a. co m ar n jig
kn 1
besedila.indd 1
21.9.2004 8:28:12
1. BESEDILO
a. co m
Neprijetno skelenje, bolečine ter vnetje v ustih in žrelu lahko laj{ate z zdravili, ki so naprodaj v lekarni brez zdravni{kega recepta. Svetujemo vam uporabo pastil ali raztopine, kot so pastile ANGAL® in pr{ilo ANGAL® S.
4 Delujeta dvojno, saj
vsebujeta: • protimikrobno učinkovino, ki preprečuje rast in razvoj mikroorganizmov; • protibolečinsko učinkovino, ki hitro olaj{a bolečine in draženje na mestu vnetja.
raztapljanjem Med počasnim pastile v ustih se postopno spro{čajo zdravilne učinkovine, zato pastila blagodejno deluje dolgo časa. Hkrati se poveča izločanje sline, ki je pomemben naravni sovražnik mikrobov v ustni votlini.
5 Pastile ANGAL® ne vsebujejo sladkorja in umetnih barvil in so primerne tudi za sladkorne bolnike. Okus po mentolu v ustih ustvari prijeten občutek svežine.
ar n
1 Jesen in zima sta obdobji, ko pogosto zbolimo za prehladnimi obolenji. Najpogosteje se bolezen začne z vnetjem žrela; ki ga zaznavamo kot neprijetno skelenje ali praskanje v grlu ali kot boleče požiranje. ANGAL® je dvojna pomoč za vneto grlo, saj hitro olaj{a neprijetno bolečino in draženje v grlu, hkrati pa lahko omeji {irjenje vnetja.
Zaradi enake sestave lahko pred spanjem namesto pastil ANGAL® uporabite pr{ilo ANGAL® S - razpr{ite ga neposredno na obolelo mesto.
6 Pomembno je, da uporabite zdravila že pri prvih bolezenskih znakih. Tako se lahko izognete raz{iritvi bolezni in novim zapletom.
2 Zakaj vas boli žrelo (grlo)?
V pogovoru velikokrat sli{imo, da nas boli grlo, v resnici pa nas največkrat boli žrelo. Boleče žrelo je posledica okužb z virusi (npr. pri prehladu ali gripi) ali bakterijami (npr. pri gnojni angini).
ANGAL® priporočamo:
jig
• ob prvih znakih prehlada, kot so skelenje, praskanje, pekoč in boleč občutek v grlu; • za laj{anje ustne sluznice in žrela.
Večino okužb v žrelu povzročajo prehladni virusi, ki se naselijo v sluznici, se tam silovito hitro razmnožujejo in po{kodujejo celice. Sluznica zato pordi in nabrekne, pojavi se vnetje, to pa je obrambna reakcija organizma na okužbo z virusi. Požiranje je lahko boleče. Pozneje začne nastajati gosta sluz in povzroča ka{elj.
kn
Draženje žrela pa je lahko posledica tudi drugih dejavnikov, npr. mrzle pijače, bivanja v pra{nem ali suhem zraku, kajenja.
3 Kako si lahko po gate sami?
Večino vnetij v ustih in žrelu zakrivijo virusi, predvsem tisti, ki povzročajo prehlad in gripo. Kadar je okužba žrela virusna, antibiotiki ne pomagajo.
Prirejeno po: Delo, priloga Ona, 14. 10. 2003.
2
besedila.indd 2
21.9.2004 8:28:12
2. BESEDILO
Prenosni predvajalniki mp3
Glasba v žepu
Walkmani se po skoraj četrt stoletja počasi poslavljajo, in če hočete iti v korak s časom, morate imeti za pasom ali v žepu prenosni predvajalnik mp3.
MPMan MP M700
prostora. Kakovost zvoka je zelo dobra, tudi po zaslugi odličnih priloženih slušalk. Z vgrajenim akumulatorjem boste lahko brez srečanja z električno vtičnico glasbo poslušali osem ur. Ta izdelek že nekaj časa ni več namenjen samo uporabnikom Applovih računalnikov, ampak tudi tistim, ki imajo v osebnem računalniku Microsoftova Okna. Z iPodom lahko prenašamo tudi računalniške podatke, vgrajene so štiri igrice, uporabimo ga lahko kot digitalni narekovalnik in še kaj bi se našlo. Napravica, ki je, če si lahko privoščite višjo ceno, vredna vsakega tolarja.
