3831075928398 by Založba Rokus Klett, d.o.o.

a. co m

Radovednih pet Matematika 5 1. del

jig

ar n

Mladen Kopasić

Ime in priimek

Rešitve nalog so objavljene na spletni strani www.radovednih-pet.si (Dodatno gradivo).

RPET 5 MAT SDZ 2015 1del notranjost.indd 1

28/05/15 13:15

Mladen Kopasić

Radovednih pet

Samostojni delovni zvezek za matematiko v 5. razredu osnovne šole, 1. del Urednici: Mojca Urankar Počkaj, Tjaša Škrinjar Urednica serije Radovednih pet: Mojca Urankar Počkaj Urednica za medpredmetno povezovanje: Mira Kramarič

a. co m

Recenzenta učbeniških vsebin: dr. Zlatan Magajna, Marijanca Cuderman Recenzenta: dr. Zlatan Magajna, Nataša Jeras Jezikovni pregled: Katja Paladin Ilustracije: Matej de Cecco/Umer, d. o. o. Fotografije: Shutterstock, Dreamstime in drugi viri (natančen seznam je na koncu gradiva) Seznam sodelujočih evalvatorjev je naveden na 2. in 3. strani ovitka. Direktor produkcije: Klemen Fedran Izdala in založila: Založba Rokus Klett, d. o. o. Za založbo: Maruša Dejak Oblikovanje naslovnice: Grega Inkret Oblikovanje notranjosti: Jasna Karnar Prelom: Danilo Frlež Tisk: Zrinski, d. o. o. Prva izdaja: 6. ponatis Naklada: 9.800 izvodov Ljubljana 2021

ar n

V gradivu smo zaradi jasnosti zapisa uporabili le moški spol, ki je slovnično nevtralen.

jig

Vse knjige in dodatna gradiva Založbe Rokus Klett dobite tudi na naslovu www.knjigarna.com.

Brez pisnega dovoljenja založnika je prepovedano reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava in druga uporaba avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnemkoli obsegu ali postopku, kot tudi fotokopiranje, tiskanje ali shranitev v elektronski obliki. Tako ravnanje pomeni, razen v primerih od 46. do 57. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah, kršitev avtorske pravice. Založba se je trudila poiskati vse lastnike avtorskih pravic. Če v kakšnem primeru lastnik ni naveden oziroma je naveden napačen lastnik, bomo to z veseljem uredili in popravili.

Založba Rokus Klett, d. o. o. Stegne 9 b, 1000 Ljubljana Telefon: (01) 513 46 00 E-pošta: rokus@rokus-klett.si www.rokus-klett.si

RPET 5 MAT SDZ 2021 1del notranjost.indd 2

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 51(075.2)(076.1) KOPASIĆ, Mladen Radovednih pet. Matematika 5. [Samostojni delovni zvezek za matematiko v 5. razredu osnovne šole] / Mladen Kopasić ; [ilustracije Matej de Cecco ; fotografije Shutterstock, Dreamstime in drugi viri]. - 1. izd., 6. ponatis. - Ljubljana : Rokus Klett, 2021 ISBN 978-961-271-678-3 COBISS.SI-ID 37307139

15/01/2021 12:39

Kazalo 5 13 14 15 16 18 19 20 27 28 30 34 36 38 40 45 46 48 50 52 56 58 63 69 70 76 78 80 82 86 90 96 103 104 108

jig

ar n

a. co m

Ponovimo vsebine 4. razreda Zbiranje in predstavitev podatkov Zapisovanje štetja – črtični prikaz Zapisovanje štetja – figurni prikaz Zapisovanje štetja – preglednica Prikaz s stolpci Prikaz z vrsticami Tortni prikaz Števila do milijona Števila do 10 000 Števila do 100 000 Soda in liha števila Števila do milijona Števila do milijona – prikaz na številski premici Zaokroževanje števil Pisno seštevanje in odštevanje do 1 000 Pisno seštevanje do 1 000 brez prehoda Pisno odštevanje do 1 000 brez prehoda Pisno seštevanje do 1 000 s prehodom Pisno odštevanje do 1 000 s prehodom Preverimo, kaj smo se do sedaj naučili Matematični problemi Dolžinske enote Geometrija Ravnina, točka, daljica Seštevanje in odštevanje daljic Premica Poltrak Pravokotnost Vzporednost Koti Krog in krožnica Pisno množenje večmestnega števila z enomestnim številom Pisno množenje dvomestnega števila z enomestnim številom Pisno množenje trimestnega števila z enomestnim številom

RPET 5 MAT SDZ 2015 1del notranjost.indd 3

28/05/15 13:15

Pred začetkom … Hoj! Dobrodošel v naši družbi. Oglej si, kako je sestavljen tvoj SDZ za matematiko.

Naslov

Naša država je postala članica Evropske unije 1. maja 2004. Takrat je bila naša valuta — denarna enota — tolar. 1. januarja 2007 je tolar zamenjal evro, ki je še danes naša valuta. Evro je bil leta 2015 valuta v 19 evropskih državah, ki so članice Evropske unije. evrski bankovci

Preko uvodne problemske situacije na modri podlagi boš pridobil novo znanje.

a. co m

Fotografije in ilustracije dopolnjujejo besedilo in omogočajo lažje razumevanje.

evrski kovanci

Seštevanje in odštevanje denarnih zneskov Filip je kupil skiro za 52 € 13 centov, Zala pa kolo za 134,65 €. Koliko sta plačala oba skupaj? Za koliko je bilo Zalino kolo dražje od Filipovega skiroja?

Najprej moramo uskladiti zapisa zneskov. Zneska lahko uskladimo na dva načina: 52 € 13 centov = 52,13 € 134,65 € = 134 € 65 centov

ar n

Koliko sta plačala oba skupaj?

Znak za evro je €, lahko pa ga zapišemo tudi z EUR. En evro ima 100 centov. Ceno lahko zapišemo v evrih in centih ali v evrih z decimalno vejico.

