Na{ ~as-opis Miha Mohor Manca Košir Marija Stanonik
a. co m
Delovni zvezek za izbirni predmet šolsko novinarstvo za 7., 8., in 9. razred osnovne šole
“Pred neznane sr~ne rane meni spati ne puste ...”
jig
ar n
Gorenjska Gorenjska -- nzbxf nzbxf zc zc dsf dsf xvnbnfdg xvnbnfdg xnbdfz xnbdfz mndbfbdfg mndbfbdfg zxfbdsfg zxfbdsfg sd sd fbnfg fbnfg cvdbnf cvdbnf ma ma cvdnb cvdnb dvbz dvbz zz df df mafh mafh sahjhagd sahjhagd dfbg dfbg bbml bbml nxbglara nxbglara nabdsbfa nabdsbfa sanbdnbdf sanbdnbdf dbsvd dbsvd msn msn nBzcgfhmvnxf nBzcgfhmvnxf nzbfdsf nzbfdsf sdjfhsdg sdjfhsdg sdjkhfsdg sdjkhfsdg sjdghfh sjdghfh znbdf znbdf dsf dsf
jhsdfrgt jhsdfrgt sdmnfbjhdfgd sdmnfbjhdfgd sfbjhfbgsd sfbjhfbgsd dmbjhfdg dmbjhfdg dmandbfjyreut dmandbfjyreut sfbnkj sfbnkj vv djkhgkjsfdgh djkhgkjsfdgh jdfngfd jdfngfd gpaodfgpaodfpnv pnv nfdbsmjhgsdh nfdbsmjhgsdh dfnglkkjfjghfd dfnglkkjfjghfd lsdklgjfg lsdklgjfg dlskglkjfg dlskglkjfg aπpworoqwr aπpworoqwr æfgkkdsjfhs æfgkkdsjfhs fd,jgksjgdh fd,jgksjgdh manmanmjehr mjehr mdsnfgkjhgt mdsnfgkjhgt msdjgkjfdg msdjgkjfdg sdjfn sdjfn dsmngkjfg dsmngkjfg nvkjndgsasg nvkjndgsasg sdfsdfnkjgsa nkjgsa mdnksjhgfsg mdnksjhgfsg æqkjrhtyd æqkjrhtyd mxnvbzdfg mxnvbzdfg ncvkJFg ncvkJFg dnvkjnfdga dnvkjnfdga mcnvkfjngda. mcnvkfjngda. »bansvasr »bansvasr sanfbbgasd sanfbbgasd gbgbgfad gbgbgfad dnbasgf dnbasgf fgkjfhd fgkjfhd asdflkjgfsa asdflkjgfsa kdjskdjsjdhsga jdhsga gbnavdngvsf gbnavdngvsf safbbfg safbbfg dsbdsbhfsdg hfsdg sdfbbgsfa sdfbbgsfa gbdfhjsdg gbdfhjsdg mbsafmbsafhdagfs hdagfs ambnhbgsa ambnhbgsa nbhsdgasfd nbhsdgasfd mfdshbg mfdshbg sdbghjbg sdbghjbg dsff dsff dsghbg dsghbg dsbghjfgs dsbghjfgs nzb nzb hfbhjsd hfbhjsd dfhbjsdf dfhbjsdf dsfbhsdfg dsfbhsdfg sdbfjhbfdg sdbfjhbfdg bdskbgkjafg bdskbgkjafg dksfjkjhgsadf dksfjkjhgsadf sdbvkjbdsga sdbvkjbdsga kjskjsdfgjkhfga dfgjkhfga nn asfjhfbgdf asfjhfbgdf asnkjfdg asnkjfdg jkasjhgr jkasjhgr tjajfgd tjajfgd sdhfgjkhfgd sdhfgjkhfgd sabsabsdjkfbhjfdg sdjkfbhjfdg kjsndafkjdhsga kjsndafkjdhsga gksdgksdfkjahjfdg fkjahjfdg πasdojv πasdojv mdsfhkjhfdghs mdsfhkjhfdghs sadfkjdfgs sadfkjdfgs fkafsjlfg fkafsjlfg safjnkjdsga safjnkjdsga dsbfhjfdgas dsbfhjfdgas ksnfkjhgsa ksnfkjhgsa dsgdfs dsgdfs sajdsiufewrb sajdsiufewrb oaiurertajhgjhrtnooaiurertajhgjhrtnoaisfiuaetrfdsjkh aisfiuaetrfdsjkh dsfjhfgsjdfgh dsfjhfgsjdfgh jht jht uerhuhagn uerhuhagn sdhffg sdhffg ueirhe ueirhe euhr euhr ii ute ute iuerh iuerh akjdhf akjdhf kdfhiauoratkdfhiauoratbpaoasjkdnfbc bpaoasjkdnfbc eruhiuretaa eruhiuretaa iu iu heiwuahhtr heiwuahhtr