3831075931299

Vesna Kumer, Andreja Markovič, Maja Šebjanič Oražem, Mojca Smolej, Irena Hodnik, Črt Močivnik

SLOVENŠČINA V OBLAKU

7

kn

jig

ar n

VRSTE BESED

a. co m

Samostojni delovni zvezek za slovenščino v 7. razredu osnovne šole

Rešitve nalog so objavljene na spletni strani www.iRokusPlus.​si v zavihku Dodatna gradiva.

Slovenscina v oblaku 7 SDZ_01 snopic_notranjost_2021.indd 1

23/02/2021 13:50

Vesna Kumer, Andreja Markovič, dr. Maja Šebjanič Oražem, dr. Mojca Smolej, Irena Hodnik, Črt Močivnik

Slovenščina v oblaku

Samostojni delovni zvezek za slovenščino v 7. razredu osnovne šole VRSTE BESED Urednica: Andreja Ponikvar

a. co m

Strokovni pregled: Dragica Kapko Ilustracije: Mojca Krajnc/Umer, d. o. o.

Fotografije: Shutterstock in drugi viri (natančen seznam je na koncu gradiva)

Vse knjige in dodatna gradiva Založbe Rokus Klett dobite tudi na naslovu www.knjigarna.com.

ar n

Učbenik Radovednih pet: Slovenščina 5 je Strokovni svet RS za splošno izobraževanje na svoji 169. seji dne 26. 3. 2015 s sklepom št. 613-2/2015/28 potrdil kot učbenik za slovenščino v 5. razredu osnovnošolskega izobraževanja. © Založba Rokus Klett, d. o. o. (2017). Vse pravice pridržane.

kn

jig

Brez pisnega dovoljenja založnika je prepovedano reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava in druga uporaba avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnemkoli obsegu ali postopku, kot tudi fotokopiranje, tiskanje ali shranitev v elektronski obliki. Tako ravnanje pomeni, razen v primerih od 46. do 57. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah, kršitev avtorske pravice.

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 811.163.6(075.2)(076)

Založba Rokus Klett, d. o. o.

Stegne 9 b, 1000 Ljubljana Telefon: (01) 513 46 00 E-pošta: rokus@rokus-klett.si www.rokus-klett.si

Slovenscina v oblaku 7 SDZ_01 snopic_notranjost_2021.indd 2

SLOVENŠČINA v oblaku 7. Učni komplet za slovenščino v 7. razredu osnovne šole / Vesna Kumer ... [et al.] ; [ilustracije Mojca Krajnc ; fotografije Shutterstock in drugi viri]. - 1. izd., 3. ponatis. - Ljubljana : Rokus Klett, 2021 ISBN 978-961-271-791-9 (komplet) 1. Kumer, Vesna, slavistka 2. Hodnik, Irena 3. Močivnik, Črt COBISS.SI-ID 37798659

18/01/2021 12:28

Kazalo

kn

jig

ar n

a. co m

VRSTE BESED Glagol – glagolski naklon ............................................................................................................................................................... 5 Samostalnik – sklanjanje samostalnika ................................................................................................................................ 15 Sklanjanje samostalnikov moškega spola ........................................................................................................................... 22 Sklanjanje samostalnikov ženskega spola ........................................................................................................................... 40 Sklanjanje samostalnikov srednjega spola .......................................................................................................................... 57 Zaimek ................................................................................................................................................................................................... 69 Svojilni zaimek ............................................................................................................................................................................... 73 Vprašalni zaimek ........................................................................................................................................................................... 77 Oziralni zaimek .............................................................................................................................................................................. 81 Kazalni zaimek ............................................................................................................................................................................... 88 Predlog .................................................................................................................................................................................................. 91

LEGENDA

ipomočkov: bujajo uporabo pr od sp ki , ge lo na

mljevida, , enciklopedije, ze slovarja, pravopisa spleta …

obljenemu spodbujajo k pogl ki , ge lo na jše ne zahtev kovanju razmišljanju in razis