navadnih glasbenih plošč predvajajo tudi na plošče posnete datoteke mp3. V drugo skupino spadajo predvajalniki z digitalnim pomnilnikom; ti so najmanjši. Če bi radi v žepu nosili vso svojo glasbeno zbirko, si kupite predvajalnik z vgrajenim diskom.
ar n
Naj nam mojstri oprostijo, ker bomo razlago zelo poenostavili, a zaradi omejenega prostora ne gre drugače. Mp3 je postopek za stiskanje zvočnih posnetkov. Posledica stiskanja je nekoliko slabša kakovost zvoka. Poslabšanje je odvisno od stopnje stiskanja. Ponavadi uporabljamo desetkratno stiskanje, kar pomeni, da lahko na eno zgoščenko posnamemo deset ur glasbe (ali eno minuto v vsak megabajt pomnilnika). Poslabšanje je v tem primeru komaj slišno. Če se zadovoljimo z nekoliko slabšim, a še vedno poslušljivim zvo-kom, se lahko odločimo za dvajsetkratno stiskanje (dvajset ur glasbe na enem CD), pri petkratnem pa poslabšanja kakovosti ne bomo zaznali. Izbiramo lahko med tremi vrstami prenosnih predvajalnikov mp3. Najcenejši in tudi največji so prenosni predvajalniki cedejev, po domače discmani, ki poleg
a. co m
MP3
prestiž
Apple iPod
jig
Na prestižni strani ni dvoma: Applov iPod je pravi mali oblikovalski dosežek. Brez težav ga vtaknemo v žep, na vgrajenem disku pa je 40 GB
kn
odlična kakovost MPMan MP M700 Spada v razred predvajalnikov z vgrajenim pomnilnikom. Če se vam zdi, da je 64 MB pomnilnika premalo, ga lahko razširite s pomnilniškimi karticami. Malček tehta samo 85 gramov. Priložene so kakovostne slušalke z “daljinskim”
Philips Exp320
krmilnikom za enostavnejše upravljanje. Akumulator z enim polnjenjem poganja napravico približno šest ur. Vgrajen ima tudi radijski sprejemnik, ki utegne priti zelo prav, če se naveličate glasbe, ki ste jo vzeli s seboj.
za varčne Philips Exp320 Če se vam zdi, da sta druga dva predstavljena predvajalnika mp3 predraga za vaš okus, tega verjetno ne boste mogli trditi za Philipsov predvajalnik CD, ki zna predvajati tudi na ploščo posnete empetrije. Je precej odporen na tresljaje, še posebno pri poslušanju empetrijev, pa tudi baterije bodo dlje časa zdržale, kar dvajset ur, če boste poslušali datoteke mp3. Kakovost zvoka je dobra tako pri poslušanju navadnih plošč kot pri mp3, čeprav čudežev od napravice, ki stane toliko kot pet cedejev, seveda ne smete pričakovati. Nikolaj Pečenko
Prirejeno po: Vikend, 15.–21. novembra 2003.
3
besedila.indd 3
21.9.2004 8:28:12
3. BESEDILO HIT festival. Glasbena oddaja. Prenos. Kanal A, 15. 11. Bogi Pretnar
HIT-enje
4
a. co m
Takoj na začetku: pri glasbenih večerih festivalskega tipa je treba povsem jasno ločiti dvoje: ena je glasbena vsebina dogodka, drugo sta njegovi mizanscenska in televizijska izvedba. Ocena prav dobro pri četrtem Hitovem festivalu nedvomno velja zgolj temu drugemu in to je tudi predmet našega ocenjevanja.
jig
ar n
O prvem bi lahko rekli le, da je osemnajst pesmi pač kazalo, kje smo s slovenskim popom, in dali prav pozivu Zorana Predina, naj vendar pazimo, kako nizko drsi meja kakovostnih besedil. Bilo je veliko opletanja in korakanja po odru, malo dobrih glasov in preveč mučnih plejbekov. Druga zmaga Nuše Derende na tem festivalu, ki si prizadeva rojevati predvsem hite, da jih je potem mogoče vrteti in tržiti, ne preseneča, saj po svojem pevskem rangu ni imela ravno veliko konkurence. Morda je koga prej presenetilo nezanimanje glasovalcev za Vilija Resnika ali Rebeko Dremelj. Šibke točke so bili tudi vsebinski vložki iz lunaparka zaradi posnetega komentiranja brez zrna soli in oglašanje »zunanjega reporterja« v slogu mnogo hrupa za nič. A to je, kot rečeno, vsebinska zgodba.