fhesghtaq fhesghtaq msnbjhdmsnbjhdsaf saf asfjjksdag asfjjksdag èaπspdsamvf èaπspdsamvf kejhkejhkjtre kjtre kdfjhsjkrta kdfjhsjkrta smfjset smfjset dskfkjet dskfkjet πaspfmv πaspfmv dfnkjtmand dfnkjtmand smnfdfr. smnfdfr. Nsdjfhsrg Nsdjfhsrg sdkfhsga sdkfhsga dskjfkjfdga dskjfkjfdga dsfkfg dsfkfg adksjkjsdt adksjkjsdt dvsdg dvsdg dkfjsdga dkfjsdga bdkgbsa bdkgbsa gsjkdgjkfgsd gsjkdgjkfgsd zbxvcnszbxvcnsdfgd dfgd fndbs fndbs ga ga dd bvfjdhsja bvfjdhsja bsfkgbsfkgbasg basg dsfbhsdag dsfbhsdag msdnfbmasdgt msdnfbmasdgt dsbfhsdg dsbfhsdg mnnbsdg mnnbsdg amsanfkbsag amsanfkbsag snfksdga snfksdga aksjfe aksjfe tæmcskdfe tæmcskdfe je je dksjhgs dksjhgs vkjfdgsa vkjfdgsa kasjhkjhsgar kasjhkjhsgar dsfkhsadt dsfkhsadt aksjfkjhgsdar aksjfkjhgsdar asopoewt asopoewt amsfnsrgt amsfnsrgt skadkhirewt skadkhirewt kcjsdf kcjsdf dsjkbdga dsjkbdga bdfgjbfdhjs bdfgjbfdhjs aπpsofpewir aπpsofpewir bsdfjhgewt bsdfjhgewt dskjfbhkeht dskjfbhkeht psaodpsaodjopjrew jopjrew fbkjrt fbkjrt mansbhjer mansbhjer safnbsafnbhegt hegt sdfbjhrete sdfbjhrete mbkwgjw. mbkwgjw. Abncgjhfdgd Abncgjhfdgd dshjbjhr dshjbjhr dshfbjhfg dshfbjhfg asjdhfbfgd asjdhfbfgd ajhgjgf ajhgjgf πwqoiπewoitq πwqoiπewoitq flkjetq flkjetq ewlrjjhrtweq ewlrjjhrtweq mfojewrt mfojewrt ewjkjrtq ewjkjrtq fbgjkbrt fbgjkbrt qq ksjfrkewjrq ksjfrkewjrq khfgretq khfgretq kjghowr kjghowr qπpreymre qπpreymre kjgrre kjgrre elrjlretqn elrjlretqn kasbbrtw kasbbrtw dsbfbdsbfbbrs brs jsdhbfrftdnbfds jsdhbfrftdnbfds fdf fdf nbsjhnbsjhfewgq fewgq dshbfjhrt dshbfjhrt sadkjer sadkjer oiuufeoiuufewrtbdshfret wrtbdshfret dhsjfhdsfg dhsjfhdsfg hjcbjhsdf hjcbjhsdf jhdsbfjhgsdfa jhdsbfjhgsdfa dsfbjhdsf. dsfbjhdsf.
kn
Podoknica Podoknica -- skjdhf skjdhf dsfjkjdfg dsfjkjdfg sdnkafgh sdnkafgh asdamalkfgh asdamalkfgh dslklkags dslklkags sdgna sdgna je je jhdsbg jhdsbg dsmbgjhfg dsmbgjhfg dsjfnkg dsjfnkg sdkajnkjfdh sdkajnkjfdh sdangkjhfa sdangkjhfa nkahfal nkahfal dflahfdh dflahfdh alsdng. alsdng. Nhagdtwed Nhagdtwed bdhe bdhe dsjhe dsjhe ksjfhje ksjfhje efhjweif efhjweif fcewhfwe fcewhfwe dmfdwhe dmfdwhe je je mnzxed mnzxed fjhsrff fjhsrff kvgir kvgir alkjfr alkjfr jdfkrsug jdfkrsug sdkjhfgkrehg sdkjhfgkrehg ksjdhgkksjdhgksutg sutg ksdjg ksdjg msjdhgkurgkdfurie msjdhgkurgkdfurie kdfjghiur kdfjghiur adkjfhgr adkjfhgr mdfngkdjhrk mdfngkdjhrk fkgjnj fkgjnj kfjdgnkj kfjdgnkj dfgjkfdg dfgjkfdg kasjghfrg kasjghfrg kjdsfkjag kjdsfkjag dgbkfjbh dgbkfjbh bvnaer bvnaer jhdsjhdsfjrut fjrut sdjhf sdjhf frjehjr frjehjr dhfbjhdg dhfbjhdg jhdsfbjhdsfbjrh jrh jdsfhrg jdsfhrg