Slovenscina v oblaku 7 SDZ_01 snopic_notranjost_2018.indd 3

13/07/2018 12:57

jig

ar n

sam. samostalnik moški spol m. sp. ž. sp. ženski spol sr. sp. srednji spol ed. ednina dv. dvojina mn. množina im. imenovalnik rod. rodilnik daj. dajalnik tož. tožilnik mest. mestnik or. orodnik os. zaim. osebni zaimek svojilni zaimek svoj. zaim. vpr. zaim. vprašalni zaimek oz. zaim. oziralni zaimek kaz. zaim. kazalni zaimek prid. pridevnik glag. glagol 1. os. prva oseba 2. os. druga oseba 3. os. tretja oseba sed. sedanjik pret. preteklik prih. prihodnjik nedol. nedoločnik nam. namenilnik pov. nakl. povedni naklon velelni naklon vel. nakl. pog. nakl. pogojni naklon štev. števnik prisl. prislov predl. predlog

a. co m

Krajšave

kn

ipd. in podobno itn. in tako naprej npr. na primer oz. oziroma t. i. tako imenovani tj. to je str. stran SSKJ

Slovar slovenskega knjižnega jezika

Slovenscina v oblaku 7 SDZ_01 snopic_notranjost_2018.indd 4

13/07/2018 12:57

Peljal te bom v živalski vrt.

a. co m

POVEDNI NAKLON ali POVEDNIK VELELNI NAKLON ali VELELNIK Pojdiva v živalski vrt!

jig

ar n

GLAGOLSKI NAKLON

kn

POGOJNI NAKLON ali POGOJNIK Ali bi šla v živalski vrt?

Slovenscina v oblaku 7 SDZ_01 snopic_notranjost_2018.indd 5

13/07/2018 12:57

GLAGOLSKI NAKLON

RAZMIŠLJAMO IN SE POGOVARJAMO

a. co m

• Oglej si naslovnico knjige Hribci. Kaj prikazuje ilustracija na njej?

Kaj misliš, kako je povezana z naslovom knjige? Če knjigo poznaš, povej sošolcem kaj o njej.

• Kako so ljudje živeli v pradavnini? Kaj so počeli otroci, s čim so se igrali, ali so hodili v šolo?

• Ali si že bral/-a knjigo ali gledal/-a film o življenju v pradavnini?

Ali se ti zdi, da so takrat res živeli tako, kot je prikazano?

kn

jig

ar n

BEREMO IN RAZISKUJEMO

(Marjan Manček: Hribci. Zgodbe iz pradavnine. DZS, Ljubljana, 1993.)

1. Kako imenujemo besedila, kot sta izhodiščni? a) Risanka. b) Strip. c) Karikatura.

Ali rad/-a bereš takšna besedila? Zakaj?

6

Slovenscina v oblaku 7 SDZ_01 snopic_notranjost_2018.indd 6

13/07/2018 12:57

GLAGOLSKI NAKLON

2. V razredu obnovite zgodbi, ki ste ju prebrali, tako da smiselno nadaljujete.

Dajnomir ni mogel spati …

3. Oglej si izhodiščni besedili in odgovori.

a. co m

a) Iz česa sta sestavljeni besedili? b) Kaj se ti zdi pomembnejše za razumevanje zgodbe: sličice ali besedilo v oblačkih? c) Ali bi razumel/-a zgodbo, če bi prebral/-a samo besedilo v oblačkih in ne bi videl/-a sličic? Kaj pa, če bi pogledal/-a samo sličice in ne bi prebral/-a besedila? Razmisli. č) Kaj bi se zgodilo, če bi bilo zapovrstje sličic drugačno? d) Ali bi lahko v oblačke ob sličicah napisal/-a kaj drugega?

4. Preveri, ali je v berilu za 6. ali 7. razred objavljen kakšen strip.

V razredu se pogovorite, kaj je značilno zanj, kako ga beremo ipd.