kn
Televizijska je bistveno boljša. Branko Djurić Djuro, Alan Hranitelj in še nekatera uveljavljena imena so upravičila vloženi denar. Z mizanscensko, zlasti pa s televizijsko izvedbo je direktor Radia Hit Stane Cencelj lahko zadovoljen; ne glede na to, da je bilo treba dogodek prenašati z Gospodarskega razstavišča, ne pa iz tehnično dobro opremljenega TV studia, je bila izvedba dinamična, barvita, z zelo raznolikimi koti kamer, na ravni, ki je iz Kanala A nenadoma naredila pravo televizijo. Realizacija Hitovega festivala je bila enakovredna drugim takšnim dogodkom na državni ravni, v svojem glasovalnem delu pa celo boljša, pravičnejša, čeprav zahtevnejša. Koordinirati in seštevati je bilo namreč treba glasovanja štirih enakovrednih glasovalnih korpusov in tako tehnika kot voditelja Mirjam Kepic in Aljoša Rebolj so delo, ki rado skriva pasti, opravili res dobro. Prirejeno po: Vikend, 22.–28. novembra 2003.
4
besedila.indd 4
21.9.2004 8:28:13
4. BESEDILO
IZZA ŠOLSKIH KLOPI njihova zabava, saj se mi zdi, da še vedno raje vidijo dijaka, ki mu znanje kar vre iz ust. 4 Ne glede na neprijetne trenutke pri pouku pa imamo dijaki učitelje za povsem navadne ljudi, ki so prav tako zmotljivi in niso noben bavbav, ki želi le škodovati. Tako kot mi, ki si 1 Če bi otroke v prvih razredih osnovne šole prizadevamo za čim boljši uspeh, se tudi oni vprašali, kaj bi bili radi po poklicu, bi večina trudijo čim bolje opraviti svoje poslanstvo. deklic gotovo v en glas zaklicala: učiteljica. Ana Zevnik Vsi mislimo, da je to idealen poklic – da gre za poučevanje mladih nadebudnežev, to pa ob DRUGO BESEDILO dolgih počitnicah sploh ne bi smelo biti težko. 2 Večina pozablja, da delo z učenci zahteva veliko potrpljenja in energije (včasih je prava umetnost vzbuditi učenčevo pozornost) ter pravo mero strogosti in popuščanja. Če zna 1 Že kmalu v osnovni šoli sem med poukom učitelj odločno pokazati svoje zahteve, se s tem ustvarja nevidna mreža spoštovanja med začela klepetati. Seveda sem bila zaradi tega njim in učenci. Po navadi dijaki glede na merilo pogosto na bojni nogi z učitelji in nikakor mi popuščanja in obveznosti nepravično označimo ni bilo všeč, da so me večkrat presedli v prvo učitelje, da so strogi in prezahtevni, in tak sloves klop. 2 Srednja šola je nov list v človekovem se jih nato drži iz roda v rod. Po drugi strani pa znamo dijaki zelo dobro izkoristiti popustljiv življenju, toda nekatere stare navade ostanejo. značaj nekaterih profesorjev. Ko je njihova Ena od mojih je klepetanje. Toda v srednji šoli ranljivost odkrita, so vse njihove grožnje o je odziv profesorjev drugačen – vprašan si in vpisu v dnevnik ter takšnih in drugačnih kaznih najnižja ocena, ki jo lahko dobiš, sploh ni štiri!!! Takrat spoznaš, da se bo treba spremeniti. kot bob ob steno. 3 Pri svojih profesorjih občudujem močno In kaj je najzanimiveje? Ko začneš poslušati voljo in energijo, ki jo trošijo iz ure v uro, profesorja, namesto da bi on poslušal tebe, in njihove navidezno »nepregorljive« živce, ugotoviš, da je snov zanimiva. In med poukom ki so sposobni prenašati trume jezikavih in včasih tudi profesorji ustrelijo kakšno lovsko. »prepametnih« najstnikov. Nič čudnega torej Že zaradi tega jih je vredno poslušati. 3 Učitelji so samo ljudje. Toda ali se oni ni, če pride kdaj pa kdaj do »kratkega stika«, mogoče zaradi slabe volje in preutrujenosti. In tega zavedajo? Nekateri že, drugi ne. So kot tako se dijaka, ki je bil še malo prej nasmejan čokoladni bomboni: nekateri so iz lepljive do ušes, ker se je profesorju enkrat v življenju snovi, ki ti usta potegne skupaj, drugi so tisti le uspelo zmotiti, kar naenkrat znajde pred z lešniki in kremo. Z nekaterimi je laže shajati, tablo rdečeličen in s polno glavo – slame, z drugimi teže. Njihov odnos do učencev je seveda. Verjamem, da v takem primeru vsi odvisen od posameznika; najbolj jih moti, če profesorji čutijo globoko zadovoljstvo, ko učenci klepetajo, precej jih je tudi alergičnih najobjestnejšemu bodočemu intelektualcu na žvečilne gumije. Večinoma pa se da z njimi napišejo enko. Upam sicer, da pisanje enk ni prav dobro shajati. Julija Pečjak PRVO BESEDILO
a. co m
Le z navidezno nepregorljivimi živci
kn
jig
ar n
Kot čokoladni bomboni
Prirejeno po: Šolski razgledi, oktober 2003.