fjghjhg fjghjhg hdfjfhg hdfjfhg ÊËaar ÊËaar rjtre rjtre jhgfreËlirnw jhgfreËlirnw Mk Mk hrger hrger rjhbhjre rjhbhjre jhrehjgber jhrehjgber kjrekjre kjrekjre jhwbhre jhwbhre jfhg jfhg fgjfdjgnkjtfgjfdjgnkjtdg dg kjfgtkrg kjfgtkrg jhfbjrhetw jhfbjrhetw jhghre jhghre jhfgbjrhew jhfgbjrhew jrehgbjrtehw jrehgbjrtehw gjhregjhrebgwjehrg bgwjehrg ufdgiutgbiudfghirgbdg ufdgiutgbiudfghirgbdg rgyserg rgyserg jfghjtg jfghjtg jgrteg jgrteg jhgreg jhgreg jhrg jhrg gjbjrhe gjbjrhe jhgbjer jhgbjer jhfbjrhebg jhfbjrhebg jhgrg jhgrg jhfgrg jhfgrg abbfe abbfe rjhbf rjhbf awuer awuer samndsamndbfjhe bfjhe dfbjheg dfbjheg sndhejwbt sndhejwbt dsf dsf jherf jherf asjfher asjfher ksjdhfrhg ksjdhfrhg pqowire pqowire erftjkerftjkwr wr ππ æmckhjg æmckhjg ksjhgre ksjhgre kjgrje kjgrje
Bhsadgjaeyr Bhsadgjaeyr a,smnduier a,smnduier ldksjfroi ldksjfroi mxcznbvgmhzr mxcznbvgmhzr sdbfhr sdbfhr ndfbjrht ndfbjrht dsfrjht aËlkeljte kflgkh jdfgjdrty dsfrjht aËlkeljte kflgkh jdfgjdrty dsjfgkzfg dsjfgkzfg dsjgkfjh dsjgkfjh mgjfkdghjt mgjfkdghjt mdfgjdfgh mdfgjdfgh fdgkjdh. fdgkjdh. Mjdhghsfg Mjdhghsfg dfjhgsjthy dfjhgsjthy dfsjhgs dfsjhgs jkfdg jkfdg jfdghty jfdghty kjfdsghkty kjfdsghkty dkjkjht dkjkjht qwporfg qwporfg djghkjg djghkjg πmsdd πmsdd æaamne æaamne gg mdfgnrg mdfgnrg mnfmjgr mnfmjgr dsngkjnrtgy dsngkjnrtgy dsjngkjrgh majsrheurt dsjngkjrgh majsrheurt kajhkajhfkhrgt msafbndbgs dksgjkdbsfgh fkhrgt msafbndbgs dksgjkdbsfgh dnbfhdsbgs dnbfhdsbgs fadgbkjbfghdf fadgbkjbfghdf msanmsanfkjsbgda fkjsbgda kbdvkdjsgaf kbdvkdjsgaf amnewjew amnewjew rjehbkrjbheg rjehbkrjbheg gfkjdhthu gfkjdhthu paospaosdojafjaet dojafjaet gjhoregy gjhoregy sakfgoijgfthg sakfgoijgfthg asdjfgoigafskfgjhfdh asdjfgoigafskfgjhfdh ksdkfsjgksdkfsjgfadsn fadsn amsnd amsnd jdfgkrgr jdfgkrgr ekdsjghtgy. ekdsjghtgy. Anhfbghfdg Anhfbghfdg sdhfbjhg sdhfbjhg jsahfhsdg jsahfhsdg sajfhbfsd sajfhbfsd sadfbjhgas sadfbjhgas jhsbfjdhsg jhsbfjdhsg mahwe mahwe djsfhurhst djsfhurhst jsdhfshjt jsdhfshjt oiaus oiaus jahsbfhet jahsbfhet jdsfkjdfhsg jdsfkjdfhsg kfjghkdguh kfjghkdguh ksdjfgkfdghds ksdjfgkfdghds msdfbnkjsdgdsa msdfbnkjsdgdsa fg fg
Kurent Kurent -- fdcsddgfdas fdcsddgfdas bvsdfa bvsdfa mngh mngh ndbnhsdgfg ndbnhsdgfg dsmfb dsmfb sdngbmbg sdngbmbg mnvb mnvb mndbfg mndbfg cmv,fg cmv,fg poifdf poifdf dflsdjgfg dflsdjgfg aksff aksff asjfhdsaf asjfhdsaf powiet powiet sdlkjffg sdlkjffg klsdfjdg klsdfjdg dkf dkf sdmngg sdmngg tyews,dfglsfg tyews,dfglsfg sdkfjgfd sdkfjgfd adg adg ewporti ewporti gjty gjty erktjtye erktjtye elkrlkejrye. elkrlkejrye.