SEŠTEVANJE ZNESKOV 2 možna načina, enega izberemo

Primeri, ki jih lahko vidimo na tržnici ali v trgovini:

JABOLKA cena za kg: 1 € 23 centov ali JABOLKA cena za kg: 1,23 €

BANANE cena za kg: 95 centov

Za koliko je bilo Zalino kolo dražje od Filipovega skiroja?

5 2 € 1 3 centov + 1 3 4 € 6 5 centov 1 8 6 € 7 8 centov

HRUŠKE cena za kg: 1 € 8 centov

ali

BANANE cena za kg: 0,95 €

HRUŠKE cena za kg: 1,08 €

ODŠTEVANJE ZNESKOV 2 možna načina, enega izberemo

5 2,1 3€ +1 3 4,6 5€ 1 8 6,7 8€

–

jig

–

1 3 4,6 5€ 5 2,1 3€ 8 2,5 2€

izberemo en odgovor (znesek uskladimo z rezultatom)

Skupaj sta plačala 186 € 78 centov. ali Skupaj sta plačala 186,78 evra.

Zalino kolo je bilo dražje za 82 € 52 centov. ali Zalino kolo je bilo dražje za 82,52 evra.

1 Preberi zneske v evrih in centih: 3 € 25 centov

Preberimo cene:

1 3 4 € 6 5 centov 5 2 € 1 3 centov 8 2 € 5 2 centov

2 Preberi zneske z decimalnim zapisom: 5,43 €

107 € 6 centov

672 € 99 centov

38,89 € 406,50 € 722,35 €

808,03 €

3 Uredi zneske po velikosti od najmanjšega do največjega.

8 € 30 centov

8,03 €

8 € 88 centov

888 €

830,83 €

3 € 38 centov

83,80 €

1 evro 23 centov ali 1 cela 23 evra 95 centov ali 0 celih 95 evra

1 evro 8 centov ali 1 cela 08 evra Radovednih pet

Radovednih pet

RPET 5 MAT UC 2015 notranjost.indd 68-69

V rubriki Ali veš? so predstavljene zanimive informacije, povezane s temo, o kateri se učiš.

04/05/15 09:05

Matematična pravila in zakonitosti najdeš na rumeni podlagi.

Razlaga snovi je napisana na nežno modri podlagi.

Naloge za utrjevanje in poglabljanje znanja Zmorem tudi to je rubrika z nalogami, pri katerih moraš streti marsikateri matematični oreh. Ikona označuje stran, na kateri je skrita problemska naloga s preveč ali premalo podatki, ali pa naloga, ki zahteva dodatno dejavnost (iskanje podatkov na spletu). Preverimo, kaj smo se do sedaj naučili je rubrika, v kateri boš pisno preveril znanje vsebin zadnjih poglavij.

RPET 5 MAT SDZ 2015 1del notranjost.indd 4

28/05/15 13:15

a. co m

Ponovimo vsebine 4. razreda Zala, ne obremenjuj se. Vse, kar smo se lani naučili, bomo letos ponovili in utrdili.

Pa ne bomo samo ponavljali. Naučili se bomo veliko novega in zanimivega.

jig

ar n

Zdi se mi, da sem med počitnicami pozabila, kako pisno množimo.

Očitno si res pozabila, kako pisno množimo.

Radovednih pet

RPET 5 MAT SDZ 2015 1del notranjost.indd 5

28/05/15 13:15

Naloge 1. Glasno preberi števila. 7

1 700

2 630

4 604

150

389

5 012

7 631

607

1 000

9 937

No, pa začnimo. Komaj sem že čakal!

10 000

a. co m

2. Nadaljuj zaporedja v vodoravni smeri. 210

220

230

385

384

383

5 620

5 720

5 820

8 568

8 566

8 564

3. Dopolni preglednici. ŠTEVILO

NASLEDNIK

PREDHODNIK

ar n

PREDHODNIK

500

ŠTEVILO

NASLEDNIK

2 388

1 000

6 539

8 300

10 000

jig

4. Zapiši števila z desetiškimi enotami in obratno. Glej zgled. 7 T 3 S 4 D 2 E = 7342

4 673 = 4 T 6 S 7 D 3 E

6 S 3 D 1 E =

9 031 =

3 T 2 D 9 E =

8 207 =

8 T 1 S 5 E =

3 870 =

2 T 4 E =

1 040 =

8 S 1 D =

5 247 =

5. Števila iz desnega stolpca 4. naloge napiši v zvezek z besedami.

Radovednih pet

RPET 5 MAT SDZ 2015 1del notranjost.indd 6

28/05/15 13:15

6. Pod prikaze s pozicijskimi računali napiši števila.

T S D E

7. Pod prikaze z enotskimi kockami napiši števila.

ar n

T S D E

a. co m

T S D E

8. V prazna polja vpiši ustrezna števila.

= 12

7·

= 35

jig

Tu je ponovitev poštevanke. Jo še obvladaš?

3·

4·

= 20

· 7 = 70

·3=9 1·

= 10

4·

= 40

3·

= 27

· 5 = 25

9·

= 18

2·

= 10

· 9 = 81

1·

= 5

8·

= 56

7·

= 28

= 14

· 8 = 32 9·

6·

= 72 · 8 = 48 ·

= 49

= 36 · 7 = 21

5·

= 40 ·

= 21

Radovednih pet

RPET 5 MAT SDZ 2015 1del notranjost.indd 7

28/05/15 13:15

9. V prazna polja vpiši ustrezna števila. = 4

10 :

= 5

: 8 = 2

= 7

48 :

35 :

= 5

:7=2

36 :

= 9

:9=6

72 :

= 9

: 2 = 0

30 :

= 6

: 4 = 4

42 :

15 :

= 3

60 :

= 10 :

21 :

= 7

= 8

ar n

10. Zapiši v stolpce in pisno seštej.

:4=8

: 9 = 9

= 2

a. co m

24 :

Množenje mi ne dela težav. Deljenje pa moram še malo vaditi. Nežo bom prosila, da bova vadili skupaj.