5
besedila.indd 5
21.9.2004 8:28:13
5. BESEDILO PRVO BESEDILO
DRUGO BESEDILO
20. november
Josipina Mulej
1 Prvi slovenski protestantski šolnik in slovničar slovenskega jezika Adama Bohorič se je rodil okoli leta 1520 (umrl 20. novembra 1598). Študiral je na artistični fakulteti v Wittembergu, izobražen pa je bil tudi glasbeno. Približno od leta 1551 do 1563 je bil v Krškem vodja lastne šole, potem pa ravnatelj stanovske šole v Ljubljani. Zanjo je leta 1568 sestavil prvi zapisani šolski red; to je prvo pedagoško besedilo slovenskega avtorja. Slovenščina je na tej šoli imela status pomožnega jezika, bila pa je tudi jezik občevanja med učitelji in učenci 1. razreda. Bohorič je poskrbel, da so učitelji tega razreda znali slovensko. Po njegovem načrtu so se učenci v svojem jeziku učili katekizma, molitev in pesmi. Uporabljali so Kreljevo učno knjigo Otročjo biblijo, kar je bilo važno zaradi urejene pisave. Bohorič je v svoji naredbi za stanovsko šolo leta 1575 v nasprotju s takratno prakso zahteval, naj učitelji pri pouku upoštevajo sposobnost učencev, pri vzgojnem delu pa njihov značaj. Med leti 1575 in 1580 je pomagal Dalmatinu pri vseh sočasnih tiskih in sestavil dve šolski knjigi. Bil je član revizijske komisije za Biblijo in zanjo izdelal besedni register.
a. co m
1 Josipina Mulej se je rodila 6. aprila 1824, se čez osemnajst let poročila in odtlej pisala Hočevar. Njeno življenje ni bilo posebej razburljivo, bilo pa je dokaj premožno in s posluhom za nekaj osnovnih vrednot. Te so ji narekovale, da je v Krškem, kjer je dolgo živela, finančno podprla samostojno krško župnijo, ustanovila in vzdrževala zasebno šolo za dekleta in podpirala šolsko kuhinjo. Radovljici, svojemu domačemu mestu, je leta 1888 poklonila veliko vsoto denarja, iz katere je nastal sklad za pomoč vdovam in sirotam, šolarji pa so iz njega
Prirejeno po: Delo, 20. 11. 1998.
jig
ar n
2 Glavno Bohoričevo delo je slovenska slovnica Arcticae horulae (Zimske urice); izšlo je v latinščini leta 1584 v Wittenbergu. Obsega uvod in poglavja o pisavi, obliki in skladnji besed. Z njo je Bohorič dal slovenskemu knjižnemu jeziku trdno ogrodje in prvo teoretično potrditev njegovega obstoja. V njej je uveljavil pozitivna načela Kreljeve pisne reforme, zato se naša prva pisava po njem imenuje bohoričica. Za predgovor sta značilna izpoved rodovnega slovanskega ponosa in opozorilo vodilnim slojem na njihove naravne obveznosti do slovenskega jezika. Delo so uporabljali skoraj 200 let.