“Sveti kurent cvirn prede ...” ©tajerska ©tajerska -- mznbxc mznbxc dklijmnbd dklijmnbd dnobdf dnobdf dbndg dbndg dfbjhsdg dfbjhsdg sdhfjbg sdhfjbg πpqwrot πpqwrot nxdf nxdf dlksgrty dlksgrty mzxcnd mzxcnd fgn, fgn, sdmnfglkhga. sdmnfglkhga. Mbvnzhdfz Mbvnzhdfz hgbjhdfg hgbjhdfg sldkfpoert sldkfpoert fgkjdr fgkjdr ssfjnkjst ssfjnkjst fgnkjty fgnkjty apoirapoirerwt erwt gnkjha gnkjha ashfgdf ashfgdf asjfbh asjfbh ds ds fbfglihdydsmfglkdgh fbfglihdydsmfglkdgh ,dslakhfh ,dslakhfh dsgnlknfhda dsgnlknfhda nlkfdha nlkfdha sdkgjljgf sdkgjljgf bnsdvfhads bnsdvfhads dsfjhasdga dsfjhasdga dshfdshfbjhsdg bjhsdg djsafbhdsg djsafbhdsg dsagjhasfg dsagjhasfg soaifuoisuet soaifuoisuet dsfgnkjshdga dsfgnkjshdga agbagbkjdfg kjdfg sdbbfgs sdbbfgs dsjfkjsfga dsjfkjsfga dlskglkfdlskglkfsg sg dsflksadg dsflksadg dskjagsafhg dskjagsafhg nabvf nabvf ddhsgjhfg ddhsgjhfg dsmangkjfsgha dsmangkjfsgha dsgndsgnjkfha jkfha sdkgkjfda sdkgkjfda ds,gngh ds,gngh nzbcvzf nzbcvzf gadsbgs gadsbgs adsgjkhfgha adsgjkhfgha dsajkhbfs dsajkhbfs dsbsg dsbsg adsbgjfag adsbgjfag kadsjgbkasr kadsjgbkasr sdgnkhfdg sdgnkhfdg sdgnkjfgha. sdgnkjfgha. Tnasdbga Tnasdbga fbgfdh fbgfdh abfgkjfhd abfgkjfhd afnafnhkadgh hkadgh agkfhda agkfhda fkjfhda fkjfhda kfjdga kfjdga jghakjdfh jghakjdfh afngkjfadh afngkjfadh ,angkjfdh ,angkjfdh agkjf agkjf jngjfa jngjfa æmgnf æmgnf je je dsbgafg dsbgafg sajfbfg sajfbfg bdfsg bdfsg zmxnbfher zmxnbfher euytgt euytgt dhsgdgf dhsgdgf gbfg gbfg mdngjrs mdngjrs dmvnfjsdg dmvnfjsdg djjfsg djjfsg kjsdfhur kjsdfhur dsfbkjsgf dsfbkjsgf dgbkjsdgbkjsfg fg dsfbnkjsfga dsfbnkjsfga dnbag dnbag sdfkbsgda sdfkbsgda dvkjase dvkjase dsfnkjhsdg dsfnkjhsdg d,smnjhsfha d,smnjhsfha sdnvbjhfgsda sdnvbjhfgsda sdngjkhfa sdngjkhfa mnasbmnasbhbgesr hbgesr asdbjhagr asdbjhagr mdsgfkjarst mdsgfkjarst dsnfjrst dsnfjrst asfjrg asfjrg vgirt vgirt sm, sm, dnf dnf dfnËo dfnËo ncm ncm djfngaergth djfngaergth mtjytrru. mtjytrru.
Miha Mohor, prof doc. dr. Manca Košir doc. dr. Marija Stanonik
Na{ ~as-opis Recenzenta: Vodja izbirnih predmetov in strokovni sodelavec: Jezikovni pregled: Ilustracije: Fotografije:
Uredila: Direktor produkcije: Izdala in založila: Za založbo:
dr. Karmen Erjavec, Mojca Honzak, prof.
dr. Igor Saksida Mateja Modrijančič Milanka Fabjančič Časopis Delo in priloga Ona, revije Jana, Smrklja, Otrok in družina, PIL, Tabor in Lord, Osnovna šola Davorina Jenka, Cerklje na Gorenjskem Jana Kolarič Klemen Fedran
Založba Rokus Klett, d. o. o. Maruša Kmet Barbara Šušteršič Razvedrilo d. o. o. 3. ponatis 1.000 izvodov
ar n
Oblikovanje in prelom: Tisk: 1. izdaja: Naklada:
a. co m
Delovni zvezek za izbirni predmet šolsko novinarstvo za 7., 8., in 9. razred osnovne šole
kn
jig
Ljubljana, 2010
Vse knjige in dodatna gradiva Založbe Rokus Klett dobite tudi na naslovu www.knjigarna.com
© 1999 Založba Rokus d.o.o. Vse pravice pridržane. Brez pisnega dovoljenja založnika so prepovedani reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava ali druga uporaba tega avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu ali postopku, tudi fotokopiranje, tiskanje ali shranitev v elektronski obliki. Tako ravnanje pomeni, razen v primerih od 46. do 57. člena Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah, kršitev avtorske pravice.
CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 070.48-053.5(075.2)(076) Založba Rokus Klett, d. o. o. Stegne 9 b 1000 Ljubljana telefon: 01 513 46 00 telefaks: 01 513 46 99 e-pošta: rokus@rokus-klett.si www.rokus-klett.si
MOHOR, Miha, 1945Naš čas-opis : delovni zvezek za izbirni predmet šolsko novinarstvo za 7., 8. in 9. razred osnovne šole / Miha Mohor, Manca Košir, Marija Stanonik ; [ilustracije Milanka Fabjančič ; fotografije časopis Delo in priloga Ona ... et al.]. 1. izd., 3. ponatis. - Ljubljana : Rokus Klett, 2010 ISBN 978-961-209-114-9 1. Košir, Manca 2. Stanonik, Marija 249047296
a. co m
Lep pozdrav,
mlada novinarka, mladi novinar. Morda te zanima pisanje reportaž, komentarjev, ocen? Te zanima, kaj je najpomembnejše, če hočeš pisati kot pravi novinar? Bi rad zvedel, kateri so prvi šolski časopisi? Nič lažjega: prelistaj, potem pa pazljivo preberi delovni zvezek Naš čas-opis.
ar n
Lep pozdrav tudi tebi, mlada folkloristka ali folklorist. Morda si želiš zbirati naše ljudsko izročilo, raziskovati imena krajev, rek, gora? Zapisovati stare modrosti, pregovore, kletvice, pravljice? Nič lažjega: prelistaj, potem pa skrbno preberi delovni zvezek Naš čas-opis.
kn
jig
Delovni zvezek Na{ ~as-opis ti ponuja različne dejavnosti. Skupaj s sošolci lahko med njimi povsem svobodno izbiraš oziroma kako vajo tudi izpustiš, če se ti ne zdi dovolj zanimiva. Tudi deli, ki prinašajo zgodovinske podatke, niso napisani zato, da bi se jih naučil(a) od prve do zadnje vrstice. Toda vseeno je dobro, da si kakega zapomniš, saj se svet ni začel danes zjutraj. Veliko zanimivih stvari pokriva prah zgodovine: prva šolska glasila, zbirke ljudskega slovstva in še kaj. Posebej si oglej tudi “zlata pravila” in vzpodbude ter napotke za samostojno delo. To je namreč najpomembnejše: da sam(a) ali skupaj s so{olkami in so{olci ustvarjate in ustvarite {olski ~asopis ali zbirko zapisov iz slovstvene folklore. Sebi, učiteljem in staršem v veselje.
In še nekaj. Si že razvozlal(a) naslov delovnega zvezka? Seveda - gre za domislico - bereš ga lahko kot Na{ ~asopis (potem si novinar(ka)) ali pa kot Na{ ~as-opis (potem opisuješ čas). Kateri čas? čas izročila, ki ga lahko zaznaš v ljudski besedni ustvarjalnosti. Lepo se imej! Založba Rokus Klett
Miha Mohor:
a. co m
Miha Mohor, prof. doc. dr. Manca Košir
Kazalo 1. poglavje Razredni in {olski ~asopis
ar n
7 KAJ JE RAZREDNI IN ŠOLSKI ^ASOPIS 7 1. Na za~etku je - za~etek 8 2. Prvi novinarji osnovno◊olci ali “geniji v kratkih hla~ah” 10 3. Zgledi vle~ejo ali ~esa vsega ~lovek danes ne najde v ◊olskih ~asopisih 14 4. Brez uredni◊kega odbora ni dobrega ~asopisa 20 5. In kako, pravite, da je ime va◊emu ~asopisu? 22 6. Od kup~ka zapisov k urejanju ~asopisa 24 7. Tematska ◊tevilka ~asopisa 26 8. Humoristi~na priloga 29 9. Zvo~no glasilo 31 10. Nih~e ne mara prebirati jezikovne ~obodre Manca Košir:
KAKO DELUJE ^ASOPIS 11. 12. 13. 14.