354 + 124 =

1 207 + 4 531 =

4 832 + 1 084 = 2 251 + 974 =

7 238 + 1 887 =

jig

11. Zapiši v stolpce in pisno odštej.

2 754 – 1 631 =

765 – 234 =

7 238 – 4 065 =

6 502 – 751 =

4 076 – 1 398 =

12. Prepiši v zvezek. Pisno seštej ali odštej. 723 + 184 = 6 702 + 1 809 =

2 673 – 489 = 476 + 2 485 =

3 456 + 286 = 5 417 – 2 828 =

769 – 384 = 3 086 + 1 915 =

7 503 – 3 417 = 8 216 – 7 149 =

Radovednih pet

RPET 5 MAT SDZ 2015 1del notranjost.indd 8

28/05/15 13:15

13. Z enako barvo pobarvaj trojke, ki spadajo skupaj. množenec 

 seštevanec 

 zmnožek

seštevanec 

 odštevanec 

 razlika

zmanjševanec 

 delitelj 

 količnik

deljenec 

 množitelj 

Do sedaj smo spoznali 4 računske operacije. Ali se spomniš, katere?

a. co m

 vsota

14. Prvi seštevanec je 4 762, drugi seštevanec je 3 294. Kolikšna je vsota?

Odgovor:

Odgovor: Odgovor:

ar n

15. Deljenec je 54, delitelj je 6. Kako imenujemo manjkajoči člen? Kolikšna je njegova vrednost v tem računu?

jig

Zmorem tudi to

1. Razliko števil 6 731 in 2 804 povečaj za zmnožek števil 7 in 8. Kolikšna je vsota?

Odgovor:

2. Številu, ki ima 5 tisočic, 3 stotice, 2 desetici in 4 enice, prištej največje trimestno število. Kolikšna je vsota?

Odgovor:

Radovednih pet

RPET 5 MAT SDZ 2015 1del notranjost.indd 9

28/05/15 13:15

Naloge 1. Množi. 1 3 2 · 3

2. Deli. 8 4 : 2=

9 6 3 : 3=

3. Reši enačbe. 4 + x = 7 x=

1 2 4 · 5

3 0 7 · 6

5 2 : 4=

28 : a = 7 a =

1 5 5 : 5=

2 7 0 : 6=

9 · b = 45 b=

ar n

y – 5 = 3 y =

2 0 3 · 4

a. co m

2 3 · 2

jig

4. Reši neenačbi.

x ≤ 5 Rešitve:

y≥2 Rešitve:

celota

četrtina

Ko se spomnim, kako se takšne naloge rešujejo, sploh ni težko.

5. Pobarvaj navedeni del lika.

polovica

Radovednih pet

RPET 5 MAT SDZ 2015 1del notranjost.indd 10

28/05/15 13:15

6. Dopolni razpredelnici. Riši s šablono.

RISBA

IME

trikotnik

a. co m

LIK ALI TELO?

RISBA

IME

krog

kvadrat

LIK ALI TELO?

7. Poveži, kar sodi skupaj.

ar n

točka

jig

Pri geometriji govorimo o likih, telesih, točkah in različnih črtah.

premica

daljica

poltrak

K F N

Radovednih pet

RPET 5 MAT SDZ 2015 1del notranjost.indd 11

28/05/15 13:15

Zmorem tudi to 1. V katerem številu števka 5 pomeni 5 desetic? a) 5 231

b) 7 835

c) 4 506

č) 9 453

Sendvič z žemljo imam najraje … hmmm … brez žemlje.

Odgovor:

a. co m

2. Žemlje prodajajo v paketih po 3. Jakova mama potrebuje 14 žemelj. Koliko paketov in koliko posameznih žemelj mora kupiti?

3. Lina ima na mizi lističe s številkami: . Dopolni povedi. Upoštevaj, da lahko vsak listič uporabi le enkrat. a) Najmanjše trimestno število, ki ga Lina lahko sestavi, je

ar n

b) Najmanjše štirimestno število, ki ga Lina lahko sestavi, je c) Največje trimestno število, ki ga Lina lahko sestavi, je č) Največje štirimestno število, ki ga Lina lahko sestavi, je

jig

d) Dvomestno število, ki ima najmanjše možno število desetic in največje možno število enic, je e) Dvomestno število, ki ima najmanjše možno število enic in sedem desetic, je

4. Maj je za zaporedje uporabil pravilo »predhodno število pomnoži s tri«. Zaporedje je začel s številom 3. Katero zaporedje je zapisal? a) 3, 6, 12, 24, 48 b) 3, 9, 27, 81, 243 c) 3, 6, 9, 12, 15 č) 3, 9, 27, 81, 84 Katero bi bilo šesto število v tem zaporedju?

Radovednih pet

RPET 5 MAT SDZ 2015 1del notranjost.indd 12

28/05/15 13:15

a. co m

Radovednih pet Naravoslovje in tehnika 5

jig

ar n

Polona Mežnar, Mateja Slevec, Asja Štucin

Ime in priimek

Rešitve nalog so objavljene na spletni strani www.radovednih-pet.si (Dodatno gradivo).

R5_NIT5_SDZ_2016_notranjost_TISK.indd 1

07/06/16 10:51

Polona Mežnar, Mateja Slevec, Asja Štucin

Radovednih pet

Samostojni delovni zvezek za naravoslovje in tehniko v 5. razredu osnovne šole Urednica: Tatjana Vidic Urednica serije Radovednih pet: Mojca Urankar Počkaj Urednica za medpredmetno povezovanje: Mira Kramarič

a. co m

Recenzenta učbeniških vsebin: dr. Iztok Tomažič, dr. Saša Ziherl Recenzentka: Alenka Balon Jezikovni pregled: Katja Paladin Ilustracije: Matej de Cecco, Robert Valčić, Marko Renko/Umer, d. o. o. Fotografije: Shutterstock, Istockphoto in drugi viri (natančen seznam je na koncu gradiva) Seznam sodelujočih evalvatorjev je naveden na 2. in 3. strani ovitka. Direktor produkcije: Klemen Fedran Izdala in založila: Založba Rokus Klett, d. o. o. Za založbo: Maruša Dejak Oblikovanje naslovnice: Grega Inkret Oblikovanje notranjosti: Jasna Karnar Prelom: Darja Malarič Tisk: Bulvest Print AD Prva izdaja: 6. ponatis Naklada: 3.000 izvodov Ljubljana 2021

ar n

V gradivu smo zaradi jasnosti zapisa uporabili le moški spol, ki je slovnično nevtralen.

jig

Vse knjige in dodatna gradiva Založbe Rokus Klett dobite tudi na naslovu www.knjigarna.com.