kn
dobivali podporo za obleko, čevlje in šolske potrebščine. V Škocjanu pod Turjakom je zgradila šolo, v Ljubljani pa Jozefinum, zavetišče za onemogle in stare služkinje. Denar, ki ga ni uporabila za dobra dela še za življenja, je v oporoki zapustila Radovljici. 2 Josipina Hočevar je edina ženska, ki ima v Sloveniji spomenik, ali vsaj edina, ki si ga je zaslužila s pametnimi in dobrimi deli, ne pa z mučeniško smrtjo. Radovljica pa je edino slovensko mesto, v katerem je na glavnem trgu mogoče videti in prebrati, da imajo ženske kaj zaslug za pismenost in kultiviranost te dežele. Spomenik, na katerem čedno oblečen in obut fant s svežnjem knjig v rokah izraža zahvalo Josipini Hočevar, je naredil kamnosek Josip Pavlin, postavilo pa ga je 1908 njeno rojstno mesto. Prirejeno po: Delo, Književni listi, 17. 3. 2003.
6
besedila.indd 6
21.9.2004 8:28:13
6. BESEDILO
Kobilica
1 Kobilice, ki letajo v rojih, v Evropi simbolizirajo plahost, strah, šibkost, neprevidnost, lahkomiselnost in revščino.
strašno opustošenje, čeprav je žuželčjo ujmo Bog poslal s posebnim namenom. V Novi zavezi postane pomen kobilic bolj metaforičen: pustošenje kobilic postane moralno in duševno trpljenje. Kobilica pa pomeni v Bibliji tudi nekaj povsem nepomembnega. 9 Ker pa pri nas travniške kobilice ne povzročajo škode in v toplih dneh lepo »cvrčijo«, jih ljudstvo sprejema s simpatijami. Niso več del mrčesa kakor nekoč, temveč naj bi, če jih najdemo v bivalnih prostorih, prinašale srečo, ponekod pa celo napovedovale obiskovalca. Damjan J. Ovsec
Prirejeno po: Gea, oktober 2003.
kn
jig
ar n
2 Kobilica je s simbolnimi lastnostmi pravo nasprotje pridni mravlji. Mravlja vse poletje dela in spravlja zaloge za zimo, kobilica pa vse poletje »prepeva« in se veseli, pozimi pa strada. Vendar pa ima ta žuželka v simbologiji tudi protislovno vlogo. 3 Pri starih Grkih je namreč zlata kobilica označevala plemenitost, dedno aristokracijo. Takšno pojmovanje je pozneje prevzela Evropa in tu je kobilica zašla tudi v heraldiko. Povezujejo jo tudi z britanskim glavnim mestom Londonom. Aristotel pravi, da je kobilica edino živo bitje, ki nima ust, temveč le jezik; z njim liže roso, to pa je njena edina hrana. 4 Pri starih Kitajcih kobilica simbolizira srečo, krepost in (poletno) obilje, »množico sinov«, torej je simbol številnega potomstva, blagoslova z neba. Ritem njenega
skakanja so povezovali z letnimi obredi, posvečenimi plodnosti; to naj bi omogočalo tudi vzdrževanje pravil družbenega in družinskega življenja. 5 Kitajski duh kobilic, ki se imenuje Pa Ča, naj bi varoval človeka pred škodljivimi in nevarnimi žuželkami. Upodabljali so ga z glavo in krepmlji ptice roparice ter s čopki na ušesih. Na drugi strani pa ima kitajski filozof Čvang Dzi kobilice, ki se množijo ob nepravem času, za kozmične motnje, ki naj bi izvirale iz zemeljskega nereda, mikrokozmične zmede. 6 Avstralski staroselci povezujejo kobilico s strelo. Če kobilice močno skačejo, se bliža huda nevihta. 7 Za Hebrejce oziroma Jude pa so kobilice, kot je splošno znano, božja kazen. So podoba šibe božje in uničevanja. V tej prispodobi nastopajo v Bibliji od Eksodusa do Razodetja. Razlagalci pravijo, da naj bi simbolizirale zgodovinske invazije ali duševne in telesne muke demonskega izvora. Kobilice so bile namreč dolgo časa predmet izganjanja hudobnega duha. 8 V Stari zavezi pomeni invazija kobilic stvarno nesrečo,
a. co m
Živali v simbolih in vražah
7
besedila.indd 7