5. Razišči življenje in delo Marjana Mančka. O njem pripravi računalniško predstavitev. Upoštevaj priporočila za pripravo predstavitve iz 6. razreda.

Predstavitev pošlji v priponki učitelju/učiteljici po e-pošti. Ne pozabi napisati tudi vljudnega sporočila. Upoštevaj učiteljeve/učiteljičine predloge in izboljšaj svojo predstavitev.

ar n

6. Razdelite se v pare. S sošolcem/sošolko razmislita, kako bi lahko prebrala in z glasom prikazala vzdušje v zgodbah, npr. da je junak vesel, jezen, zaspan, prestrašen, navdušen.

Nekaj parov naj na glas prebere zgodbo. Presodite, kdo je najbolje dramatiziral.

jig

V stripih so nekatere stvari prikazane s sličicami, druge pa z besedami. Junaki se med seboj pogovarjajo. Tako kot to počnemo v resničnem življenju, si kaj pripovedujejo, se sprašujejo, ukazujejo, fantazirajo, povejo, da bi se nekaj lahko zgodilo, in podobno. Pri tem uporabljajo najrazličnejše glagolske oblike. V nadaljevanju se bomo naučili, kako te oblike imenujemo in kdaj jih uporabljamo.

kn

7. Nekaj prostovoljcev naj si izbere vsak svoj glagol in ga prikaže brez besed ali pa nariše. Ostali ugibajte, za kateri glagol gre. spati, trkati, zbežati, drveti, razburjati se, srečati se, veseliti se

Enega od glagolov spregaj v sedanjiku.

8. Preberi povedi in podčrtaj glagole. Povedi poveži z desnim stolpcem, kjer je navedeno, kaj delamo s temi glagoli. a) Slišim trkanje. b) Dobro napnita ušesa! c) Več bi počival.

nekomu povemo, kaj se dogaja nekomu povemo, da bi se nekaj lahko zgodilo nekomu ukazujemo

7

Slovenscina v oblaku 7 SDZ_01 snopic_notranjost_2018.indd 7

13/07/2018 12:58

GLAGOLSKI NAKLON

Z osebno glagolsko obliko lahko opišemo neko dejanje, dogajanje ali stanje (npr. trka, zbežal je, je), lahko ukazujemo, velevamo oz. pozivamo k nekemu dejanju ali stanju (npr. napnita, poglej, potrpi, bodi) ali povemo, da bi se pod določenimi pogoji nekaj lahko zgodilo (npr. delali bi, počival bi). Glede na to rečemo, da so glagolske oblike v določenem glagolskem naklonu. Ločimo tri vrste glagolskega naklona: povedni, velelni in pogojni naklon.

9. Preberi besedilo in podčrtaj glagole.

Opazuj obliko glagolov in izberi, kaj jim lahko določiš. spol, sklon, število, oseba, stopnja, čas

a. co m

Le kdo se ne spomni Pedenjpeda, Mojce Pokrajculje in Hribcev? Vse tri knjige imajo nekaj skupnega: ilustriral jih je Marjan Manček. Svobodni umetnik se v otroških letih ni podil med klopmi, temveč je raje risal. Prebral je tudi veliko pustolovskih zgodb. Že v gimnaziji je objavljal karikature in stripe. Tudi v prihodnje nas bo zagotovo zabaval s svojimi deli.

Ali s temi glagoli opišemo dejanje oz. dogajanje ali pozivamo k dejanju?

ar n

Kadar pripovedujemo, kaj se dogaja, uporabimo glagole v povednem naklonu ali povedniku (npr. Slišim trkanje.). Glagole v povednem naklonu lahko zanikamo (npr. Tako ne bo šlo več naprej., Ne slišim trkanja.) in jih postavimo v vse tri čase (npr. Slišim trkanje., Slišal sem trkanje., Slišal bom trkanje.). Z glagoli v povednem naklonu lahko tvorimo tudi vprašanja (npr. Ali spiš?).