Založba Rokus Klett, d. o. o. Stegne 9 b, 1000 Ljubljana Telefon: (01) 513 46 00 E-pošta: rokus@rokus-klett.si www.rokus-klett.si

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 5(075.2)(076.5) 62(075.2)(076.5) MEŽNAR, Polona Radovednih pet. Naravoslovje in tehnika 5. [Samostojni delovni zvezek za naravoslovje in tehniko v 5. razredu osnovne šole] / Polona Mežnar, Mateja Slevec, Asja Štucin ; [ilustracije Matej de Cecco, Robert Valčić, Marko Renko ; fotografije Shutterstock, Istockphoto in drugi viri]. - 1. izd., 6. ponatis. Ljubljana : Rokus Klett, 2021 ISBN 978-961-271-679-0 1. Slevec, Mateja 2. Štucin, Asja COBISS.SI-ID 37314563

RPET 5 NIT SDZ 2021 notranjost.indd 2

15/01/2021 13:23

Kazalo 5 6 12 13 15 19 20 21 22 24 25 27 29 30 32 34 35 37 38 40 41 42 43 44 47 49 51 53 54 56 58 59 60 62 64 66 68

jig

ar n

a. co m

Hrana in prehranjevanje v naravi Z uravnoteženo prehrano do zdravja Razvade in slabe navade Skrbim za zdravje Hrana je zelo različna Različni okusi krajev Ravno prav siti Prehranjevanje mojih prednikov O kulturnih rastlinah O živinoreji Trajnostni razvoj Živa bitja in voda Pot vode skozi rastlino Živa bitja in Sonce Živa bitja med seboj sodelujejo Živa bitja in okolje Prehranjevalna veriga Prehranjevalni splet Ravnovesje v naravi Človek posega v naravo Pregled vsebin o hrani in prehranjevanju Dejavniki okolja O vodi Stanje vode se spreminja Voda je topilo Kroženje vode v naravi Pitna voda je vrednota Varujmo naravo – onesnaževanje vode Tla in prst Varujmo naravo – onesnaževanje tal O zraku Zračni tlak Varujmo naravo – onesnaževanje zraka O vetru Izkoriščanje vetra Sonce in letni časi Sonce in vreme

R5_NIT5_SDZ_2016_notranjost_TISK.indd 3

07/06/16 10:51

69 70 71 73 74 76 77 79 81 82 84 85 88 89 92 94 97 100 101 102 107 109 112 113 115 117 118

jig

ar n

a. co m

Vremenski simboli Segrevanje snovi Termometer Temperatura in toplota Prevajanje toplote Snovi različno prevajajo toploto Živa bitja in toplotna izolacija Gorenje Varujmo naravo – gašenje Pregled vsebin o dejavnikih okolja Snovi in njihove lastnosti Snov zavzema prostor Snovi različno shranjujemo Masa snovi se ohranja Prostornino plina lahko spreminjamo O gostoti O nevarnih snoveh Pregled vsebin o snoveh in njihovih lastnostih Raba preprostih naprav Gugam se, gugaj se Uporabi vzvod Uporabi škripec Uporabi dvigalo Uporabi gonilo Uporabi cevje Uporabi vedro in vrv Pregled vsebin o preprostih napravah

R5_NIT5_SDZ_2016_notranjost_TISK.indd 4

07/06/16 10:51

Hrana in prehranjevanje v naravi

V deželah, kjer je hrane dovolj, se se med ljudmi zaradi preobilnega uživanja hrane in premalo gibanja pojavljajo bolezni sodobnega časa.

Vsa živa bitja na Zemlji so odvisna od vode.

ar n

Poleg vzgoje kulturnih rastlin je pomembna panoga kmetijstva tudi živinoreja.

jig

Pri vzgoji poljščin nekateri kmetovalci sledijo načelom sonaravnega kmetovanja.

Potrebe po hrani z naraščanjem števila prebivalstva naraščajo. Tudi z vzgojo kulturnih rastlin je človek premagal pomanjkanje hrane.

a. co m

Hrana se kvari. Za človekovo Kvarjenje zdravje je pomembna povzročajo uravnotežena mikroorganizmi. prehrana.

S fotosintezo, ki jo poganja energija Sonca, si zelene rastline same proizvajajo hranilne snovi (sladkor). Rastline so proizvajalci.

Z rastlinami in zalogami hrane v njih se prehranjujejo druga živa bitja, ki so potrošniki.

Poleg vode živa bitja za življenje potrebujejo energijo. Osnovni vir energije na Zemlji je Sonce.

Prehranjevalna veriga pomeni zaporedje živih bitij, ki so hrana drugo drugemu. Kadar se več prehranjevalnih verig preplete, nastane prehranjevalni splet.

Radovednih pet

R5_NIT5_SDZ_2016_notranjost_TISK.indd 5

07/06/16 10:51

Z uravnoteženo prehrano do zdravja

a. co m

Za človekovo zdravje je poleg pitne vode in čistega zraka pomembna tudi uravnotežena prehrana, ki telesu zagotovi snovi, ki so nujne za njegovo rast, razvoj in delovanje. Te snovi so: beljakovine (meso, ribe , stročnice), ogljikovi hidrati (kruh, testenine), maščobe (olje, maslo), mineralne snovi in vitamini. Pomembne so tudi prehranske vlaknine, ki uravnavajo pretok snovi skozi prebavno cev. Vključevanje sadja in zelenjave v obroke je pomembno za ohranjanje zdravja. Najprimernejša pijača za žejo je voda.