21.9.2004 8:28:13
7. BESEDILO
kn
jig
ar n
a. co m
PRVO BESEDILO
8
besedila.indd 8
21.9.2004 8:28:13
DRUGO BESEDILO
Marta Kocjan - Barle, Drago Bajt et al.:
Slovenski veliki leksikon Mladinska knjiga, Ljubljana 2003, 29.800 SIT Leksikon, ki je konkurenčen Velikemu splošnemu leksikonu (DZS 1997), nastalem po Knaurovem nemškem izvirniku, in izdajam Leksikona, nekoč popularne Sove, ki ga po nemškem Brockhausu predeluje in ponatiskuje CZ. Pravzaprav pa jima niti ni konkurenčen, saj ju je krepko nadkrilil. Vzemimo pojem abdikacija: leksikon DZS ga ne pozna, leksikon CZ ga opiše z vrstico, leksikon MK pa ga na široko pojasni in pristavi konkretne abdikacije Napoleona l. 1815, ruskega carja Nikolaja, angleškega kralja Edvarda VIII. leta 1936. Moč leksikona M. Kocjan - Barle in D. Bajta je v domišljenem konceptu, ki vključi relevantna slovenska gesla, npr. Abecedno vojno, ali pa pri avtorjih vključi naPrva (a-g) od predvidenih treh zorne karakteristike: pri Bojanu knjig. Adamiču, ki ga CZ in DZS odpra-
Ackermannovi navedeta njene naslove pa tudi zgodovinski skok čez 200 cm l. 1977. Kot v vsakem leksikonu se tudi tu pojavi katera napaka: tenisaču Andreju Agassiju niso vpisali zmage na tekmovanju Australian Open iz l. 2003; ali pa preveč zaostren koncept, po katerem sta iz leksikona izpadla Aleksander, Karadžordžević, srb. knez in Aleksander, (1842–1858) Obrenović, srb. kralj (1889–1903) – zabeležena pa v leksikonu DZS. V celoti gledano je MK uspelo izdati zunajserijski leksikon, nedoumljiva ostaja le motivacija založbe, da je iz projekta odstavila njuna avtorja in ju tik pred koncem projekta nadomestila s skupino novih leksikografov.
Bernard Nežmah Prirejeno po: Mladina, 5. 1. 2004.
kn
jig
ar n
a. co m
vita s shematsko abstrakcijo, so tu zabeleženi tudi naslovi njegovih skladb Ko boš prišla na Bled ipd., in pri tem sega krepko prek elitizma akademikov tja do kulturnika Marka Breclja. Izjemno aktualističen je na področju športa, ki je običajno pastorek leksikonu. V njem domuje že Jolanda Čeplak, obenem pa je konsistenten po celih športnih panogah. Če za primer pogledamo košarko: tu je največji NBA-igralec Abdul-Jabbar, slovenska virtuoza Borut Bassin in Ivo Daneu, jugoslovanska velikana Krešimir Ćosić in Dražen Dalipagić, a tudi njun sovjetski tekmec Sergej Belov. Avtorja se po smislu za fini detajl že bližata legendarnemu principu Luca Menašeja (Svetovni biografski leksikon): pri atletinji
9
besedila.indd 9
21.9.2004 8:28:13
8. BESEDILO
Marko Pogačnik:
Zemlja bi nas rada poljubila,
a. co m
če ne bi bili tako zagledani v svoj razum
Akademski kipar Marko Pogačnik z družino živi v Šempasu. V letih od 1965 do 1971 je delal v umetniški skupini OHO, od 1971 do 1979 v poljedelsko-umetniški komuni v Šempasu. Od takrat naprej se ukvarja z geomantijo, zdravljenjem Zemlje in osebno preobrazbo. Razvil je litopunkturo – umetnost akupunkture krajev in mest. Nekaj litopunkturnih del: na obeh straneh meje med Severno Irsko in republiko Irsko; litopunktura mest Beljak, Jesenice, Celovec, Aachen, Radgona; litopunktura na obeh straneh meje na Koroškem (Podjuna) itd. V zadnjih letih je napisal deset knjig, nekatere so prevedene v trinajst jezikov. Zadnje tri knjige v slovenščini: Zdravljenje Zemlje, zdravljenje sebe; Moč Zemlje in Kristusova navzočnost; Zemeljske spremembe, človekova preobrazba. Uči v okviru Društva za sožitje med človekom, naravo in prostorom VITAAA v Ljubljani. Oblikoval je grb Republike Slovenije.