Da dih zastane in si lastnik roke mane ◊olski ~asopis ali da nam je fino in se zraven ◊e kaj nau~imo KAJ, ZAKAJ, KAKO - Težko, a zabavno in lepo INFORMATIVNA ZVRST: podatki, podatki, podatki
kn
jig
34 34 37 40 43 43 46 49 53 54 55 60 60 62 63 67 69 71 73
Vest
Poro~ilo
Reportaža Anketa Izjava Intervju
15. INTERPRETATIVNA ZVRST: argumenti, mnenja, ocene Komentar Uvodnik ^lanek Ocena Kolumna Pismo
16. O novinarski etiki
1. 2. 3. 4.
Slovstvena folklora je umetnost nare~ij Pojem Tri ravnine slovstvene folklore Postani folklorist / folkloristka!
Gremo na teren Postopek dela
5. Vrste slovstvene folklore Folklorni obrazci
Otro◊ka slovstvena folklora
ar n
75 84 84 85 85 87 89 89 89 89 89 89 90 90 90 90 90 91 91 91 91 100 102 107 109
a. co m
doc. dr. Marija Stanonik
Kazalo 2. poglavje Na{e slovensko izro~ilo
Rekla, (iz)reki, pregovori Uganke
Obredna besedila Pesni◊tvo
Pripovedne pesmi Lirske pesmi
kn
jig
Pripovedni◊tvo Pravljice Povedke
Sme◊nice / ◊ale Anekdote
Spominske pripovedi
6. 7. 8. 9.
Pismenstvo Literarjenje Slovenska slovstvena folklora skozi ~as in prostor Zapi◊imo!
a. co m
ar n
jig
kn
Na◊ ~as-opis 7
a. co m
Miha Mohor, prof. doc. dr. Manca Košir
1. poglavje Razredni in ◊olski ~asopis
ar n
Ko se med številnimi izbirnimi predmeti odločaš za šolsko novinarstvo, imaš nedvomno v mislih, da boš v druščini sošolk in sošolcev sodeloval(a) pri oblikovanju svojega časopisa. Imaš s takim opravilom celo že kakšne izkušnje? Si se udejstvoval(a) v literarnem, novinarskem ali dopisniškem krožku? Z veseljem prebiraš časopise in revije? Skratka, imaš predstavo o tem, kaj naj bralcem prinaša in kakšen naj bo videti tak časopis? Potrebno je le združiti moči in se navdušeno spraviti k delu. Pri tem te lahko vodijo tudi “zlata pravila” - v tem delovnem zvezku so poudarjena tako, da so “ujeta v okvirček”. Takole:
^e ho~e◊ postati novinar(ka), si mora◊ pridobiti nekaj znanja. Z njim bo ob uspe◊nem delu rastla tudi tvoja samozavest.
KAJ JE RAZREDNI IN ŠOLSKI ^ASOPIS
kn
jig
Miha Mohor, prof.
1. Na za~etku je - za~etek Poleg želje po izvirnosti je eden izmed pomembnih pogojev za dober začetek spoznanje, da nisi ne prvi in ne zadnji šolski novinar, da se s tem, kar boste letos natisnili, uvrščate v dolgo vrsto slovenskih osnovnošolskih glasil. Ta imajo bogato izročilo in z njihovo kakovostjo se ponašamo tudi v mednarodnem merilu. Začetke šolskih listov zasledimo že v dvajsetih letih 19. stoletja, razcveteli pa so se po marčni revoluciji l. 1848. K temu je največ pripomogel celovški profesor Anton Janežič, ki je s svojim odnosom do mladih piscev in svobodnejšim pedagoškim delom obrnil nov list v zgodovini šolskih listov. Prihodnost slovenstva je videl v mladem rodu, ki se je ob eni šolski uri slovenščine tedensko še družil v privatne krožke in v njih gojil navdušenje za narodne ideale in pisanje. Janežič je najprej združil celovške srednješolce ob rokopisnem časopisu Slavija, da so v njem
8 Na◊ ~as-opis
a. co m
objavljali “prav lepe sestavke v zvezanem in nezvezanem govoru, prestave iz ruskiga, srbskiga, českiga in druzig slovanskih narečij”. Nadalje si je še prizadeval, da bi Slavija združevala pisateljske talente in navdušence tudi po ostalih gimnazijah in napovedoval tudi nižješolski list Dani~ico. Ali je bila zamisel uresničena, ni znano, toda vsekakor se v Daničici skrivajo zasnove današnjih osnovnošolskih glasil. Iz tega obdobja je za literarno zgodovino najzanimivejši dijaški rokopisni list Vaje. Sedmerico višješolcev ljubljanske gimnazije, med njimi poznejše uveljavljene književnike Simona Jenka, Frana Erjavca in Valentina Mandeljca ter politika Valentina Zarnika, je že kot petnajstletnike tako močno obliznil plamen ustvarjalnega navdušenja, ki ga je zanetil Janežič s svojim mentorskim delom, da so v šolskem letu 1854/55 s kulturno-političnimi, zgodovinskimi, zemljepisnimi in literarnimi prispevki popisali dva obsežna zvezka.