10. V izhodiščnih besedilih z rdečo pobarvaj vse povednike. Opazuj tudi ločila na koncu teh povedi.

11. Nedoločnike postavi v povedni naklon. Z njimi smiselno dopolni povedi.

jig

pogovarjati se, osvojiti, pripovedovati, obiskati, obleči, skuhati, odpraviti se, iti, trkati o svojem življenju.

a) Nekateri pisatelji radi

po navadi

c) Mojca

jutri

kn

b) Midva

o filmih. nov plašč. včeraj zjutraj

č) Jan, Manja in jaz d) Ali

mi ti

e) Ali

ti in Blaž na maratonu

f) Tinkara

proti Šmarni gori.

čaj?

s prijateljicama

medaljo? na sladoled. .

g) Miliboža je svojemu možu predlagala, naj pogleda, kdo h) Dajnomir in Milimir

včeraj

živalski vrt.

8

Slovenscina v oblaku 7 SDZ_01 snopic_notranjost_2018.indd 8

13/07/2018 12:58

GLAGOLSKI NAKLON

12. Glagole, ki si jih vstavil/-a v 11. nalogi, prepiši v preglednico in jo dopolni, kot kaže primer.

OSEBA

ŠTEVILO

ČASOVNA OBLIKA

pripovedujejo

3. os.

mn.

sed.

a. co m

GLAGOL

Ali se glagoli v povednem naklonu pojavljajo v vseh treh DA DA DA

NE NE NE

ar n

a) osebah? b) številih? c) časovnih oblikah?

13. Preberi nasvet Marjana Mančka in podčrtaj glagole.

„Igraj se! Skozi igro spoznaj in sprejmi življenje. Pa z obema nogama stoj trdno na tleh!“

jig

Izberi.

kn

Z glagoli Manček: a) pripoveduje, zanika, sprašuje. b) ukazuje, veleva, svetuje. c) pove, kaj bi se ob izpolnjenem pogoju lahko zgodilo.

Kadar velevamo oz. zapovedujemo (npr. Igraj se!) ali prepovedujemo (npr. Ne razburjaj se!), uporabimo glagole v velelnem naklonu ali velelniku. Take povedi zaključimo s klicajem ali piko.

14. V izhodiščnih besedilih z zeleno pobarvaj vse velelnike. Opazuj tudi ločila na koncu povedi.

9

Slovenscina v oblaku 7 SDZ_01 snopic_notranjost_2018.indd 9

13/07/2018 12:58

GLAGOLSKI NAKLON

15. Glagole v oklepajih postavi v velelnik. (ne bati se) in

a) Dajnomir,

(iti) pogledat, kdo je.

(splezati) na drevo!

b) Milimir in Dajnomir,

(počakati), Miliboža! Takoj ti povem.

c)

(paziti) na obliko in jezikovno pravilnost.

č) Učenci, pri pisanju spisov

e) Če boš delala domačo čokolado, mleko v prahu in sladkor v prahu. f) Če ne bosta mogla priti, mi

a. co m

(pripraviti) danes, Lara. Jutri ne boš imela časa.

d) Predstavitev

(uporabiti) kokosovo maslo, kakav v prahu,

(sporočiti).

16. V povedih podčrtaj glagole, nato jih prepiši na ustrezno mesto v preglednici. a) Preberite besedilo. b) Pridi sem. c) Pojdiva danes v kino. č) Raje povejmo po resnici. d) Marko in Tomaž, postavita se v vrsto.

ar n

Ali lahko velelniške oblike najdemo v SSKJ?

EDNINA

jig

1. OSEBA

DVOJINA

MNOŽINA

✘

✘

✘

2. OSEBA 3. OSEBA

Dopolni pravilo.

kn

✘

Velelniških oblik glagola ne moremo tvoriti za in

in

osebo ednine ter za 3. osebo

.