DEJAVNOST: Pripravi si zdrav zajtrk

Potek dela: Sadje olupimo in narežemo na majhne kocke. Stresemo ga v večjo skodelico. Orehe nasekljamo in jih dodamo mešanici sadja. Nazadnje dodamo še kosmiče in vse skupaj prelijemo z navadnim jogurtom. Po želji osladimo z medom. Jed je okusna, nasitna in osvežilna, pa še zelo zdrava.

ar n

Sestavine za eno osebo: • polovica banane, • polovica kivija, • jagoda, • nekaj orehovih jedrc, • pol skodelice koruznih ali ovsenih kosmičev, • pol skodelice navadnega tekočega jogurta, • žlička medu.

jig

Potrebuješ: • leseno desko, • majhen nož, • skodelico, • žličko.

1. Po uri napornega treninga je bila Urška žejna. Kaj naj pije? A) Kokto. B) Kavo. C) Nič, žeja bo minila. Č) Vodo. D) Vročo čokolado. Zakaj se ti zdi izbrana pijača najustreznejša?

Radovednih pet

R5_NIT5_SDZ_2016_notranjost_TISK.indd 6

07/06/16 10:51

2. Dnevni ritem hranjenja Hrano je priporočljivo uživati večkrat na dan – v štirih do petih obrokih. Če hrano uživamo večkrat na dan, je količina sladkorja v krvi bolj enakomerna kot takrat, ko hrano uživamo dvakrat ali trikrat dnevno. Pomembno je tudi, da ne pretiravamo z uživanjem živil, ki vsebujejo enostavne sladkorje – bombonov in drugih sladic.

zajtrk

malica

kosilo

malica

večerja

KRIVULJA 1

a. co m

Najprej si oglej skici, ki prikazujeta krivuljo spreminjanja sladkorja v krvi. Nato odgovori na vprašanja in reši nalogo.

KRIVULJA 2

večerja

ar n

kosilo

zajtrk

meja sitosti krvni sladkor meja lakote

Vir: Marija Kodele, Gospodinjstvo 8. razred, Domus, Ljubljana 1991.

jig

• Katera krivulja prikazuje ritem prehranjevanja, ki je priporočljiv za zdravo prehrano?

• Kaj ponazarjajo rumeno obarvani deli krivulje na drugi skici?

• Sklepaj, ali ima oseba, ki se prehranjuje po drugem ritmu prehranjevanja (krivulja 2), težave s čezmerno telesno maso.

• Za manjše nihanje krvnega sladkorja moram za dopoldansko malico pojesti

A) čokoladni rogljiček. B) pet bombonov. C) ovsene kosmiče z jogurtom. Č) krof.

R5_NIT5_SDZ_2016_notranjost_TISK.indd 7

Radovednih pet

07/06/16 10:51

3. Dopolni povedi in pojme vpiši v izpolnjevanko na naslednji strani. 1

Hrana se razgradi v procesu, ki ga .

imenujemo 2

Ogljikovi

Vsak dan pojejmo vsaj pet jedrc.

14 Za rast in razvoj telesa so nujne

jig

Vrednost

v krvi

s suhimi

slivami je priporočljiv jutranji obrok.

nas ščitijo pred

boleznimi.

mora čez dan enakomerno nihati.

Prosena

15 Iz hrane se sprošča

Če uživamo zelenjavo in

sadje, si povečamo telesno

snovi.

ar n

12 Beljakovine, ogljikovi hidrati in maščobe

Dan vedno začnemo

13 Največjo energijsko vrednost imajo

je za zdravje pomembno pitje

vir energije. 5

11 Poleg uravnotežene prehrane

obrokov.

a. co m

Na dan moramo pojesti vsaj

vplivajo na nastanek

in razvoj.

Z uravnoteženo prehrano telesu zagotovimo snovi, ki so nujne za

10 Nezdrave prehranjevalne navade

17 Korenje, solato, bučke, por in cvetačo

uvrščamo med

18 Banane, jabolka in hruške uvrščamo med

Hov, le kakšno je geslo?

Radovednih pet

R5_NIT5_SDZ_2016_notranjost_TISK.indd 8

07/06/16 10:51

1 2 3

5 6 7 8 9 10 11 12

ar n

a. co m

jig

ogljikovi hidrati

vitamini

beljakovine

maščobe in sladkorji

Potrebujem pomoč, hov.

Radovednih pet

R5_NIT5_SDZ_2016_notranjost_TISK.indd 9

07/06/16 10:51

POSKUS: Če hrana gori, se sprosti energija S poskusom bomo ugotavljali, kaj je snov in kaj je energija.

Masa oreha in čipsa:

čips oreh

TK – končna temp. vode [°C]

ar n

TZ – začetna temp. vode [°C]

Navodila za delo: V epruveto nalij 10 mℓ vode in izmeri temperaturo vode z alkoholnim termometrom. Z digitalno tehtnico stehtaj orehovo jedrce in košček čipsa. Živili morata imeti enaki masi. Na kovinsko žičko najprej nabodi čips in jo postavi na kovinski podstavek. Z vžigalico prižgi košček čipsa, da bo zagorel. Nad plamenom drži epruveto z vodo, dokler celoten košček ne zgori. Izmeri čas gorenja čipsa. Ko čips preneha goreti, ustavi štoparico in odčitaj temperaturo vode v epruveti. Stehtaj pepel. Poskus ponovi še z orehom. Podatke vnesi v preglednico.

a. co m

Potrebuješ: • epruveto, • kovinsko žičko, ki jo oblikuješ v obliko stojala (kot kaže spodnja skica), • kovinski podstavek, • leseno ščipalko, • termometer, • oreh, • čips, • digitalno tehtnico, • vžigalice, • štoparico.

čas gorenja [min]

masa pepela [g]

Izračunaj razliko temperatur!

jig

Čips: TK – TZ =

Oreh: TK – TZ =

Razloži, zakaj se je voda v epruveti segrela.

V katerem primeru je temperatura vode v epruveti bolj narasla? Svoj odgovor utemelji.

Kaj je gorelo dlje časa? Zakaj?

