ëloveku podobne opice so tako iznajdljive, da si izdelujejo in uporabljajo orodje – iz lista si naredijo dežnik ali pa s šibami bezajo v drevesna debla, da pridejo do hrošËev ali medu. Zato so orangutani vredni spoštovanja. So tudi najveËje živali, ki živijo na drevju. »eprav lahko odrasli samci tehtajo veË kot 90 kilogramov, te opice z rdeËo dlako preživijo skoraj ves svoj Ëas v drevesnih krošnjah tropskega deževnega gozda.

PRIPRAVNE ROKE Kljukaste roke s palci, ki spominjajo na Ëloveške, in stopala z velikimi prsti ter loËenim palcem omogoËajo orangutanu, da dobro zgrabi ovijalke, veje in sadje.

PRIKUPNA LI»KA Odrasel samec ima na obeh straneh obraza ploπËate liËne blazine, ki najbrž privlaËijo samice.

MOGO»NA »ELJUST Izjemno moËna Ëeljust in zobje tem opicam omogoËajo, da zdrobijo, strejo in prežveËijo orešËke, lubje in bodiËasto sadje.

DOSEG Ker je razpon njihovih rok kar 2 metra, se orangutani zlahka zavihtijo z veje na vejo.

ADRENALINSKI

PARK

V Narodnem živalskem vrtu v Washingtonu, se orangutani res znajdejo! Raziskovalci v živalskem vrtu so želeli izvesti preizkus inteligentnosti orangutanov, s katerim bi prikazali, do kod sežejo njihove sposobnosti. Niso pa vedeli, kako naj spravijo te kosmatince iz njihovega domovanja v hiši velikih opic do novega prebivališËa.

NA VISOKI RAVNI Rešitev? Orangutanski transportni sistem. Ta 15 metrov visok sistem zgradb, drogov in kablov orangutanom omogoËa, da se prosto sprehajajo med domovanjem in novim prebivališËem – kar nad glavami navdušenih obiskovalcev živalskega vrta.

DO KONCA RAZGIBANI Ker imajo skrajno gibËne boke, lahko orangutani svoje noge upogibajo v skoraj vse smeri – to jim pomaga, da plezajo po najbolj nemogoËih drevesih.

NA

JEDILNI KU

TIHI OCEAN

SEVERNA EVROPA AMERIKA ATLANTSKI OCEAN AFRIKA JUŽNA AMERIKA

AZIJA

Povečano območje

TIHI OCEAN

INDIJSKI AVSTRALIJA OCEAN

ANTARKTIKA

KJEÆIVIJO Južnokitajsko morje

M A L E Z I J A

INDIJSKI OCEAN

TERMIT Orang I v termit utani s palicam njake, d i drez ki so nji a pridejo do ajo hov vir b ž eljakovinuželk , .

LIST

JE Zaka Orangu j bi trgali list z ta vtaknejo ni jedo listje a listom? tak kar celo vejo in o o, da v usta smukajo listje.

PTI»JA JA VËasih o JCA ra jajca iz ngutani vzam ptiËjih g ejo nezd pojedo k ar z lup in jih ino.

knjigarna.com swis721

I N D O N E Z I J A

Življenjski prostor

VeË kot FIGE sestavlja polovico prehra n sadje, n a prim e orangutan trgajo z er fige, ki jih sv ov dreves. eže

NEVERJETNO! Sistem je dolg 149 metrov in odprt za orangutane, kadar je lepo vreme, od 10 do 14 ure. Oskrbnik pazi na živali, ki jim spušËanje po drogovih na tla prepreËujejo naelektrene mreže.

O zloženki: Odrasel orangutan na sliki je velik 1,5 metra in tehta 113 kilogramov.