10

Slovenscina v oblaku 7 SDZ_01 snopic_notranjost_2018.indd 10

13/07/2018 12:58

GLAGOLSKI NAKLON

17. Glagola pogledati in prebrati postavi v velelnik. Dopolni preglednici.

EDNINA 1. OSEBA

DVOJINA

MNOŽINA

✘

✘

✘

2. OSEBA 3. OSEBA

a. co m

✘ EDNINA

1. OSEBA

✘

2. OSEBA 3. OSEBA

✘

DVOJINA

MNOŽINA

✘

✘

Primerjaj končnice velelniških oblik zgornjih dveh glagolov. Kaj ugotoviš?

18. Vstavi glagole v velelniku za 2. osebo, da bodo povedi smiselne. mi nove hlače.

ar n

a) Prosim,

do petka.

b) Domačo nalogo c) č) Rože

enkrat na teden.

vsega, kar vam kdo pove.

jig

d) Ne

naš vrt in sadovnjak ob njem.

e) V hribih

f) Marko in Lan, ne

g) Učenci,

kn

h) Nina,

previden! po klopi!

pesem, ki ste se jo naučili.

nam svoj običajni dan.

19. Vstavi glagole v velelniku. a) Matic,

b) Mama,

c) Dečki iz 7. a, č) Maja, d) Nikoli ne e)

(vreči) mi žogo!

Ali poznaš velelniške oblike glagolov na -či?

(speči) takšno pecivo kot zadnjič. (teči) še dva kroga. (obleči si) jopico! (reči) nikoli!

(Postriči se) na kratko.

11

Slovenscina v oblaku 7 SDZ_01 snopic_notranjost_2018.indd 11

13/07/2018 12:58

GLAGOLSKI NAKLON

20. Prečrtaj napačne oblike glagolov in jih popravi.

Popravljene povedi napiši v zvezek. a) Hitreje teči! b) Obleči se toplo! c) Objami me! č) Ne verjami vsega! d) Vzami kos kruha.

Ali lahko zapreš okno?

Ali lahko bereš malo glasneje?

a. co m

21. Povej drugače. Dopolni preglednico, kot kaže primer.

Zapri okno.

Pridi sem.

Greva v kino?

Povejte mi resnico!

Ali ste lahko pri miru?

ar n

22. V razredu se pogovorite, kje lahko vidimo in preberemo povedi ali besedila z glagoli v velelniku.

S sošolcem/sošolko poiščita (v razredu, šoli, kraju …) čim bolj zanimiv napis, ki vsebuje glagole v velelniku, ga prepišita ali fotografirajta.

V razredu pripravite plakat, na katerem boste predstavili napise iz okolja. Opazujte, katero ločilo je najpogosteje uporabljeno.

23. Zamisli si, da bi živel/-a v pradavnini. Dokončaj povedi.

jig

Če bi živel/-a v pradavnini, ne bi

Če bi imel/-a brata ali sestro, bi Kadar bi se s prijatelji igrali, bi

kn

Če bi bili lačni, bi

Moja domača žival bi

Izberi.

a) Z zgornjimi povedmi sem nekaj ukazal/-a. b) Z zgornjimi povedmi sem povedal/-a, kaj bi se ob izpolnjenem pogoju lahko zgodilo.

Kadar želimo povedati ali vprašati, kaj bi se lahko zgodilo, če bi bil izpolnjen določen pogoj (npr. bila bi vesela, ne bi se bali, bežal bi), uporabimo glagole v pogojnem naklonu ali pogojniku. Prepoznamo ga po besedi bi. S pogojnikom pogosto izrazimo tudi željo (npr. Rad bi šel na morje., Jedla bi sladoled.). Povedi z glagolom v pogojnem naklonom zaključimo s piko ali z vprašajem.

12

Slovenscina v oblaku 7 SDZ_01 snopic_notranjost_2018.indd 12

13/07/2018 12:58