Radovednih pet

R5_NIT5_SDZ_2016_notranjost_TISK.indd 10

07/06/16 14:07

Moram vedeti

Prostor za zapiske

jig

ar n

a. co m

Uravnotežena prehrana mora vsebovati vse hranilne in mineralne snovi ter vitamine v ustreznem razmerju. Za zdravje je pomembno vključevanje sadja in zelenjave v čim več obrokov. Nezdrave prehranjevalne navade vplivajo na zmanjšano odpornost in razvoj nekaterih bolezni v kasnejšem življenjskem obdobju. V hrani je energija, ki se pri gorenju sprošča.

Radovednih pet

R5_NIT5_SDZ_2016_notranjost_TISK.indd 11

07/06/16 10:51

a. co m

Radovednih pet Slovenščina 5 1. del

jig

ar n

Dragica Kapko, Saša Čadež, Aleksandra Grabner Jonke

Ime in priimek

Rešitve nalog so objavljene na spletni strani www.radovednih-pet.si (Dodatno gradivo).

RPET 5 SLO SDZ notranjost 1 del 2016.indd 1

12. 02. 16 10:16

Dragica Kapko, Saša Čadež, Aleksandra Grabner Jonke

Radovednih pet

Samostojni delovni zvezek za slovenščino v 5. razredu osnovne šole 1. del Urednica: Andreja Ponikvar Urednica serije Radovednih pet: Mojca Urankar Počkaj Urednica za medpredmetno povezovanje: Mira Kramarič

a. co m

Strokovni pregled: Simona Jan Jezikovni pregled: Katja Paladin Ilustracije: Matej de Cecco, Igor Šinkovec Fotografije: Shutterstock, iStock in drugi viri (natančen seznam je na koncu gradiva) Seznam sodelujočih evalvatorjev je naveden na 2. in 3. strani ovitka. Direktor produkcije: Klemen Fedran Izdala in založila: Založba Rokus Klett, d. o. o. Za založbo: Maruša Dejak Oblikovanje naslovnice: Grega Inkret Oblikovanje notranjosti: Jasna Karnar Prelom: Boštjan Brecelj Tisk: Zrinski, d. o. o. Prva izdaja: 6. ponatis Naklada: 8.100 izvodov Ljubljana 2021

ar n

V gradivu smo zaradi jasnosti zapisa uporabili le moški spol, ki je slovnično nevtralen.

jig

Vse knjige in dodatna gradiva Založbe Rokus Klett dobite tudi na naslovu www.knjigarna.com.

Založba Rokus Klett, d. o. o. Stegne 9 b, 1000 Ljubljana Telefon: (01) 513 46 00 E-pošta: rokus@rokus-klett.si www.rokus-klett.si

RPET 5 SLO SDZ notranjost 1 del 2021.indd 2

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 811.163.6(075.2)(076) KAPKO, Dragica Radovednih pet. Slovenščina 5. [Samostojni delovni zvezek za slovenščino v 5. razredu osnovne šole] / Dragica Kapko, Saša Čadež, Aleksandra Grabner Jonke ; [ilustracije Matej de Cecco, Igor Šinkovec ; fotografije Shutterstock, iStock in drugi viri]. - 1. izd., 6. ponatis. - Ljubljana : Rokus Klett, 2021 ISBN 978-961-271-680-6 (komplet) 1. Čadež, Saša 2. Grabner Jonke, Aleksandra COBISS.SI-ID 37210371

15/01/2021 12:11

Kazalo 4 6 8 10 14 18 22 26 30 34 36 40 44 48 52 56 60 64 68 72 76 80 84 86 90 94 100 104 108 112 116 122 126 128 134 138

jig

ar n

a. co m

Pogovarjamo se Kako je sestavljen samostojni delovni zvezek za jezikovni pouk? Kako si uredimo zvezek in zapiske v njem? Kako se učimo? Kako se pogovarjamo? Kako se pogovarjamo po telefonu? Kdaj uporabljamo knjižni jezik in kdaj neknjižnega? Katere pravopisne priročnike lahko uporabljamo? Poglej, kaj vse znaš! Raziskujemo svoj jezik Kako izpolnjujemo in sestavljamo ankete? Kako prikazujemo rezultate ankete? Kaj je naročilnica in čemu jo izpolnimo? Kaj so glasovi in kaj so črke? Kateri vrsti glasov poznamo? Kako delimo domače besede? Kaj so večpomenke in kaj enopomenke? Kaj so sopomenke in kaj protipomenke? Kaj so nadpomenke in kaj podpomenke? Kaj je besedna družina? Kako razlagamo pojme? Poglej, kaj vse znaš! Dopisujemo si in obnavljamo Kako pišemo neuradno pismo? Katera določila pred osebnim imenom poznamo? Kako izrazimo voščilo in kako čestitko? Kaj je obnova? Kaj je podrobna obnova besedila? Kaj je strnjena obnova besedila? Čemu so namenjeni odstavki? Kako beremo strokovno besedilo? Kaj so števniki in katere vrste števnikov poznamo? Kako pišemo števnike? Kako pišemo večbesedna zemljepisna lastna imena? Kako pišemo večbesedna stvarna lastna imena? Poglej, kaj vse znaš!

RPET 5 SLO SDZ notranjost 1 del 2016.indd 3

12. 02. 16 10:16

jig

ar n

a. co m

Pogovarjamo se

RPET 5 SLO SDZ notranjost 1 del 2016.indd 4

12. 02. 16 10:16

a. co m ar n jig

Kako se najlažje učiš: v pogovoru ali sam, v tišini?

Kaj je skupno vsem fotografijam?

Kako se pogovarjamo? Od česa je to odvisno?

Sta učenje in pogovor povezana? Pojasni.

RPET 5 SLO SDZ notranjost 1 del 2016.indd 5

12. 02. 16 10:16

Kako je sestavljen samostojni delovni zvezek za jezikovni pouk? 1 Naslov poglavja V samostojnem delovnem zvezku je pet poglavij in vsako ima svoj naslov. V kazalu lahko prebereš naslove poglavij in naslove enot.