Anton Janeži~
Logotip dija◊kega rokopisnega lista Vaje
kn
jig
ar n
Mentorske ideje celovškega profesorja so bile dokaj osamljene. Avstrijske šole so dolgo v drugo polovico 19. stoletja ostale enake kot v predmarčni dobi. Učitelji naj bi od otrok zahtevali popolno podrejenost in pasivno sprejemanje zapovedanih moralnih, verskih, domoljubnih in političnih ciljev. Bili so slabo izobraženi in slovenščine niso obvladovali zadovoljivo, kar se sploh ni zdelo pomembno. Marsikje so bili otroci kaznovani, če so med seboj govorili slovensko. V šolah je prevladovala ozkosrčnost, ki učencem ni dovoljevala samostojnosti. Cesarski zakon iz l. 1852 je mladini v času šolanja strogo prepovedoval včlanjevanje v kakršna koli društva. Triintrideseti člen disciplinskih pravil je dolga desetletja pretil: “Učencem ni dovoljeno pošiljati v javnost duševnih proizvodov brez dovoljitve učiteljskega zbora.” Taki pritiski so nižješolce ukrotili, v mnogih mladostnikih pa so vzpodbudili kljubovanje. Tu se skriva tudi razlog, zakaj so šolarji, mlajši od petnajst let, le redko izdajali svoj list, srednješolski višješolci pa so jih navadno pisali v skrivnih društvih, kamor so bila vrata “nezrelim nižješolcem” praviloma zaprta. Pisatelj Fran Saleški Finžgar se je spominjal, kako pri rokopisnem listu Doma~e vaje, ki so ga pisali višješolci v ljubljanskem Alojzijevišču, mlajšim niso dovolili sodelovati. šele ko je bil v šestem razredu gimnazije, so uredniki opazili njegovo zanimivo pripovedovanje in ga povabili. Redke izjeme to pravilo le potrjujejo: bodočega pisatelja Ivana Tavčarja je leta 1863 že kot četrtošolca na ljubljanski realki pritegnil k sodelovanju pri rokopisnem Slavcu poljanski rojak, petošolec Blaž Jereb. Dvanajstletni Ivan je v njem brž objavil pustolovsko zgodbo v nadaljevanjih Tolovaj, mešanico motivov iz nemških pustolovskih povesti in izkušenj iz lastnih otroških potepanj in igric.
Glasilo Osnovne ◊ole Davorina Jenka, Cerklje na Gorenjskem
2. Prvi novinarji osnovno◊olci ali “geniji v kratkih hla~ah” Prave osnovnošolske liste smo dočakali šele z novim stoletjem, ko so postale naše šole bolj sproščene. Napovedali so jih dopisniški kotički v mladinskem revijalnem tisku, najprej v Zvon~ku, potem pa še v Angelj~ku, Novem rodu, Vrtcu, Na◊em rodu in drugih mesečnikih. Otroci so v njih objavljali vse od risb in fotografij pa do vesti, zapisov ustnega slovstva in literarnih poskusov. Od tod ni bilo daleč do glasil, ki bi jih urejali sami, in na Slovenskem je bilo leto za letom več učiteljev in ravnateljev pripravljenih nadebudnim novinarjem in literatom stati ob strani, saj so se začeli zavedati pomena njihove ustvarjalnosti. Veliko prelomnico pomeni šolsko leto 1958/59, po kateri so se oblikovali osnovnošolski časopisi v današnjem smislu. Takratna šolska reforma je staro osemletno gimnazijo, ki jo je
Na◊ ~as-opis 9
Izberi in odgovori:
a. co m
obiskovala mladina od 11. do 18. leta starosti, razcepila v osemletko in štiriletno srednjo šolo. Preglova povest Geniji v kratkih hla~ah nam s pripovedjo o gimnazijcih in osnovnošolcih, ki skupaj izdajajo svoj časopis, ohranja spomin na prav to prehodno obdobje. Sprememba je povzročila, da so nekdanji gimnazijski nižješolci kar naenkrat postali osnovnošolski višješolci, kar jim je dalo nov polet, in so se samostojno vrgli na delo. V naslednjih desetletjih se je po osemletkah iz prej pretežno literarnih listov razvil nov tip novinarsko zasnovanega glasila, ob njem pa izhajajo številne tematske številke z izsledki mladih raziskovalcev, literarni zborniki in zbirke, prevodne knjige in podobno. Dandanes res ne bi mogli naleteti na učitelja, ki bi tej dejavnosti nasprotoval, zagotovo je na domala vsaki šoli mentor, ki novinarske navdušence usmerja in podpira z znanjem, v novi devetletki pa vas je vse več takih, ki se odločate za izbirni predmet šolsko novinarstvo. Zato se zlepa nihče ne čudi, zakaj osnovnošolci obvladujete vedno širšo pahljačo novinarskih zvrsti in vrst, in zdi se samoumevno, da je šolski časopis pester in živahen.