Sporočilo kozmograma točno določa, katero vlogo ima litopunkturni steber na tistem mestu. Deluje z resonancami. KAKO UGOTOVITE, KJE BI BILO TREBA POSTAVITI KAMNE? V prvi fazi je treba izdelati geomantično raziskavo tistega kraja. Geomantija je znanost v srednjeveškem pomenu besede, podobno kot alkimija in astrologija. Moderna geomantija se ukvarja z razsežnostmi prostora – energijskimi, duhovnimi in čustvenimi. Najprej raziščem prostor, njegove energijske pretoke, in pri tem ugotovim, kje so težave. Nato poiščem način, kako se lotiti čiščenja, uravnoteženja ali oživljanja prostora. PRAVZAPRAV JE TEŽKO ZNANSTVENO DOKAZATI VSE SUBTILNO ČUTENJE, VAŠE OBČUTKE, KOD PO ZEMLJI POTEKAJO MOČNEJŠE, »POZITIVNE« ENERGIJE, KER JIH VERJETNO NI MOGOČE IZMERITI. BI LAHKO REKLI, DA JE VAŠE DELO ZNANSTVENO? Ne, moje delo je umetniške narave, zato ker znanost šele odkriva področja, ki so nam umetnikom od nekdaj dostopna. A dandanes poznamo znanstvene metode, s katerimi se delovanje takšnega dela, s kakršnim se ukvarjam, že lahko dokaže. Npr. z metodo fotografiranja vodnih kristalov, ki jo je razvil japonski fizik dr. Masaru Emoto. S spominom vode je mogoče dokazati razlike v energijski kvaliteti, npr. po koncu nekega obreda, ki se je dogajal v določenem prostoru. Druga metoda je spektroskopska analiza vode, s katero je mogoče prebrati spekter spomina v vodi. Z njo je nemški fizik prof. dr. Wolfgang Ludwig preizkusil in potrdil moje akupunkturne točke zemljišča.
kn
jig
ar n
22. APRIL JE DAN ZEMLJE, VI PA SE UKVARJATE Z ZDRAVLJENJEM ZEMLJE. NA DOLOČENE TOČKE PO SLOVENIJI IN DRUGIH DEŽELAH EVROPE, AZIJE IN AMERIKE POSTAVLJATE LITOPUNKTURNE KAMNE, DA SE ZEMLJI POVRNE ENERGIJSKO RAVNOVESJE. SE VAM ZDI, DA JE POMOČ BOLJ POTREBNA ZEMLJI ALI LJUDEM, GLEDE NA TO, DA JE ZEMLJA VELIKO STAREJŠA OD ČLOVEKA IN JE TRDOŽIVO PREŽIVELA ŽE PRECEJ SPREMEMB? Zame je Zemlja živo bitje, tako kot je živo bitje človek. Grki so ji rekli Gea. Za vsako živo bitje je pomembno notranje ravnotežje. Ljudje smo izgubili občutek za ravnovesje v sebi, zato delujemo tako razdiralno na življenje okrog sebe. Posledica so ekološke katastrofe. Sebi in drugim skušam pomagati, da spet najdemo svojo celovitost. Hkrati iščem načine, kako popraviti občutljiva ravnovesja tam, kjer smo jih ljudje že podrli. Največkrat delam v obliki delavnic z ljudmi na akupunkturnih točkah določenega kraja. Akupunkturne točke aktiviramo z različnimi vrstami petja, včasih pa tudi postavljam kamne kot akupunkturne igle. Metodo imenujem “litopunktura”, ker ne zabadam igel, temveč postavljam kamnite stebre. “Lithos” v grščini pomeni kamen. Za letos pripravljam litopunkurne projekte za glavno mesto Ekvadorja Quito, za Prago in za Almaty v Kazahstanu. KAJ SE ZGODI, KO POSTAVITE KAMEN NA NEKO MESTO? Moje delo je podobno akupunkturi pri človeškem telesu. Morda bi bilo pravilneje reči akupresuri, ker kamen s svojo težo pritisne na določeno točko in s tem sproži neki impulz. Seveda je pogoj to, da stoji na posebej občutljivi točki, na akupunkturni točki Zemlje. V kamnu je izklesan kozmogram (likovni zapis), v katerem je kodirano določeno sporočilo.
Pogovarjala se je: Karmen Gradišek Prirejeno po: GEA, april 2003.
10
besedila.indd 10
21.9.2004 8:28:14