Kaj je skupno vsem? fotograf ijam

Kako se : najlažje učišali u v pogovor i? sam, v tišin

Kako se o? pogovarjam Od česa je ? to odvisno

Sta učenje in pogovor povezana? Pojasni.

3 Temeljna vprašanja poglavja Cof te s svojimi vprašanji usmerja v raziskovanje slovenskega jezika. Pogosto te spomni na to, kar že veš. Vprašanja začni brati desno zgoraj in nadaljuj v smeri urnega kazalca.

4 Naslov enote Naslov enote je v obliki vprašanja. Usmeri te v problem, ki ga boš raziskoval.

oglavja

4 5

jig

ar n

p Naslovnica

2 Fotografije Ob naslovu poglavja in fotografijah razmišljaš, kaj novega boš spoznal v enotah.

a. co m

mo se

Pogovarja

d osebnim ločila pre Ka te ra do oznamo? p m o imen

odgovori. Razmisli in

5 Ključne besede enote Ključne besede so pomembni pojmi, ki ti pomagajo razjasniti oz. rešiti bistvo učne snovi. Pomembno je, da te besede razumeš in se naučiš pojasniti vsako od njih.

o Kdaj napišem nici i ovoj na pise msk o začetnico velik gos pod z j z malo? in kda

mo Kako piše rimi kate besede, s družbeni o poimenujem poklic? položaj ali Zakaj?

ede Ključne bes osebnim imenom • določilo pred

a Metka rbljena mam ga je grlo. Zask ledal doktor ino. Bolelo je preg zbolel visoko vroč to, kjer ga ko je dobil da je Marko v ambulan Deček Mar eljala ga je je ugotovil, ala čaj. Odp tor Zdravko mu je skuh l AAA in dok reke je ko Zdravko. Mar za angino.

i besedilo. 1. Preber

ri. 2. Odgovo

. Deček Marko

lel? a) Kdo je zbo b) Kdo mu

je skuhal čaj?

l? A METKA, je pregleda MARKO, MAM c) Kdo ga zvez DEČEK besednih besede iz nico prepiši i črkami. 3. V pregled AVKO. Piši s pisanim IME NO OSEBNO LAST DOKTOR ZDR

deček

Določila

alo) z (veliko/m sem napisal nim imenom pred oseb

ki stojijo pred

g. gospod – . gospa – ga sorica – prof. ofe profesor, pr dr. ktorica – g. doktor, do inž. oz. in ženirka – inženir, in

Zdravko

povedi. in dopolni iz oklepaja vilno besedo Vstavi pra alo) z (veliko/m sem napisal na ime Osebna

Z besedami,

napišemo

NIM IMEN

PRED OSEB DOLOČILO

(npr. deček) žaj v družbi enujemo polo nom, poim osebnim ime tor). o (npr. dok oz. izobrazb mo z piše jih zato na imena, ali nom so obč osebnim ime jšane besede Določila pred Na koncu okra doktor). ih pravilih. (npr. deček, o po določen začetnico o. To naredim jšam okra . Lahko jih tudi

pom ni. Dopol ni in

ker začetnico, . Radovednih

pet

6 Besedilo V 5. razredu spoznavaš pripovedovalno besedilo, obnovo, opise, obrazce, sezname, pismo, voščilo … Nekatere enote zato vsebujejo tudi besedilo. Ob njem spoznavaš značilnosti dane besedilne vrste, kot so npr. opis predmeta, naročilnica, čestitka, vozni red … Besedilo je vedno na modri podlagi.

ker začetnico,

Radovednih

pet

vju ote v pogla Strani iz en 6

Radovednih pet

RPET 5 SLO SDZ notranjost 1 del 2016.indd 6

12. 02. 16 10:16

7 Naloge, vprašanja Z nalogami preverjaš razumevanje besedila in učne snovi. Večkrat preverjaš znanje, ki si ga že usvojil, spoznavaš značilnosti slovenskega jezika in njegove rabe. Naloge rešuješ v razredu, ustno ali pisno, sam, v dvojicah ali skupini.

branje

poslušanje posnetka

a. co m

8 Rubrika Razmisli in odgovori. Rubrika je namenjena razmišljanju o tem, kaj vse znaš, kako se učiš, kaj novega si spoznal, kako napreduješ, katero znanje oz. zmožnost moraš še poglobiti … Naloge so namenjene delu med poukom.

Legenda

gledanje posnetka

gledanje

9 Rubrika Dopolni in pomni. Rubrika je povzetek tistega, kar si se naučil z reševanjem nalog ter opazovanjem in branjem besedil. Povzetke dopolnjuj samostojno in si jih zapomni.

pisanje

pogovarjanje

govorno nastopanje

10 Rubrika Poglej, kaj vse znaš! Na koncu vsakega poglavja so vaje, s katerimi ponavljaš in utrjuješ znanje.

delo z računalnikom

igra

ar n

Moje ime je Zala. Pomagala ti bom pri premagovanju jezikovnih zadreg.

jig

Ime mi je Filip. Svetoval ti bom pri delu.

Jaz sem Neža. Pojasnjevala bom manj znane besede.

Cof. Skrbel bom za dobro voljo.

Sem Jaka. Vsi smo tvoji prijatelji in ti bomo pomagali.

Radovednih pet

RPET 5 SLO SDZ notranjost 1 del 2016.indd 7

12. 02. 16 10:16

Kako si uredimo zvezek in zapiske v njem? npr. – na primer oz. – oziroma itn. – in tako naprej ipd. – in podobno tj. – to je t. i. – tako imenovani str. – stran

a. co m

Ključne besede • urejanje zvezka • oblikovanje zapiskov

1. Razmisli in odgovori. a) Ali pred začetkom šolskega leta urediš svoje zvezke? Kako to storiš? b) Se ti zdi pomembno imeti urejen zvezek? Pojasni svoj odgovor. c) Kaj napišeš na prvo stran zvezka oz. na nalepko na njem? Zakaj?

ar n

2. Odgovori. a) Kako navadno pišeš naslove učne snovi v zvezku? b) Ali pomembne besede oz. povedi označiš drugače kot ostale besede? Kako to storiš? c) Ali se o urejanju zvezkov in zapiskov kdaj pogovarjaš s starši? Kaj ti svetujejo? Se strinjaš z njimi?

jig

3. Preberi besedilo.

Kako si uredim zvezek in zapiske v njem?