kn
jig
ar n
1. Pravega šolskega novinarja zanima, kakšni so bili rokopisni listi iz sredine 19. stoletja. Rad bi izvedel, iz kakšnega humusa raste njegovo delo. Kaj je nekdaj zanimalo mlade? Kako so pisali? Vzemi za primer znamenite Vaje. V literarni zgodovini poišči poglavje, ki govori o vajevcih, in si izpiši njihova imena ter kaj novega o njih in njihovi mladostni ustvarjalnosti.
Rokopisne Vaje so skrbno shranjene v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani. Da bi jih napravili dostopnejše širšemu krogu bralcev, so 1968. leta natisnili faksimilirano izdajo. Ker je faksimile natančen, prefotografiran tiskarski posnetek rokopisa ali tiska, si tako lahko ta kulturni zaklad ogledaš tudi ti. Poišči ga v šolski ali najbližji splošni knjižnici. Zapiši si, kaj v Vajah je najbolj vzbudilo tvojo pozornost.
a. co m
10 Na◊ ~as-opis
jig
ar n
2. Poizvedi kaj o zgodovini šolskih glasil na vaši šoli. So se ohranila v šolskem arhivu? Od kdaj in pod kakšnimi imeni so izhajala? Kdo so bili njihovi mentorji? Kateri uredniški odbori so bili še posebej uspešni?
3. Zgledi vle~ejo ali ~esa vsega ~lovek danes ne najde v ◊olskih ~asopisih
kn
“Sedaj bi bilo tu nekaj nalog,” je rekel Bob. “Pregledati je treba ~asopise in jih analizirati. Kaj pi◊ejo, kako pi◊ejo, zakaj pi◊ejo. Treba je pregledati dnevnike, tednike in mese~nike...” “Ali misli◊ z mese~niki tiste, ki jih nosi Luna? V tem primeru gledam samo mese~nice,” je zamrmral Genij dovolj glasno, da so ga sli◊ali sosedje, in dovolj tiho, da ga ni sli◊al Bob. “Poleg tega,” je nadaljeval Bob, “je treba pregledati, ~e je na na◊i ◊oli kaj takega že izhajalo. Treba je dobiti ~asopise drugih ◊ol.” “Ideja,” je vzkliknil Pesnik, “kaj pa, ~e bi kupovali ◊olski ~asopis kak◊ne druge ◊ole in si tako prihranili delo?” Slavko Pregl: Geniji v kratkih hla~ah, odlomek
Na◊ ~as-opis 11 Vsak začetek je težak. Moraš pa priznati, da se je Bob, junak Preglove povesti, imenitno izmotal iz zadrege, kako se lotiti dela pri šolskem časopisu. Predlagal je, naj se druščina razgleda naokrog po časopisih in revijah za odrasle, mladinskem tisku in tistem, kar izdajajo po drugih šolah.
Torej: marsi~esa se nau~i◊ z dobrim opazovanjem.
Izberi in odgovori:
a. co m
Če pa bereš še s kritičnim očesom, ti postaja tudi vse bolj jasno, kakšne bodo videti potiskane strani, ki jih bo vaša novinarska druščina nekega dne poslala med bralce.
1. Katere dnevnike, tednike in mesečnike poznaš?
Svoj najljubši časopis ali revijo predstavi sošolcem.
kn
jig
ar n
Kako so besedila v izbranem časopisu razporejena? Kakšna je njihova vsebina? Kakšno je razmerje med članki in slikovnim gradivom?
Kaj najraje prebiraš v njem? Katere stalne rubrike najprej poiščeš? Zakaj?
12 Na◊ ~as-opis
a. co m
Kaj od vsega tega naj bi prinašal tudi vaš šolski časopis?
Iz časopisov in revij izrezuj najboljše članke ter jih, urejene glede na tematiko in novinarsko zvrstnost, spravljaj v posebno mapo.
jig
ar n
2. V knjižnici poiščite s sošolci glasila, ki so jih izdajale prejšnje generacije učencev vaše šole, in jih pozorno preglejte. Kaj se ti zdi v njih še danes vredno branja?
kn
Po čem bi se pri njih lahko zgledoval(a) in kaj bi v svojem časopisu ustvarjalno preoblikoval(a)?
V razredu ali knjižnici pripravite razstavo ohranjenih šolskih tiskov.