Kako uredim zvezke? Šolske zvezke zaščitim pred umazanijo in poškodbami tako, da jih ovijem (npr. v ovojni papir). Na prvo stran napišem svoje podatke, npr. svoje ime in priimek, razred in oddelek, učni predmet. Kako uredim zapiske? Pozoren sem na lepo oblikovano in čitljivo pisavo, da lahko brez težav preberem, kar sem napisal. Naslove in podnaslove lahko pišem z drugačnimi črkami in drugačno barvo, da so opazni. Med naslovom in besedilom navadno pustim prazno vrsto. Besedilo označujem na različne načine, da je zapis pregleden, npr. pomembne besede napišem z drugo barvo, jih podčrtam ... Besedilo uredim po smislu, tj. napišem nov odstavek ipd.

Radovednih pet

RPET 5 SLO SDZ notranjost 1 del 2016.indd 8

12. 02. 16 10:16

4. Razmisli. a) Kaj se zgodi, če črko v besedi napišeš nečitljivo? b) Zakaj je dobro, da je pisava lepo oblikovana? c) Ali je mogoče pisavo izboljšati? Kako? 5. Besede šala – šola in ustavi – vstavi uporabi v povedih. S pisanimi črkami jih napiši v zvezek.

a. co m

Povedi daj prebrati sošolcu. Pove naj ti, ali je tvoja pisava čitljiva. 6. V zvezek napiši veliko in malo tiskano ter veliko in malo pisano abecedo.

Razmisli in odgovori.

Boš koga prosil za nasvet? Če boš, koga?

jig

ar n

Kako boš uredil svoje zvezke?

Kaj je zate pomembno, kadar v trgovini izbiraš zvezke?

Dopolni in pomni.

Za učenje uporabljamo poleg zvezkov še učbenike in delovne

– tudi ti morajo biti urejeni. V zvezke pišemo pomembne stvari o učni snovi in rešujemo . Pomembne dele besedila, naslove, ključne besede ipd. poudarimo

tako, da jih napišemo drugače kot ostalo besedilo. Kadar se učimo, uporabljamo še druge načine zapisovanja, npr. miselne vzorce, preglednice. Pisava naj bo čitljiva. Še posebej pozorni smo pri zapisu črk, ki so podobne, npr. a – o, u – v, n – m. Zamenjava črke lahko

besedi spremeni pomen. Pazimo, da ne izpuščamo črk, pik in strešic.

Radovednih pet

RPET 5 SLO SDZ notranjost 1 del 2016.indd 9

12. 02. 16 10:16

Kako se učimo?

a. co m

Ključne besede • učenje

1. Odgovori. a) Kaj je zate učenje? b) Misliš, da se znaš učiti? Kako se učiš? c) Kje se navadno učiš? Kdaj? č) Ali ti pri učenju kdo pomaga? Katere so tvoje najpogostejše težave pri učenju? d) Ali se boš kdaj nehal učiti? Pojasni. e) Ali meniš, da se učenje kaj spremeni, ko se naučimo brati? Pojasni. f) Kaj storiš, da naučenega ne pozabiš? g) Se bolje učiš sam, v dvojicah ali v skupini? Zakaj?

ar n

2. Preberi.

UČENJE

jig

UČNE DEJAVNOSTI GLEDE NA UČNI TIP

KAKO SPREJEMAMO ZNANJE? PREKO ČUTIL

OKO

UHO

KOŽA, NOS, JEZIK ...

VIDNI TIP zapomni si tisto, kar vidi

SLUŠNI TIP zapomni si tisto, kar sliši

GIBALNI TIP zapomni si tisto, kar preizkusi

branje, opazovanje slik, prikazov pogovor, razlaga, poslušanje zvočnih posnetkov poskusi, sestavljanje in razstavljanje modelov, rezanje, lepljenje, uporaba poučnih iger

3. Kaj novega si izvedel v besedilu v 2. nalogi? 4. V 2. nalogi ponovno preberi ključne besede ob vprašanju Kako sprejemamo znanje. Odgovori na to vprašanje. 10

Radovednih pet

RPET 5 SLO SDZ notranjost 1 del 2016.indd 10

12. 02. 16 10:16

5. Oglej si ilustracije.

Jaz pa sem

Jaz pa sem, kot vidiš,

tip učenca.

a. co m

Jaz sem

ar n

Na kakšen način se posamezni učenec najlažje uči? Pomagaj si z miselnim vzorcem v 2. nalogi.

Dopolni oblačke. Na izbiro so ti besede gibalni, vidni in slušni.

jig

Razvrsti učne dejavnosti v ustrezni stolpec. sestavlja in razstavlja, gleda posnetke, posluša razlago, lepi, reže, posluša posnetke, pogovarja se, gleda skice, riše, dela poskuse, uporablja poučne igre, izdeluje modele, opazuje slike in fotografije SLUŠNI TIP

GIBALNI TIP

VIDNI TIP

Radovednih pet

RPET 5 SLO SDZ notranjost 1 del 2016.indd 11

12. 02. 16 10:16

6. Kateri učni tip si? Pojasni svojo trditev. 7. Kako lahko izboljšaš svoj način učenja? Napiši v zvezek. S sošolci primerjajte svoje zapise.

jig

ar n

Pri pouku pozorno poslušam in sodelujem. Tako se že v šoli veliko naučim.

a. co m

Pogovorite se o učenju in različnih načinih učenja. Na pogovor povabite šolskega psihologa ali osebo, ki raziskuje učenje in poučevanje.

Jaz si zapomnim, če vse napišem. Včasih tudi kaj pobarvam ali narišem.

Jaz se pa najlažje učim, ko poslušam sosedovo psičko, kako lepo laja.

Naučeno moraš večkrat ponoviti, sicer pozabiš.

Radovednih pet

RPET 5 SLO SDZ notranjost 1 del 2016.indd 12

12. 02. 16 10:17