9789612094577 by Založba Rokus Klett, d.o.o.

a. co m

jig

ar n

MOLEKULE do CELICE

Marina Dermastia Tom Turk

OD MOLEKULE DO CELICE Učbenik za splošno gimnazijo Recenzentke: dr. Ana Plemenitaš, dr. Metka Kralj, dr. Tatjana Vrčkovnik, Marjeta Dobravc prof. biol. Jezikovni pregled in korekture: Tea Mejak Abecedno kazalo: Alenka Dermastia Ilustracije: Marija Prelog Tehnične računalniške risbe: Kristina Sepčić Fotografije: Marina Dermastia, Tom Turk, Aleš Kladnik,

ar n

Simona Strgulc Krajšek, Jure Slatner, arhiv NIB,

a. co m

dr. Marina Dermastia, dr. Tom Turk

Fotospring, Jelka Pogačnik, Petra Korenjak

Oblikovanje naslovnic in notranjih strani: Petra Korenjak

jig

Od molekule do celice je Strokovni svet RS za splošno izobraževanje na svoji 119. seji dne 12. 2. 2009 s sklepom št. 6130-1/2009/34 potrdil kot učbenik za biologijo v gimnazijskem izobraževanju.

Založba Rokus Klett, d.o.o. Stegne 9 b 1000 Ljubljana Telefon: (01) 513 46 00 Telefaks: (01) 513 46 99 E-pošta: rokus@rokus-klett.si www.rokus-klett.si

Vse knjige in dodatna gradiva Založbe Rokus Klett dobite tudi na naslovu www.knjigarna.com

© 2005 Založba Rokus d.o.o. Vse pravice pridržane. Brez pisnega dovoljenja založnika so prepovedani reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava ali druga uporaba avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu in postopku, kot tudi fotokopiranje, tiskanje ali shranitev v elektronski obliki. Tako ravnanje pomeni, razen v primerih od 46. do 57. člena o avtorskih in sorodnih pravicah, kršitev avtorske pravice.

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 576.3(075.3) DERMASTIA, Marina Od molekule do celice. [Učbenik za splošno gimnazijo] / Marina Dermastia, Tom Turk ; [abecedno kazalo Alenka Dermastia ; ilustracije Marija Prelog, tehnične računalniške risbe Kristina Sepčić ; fotografije Marina Dermastia ... et al.]. - 1. izd., 3. ponatis. - Ljubljana : Rokus Klett, 2010 ISBN 978-961-209-457-7 1. Turk, Tom 248954624

a. co m kn

jig

ar n

OD MOLEKULE DO CELICE

00 uvod, kazalo

Če razumete prvo, obvladate zadnjo. Prva in zadnja nista ista beseda. Vrata brez vrat – koani in zenovske zgodbe Prevedel Vasja Cerar

Kar poznamo, je končno, česar ne poznamo, je brezkončno. V razumskem pogledu smo sredi neskončnega oceana neznanega. Dolžnost vsake generacije je, da morju iztrga še kakšen košček kopnega. Thomas H. Huxley (1825—1895), angleški biolog 3

1/16/05, 7:23 PM

a. co m ar n jig 00 uvod, kazalo

1/16/05, 7:23 PM

PRVA BESEDA ...

a. co m

VSEBINA

11 MEMBRANE IN MEMBRANSKI TRANSPORT

• NAJMANJ©E OBLIKE ÆIVLJENJA

• ZNAKI ÆIVEGA

• MEMBRANE SO ZGRAJENE IZ LIPIDOV IN BELJAKOVIN • PREPUSTNOST MEMBRAN IN MEMBRANSKI TRANSPORT • Gibanje topljencev

GRADNIKI ÆIVLJENJA – ATOMI IN MOLEKULE

• Vitamini pomagajo pri kemijskih reakcijah

in pri normalnem razvoju organizmov • Ogljikovi hidrati so glavni vir energije v celici • Beljakovine v celici opravljajo razliËne naloge • ©tirje razliËni nukleotidi se povezujejo v neskonËno πtevilo

jig

kombinacij v nukleinskih kislinah

• Lipidi so vir energije in sestavni del bioloπkih membran

DNA IN SINTEZA BELJAKOVIN

• TEMELJNO ODKRITJE: DVOJNA VIJA»NICA DNA • Glavne ugotovitve, ki izhajajo iz modela DNA

• ZAPIS ZA ZAPOREDJE AMINOKISLIN SE PREVEDE

IZ ZAPOREDJA NUKLEOTIDOV V NUKLEINSKIH KISLINAH

00 uvod, kazalo

18 19 21

• Posebne molekule za preËenje membrane uporabljajo zasebne prehode • VËasih je za preËenje membrane nujna uporaba obvoznice

ar n

• ORGANIZMI SO SESTAVLJENI IZ BIOGENIH ELEMENTOV • ÆIVLJENJE JE ODVISNO OD LASTNOSTI VODE • ORGANSKE MOLEKULE SO GRADNIKI CELIC

23 27 31 32

39 40 42 43

ENERGIJSKE PRETVORBE • POTENCIALNA IN KINETI»NA ENERGIJA • ENERGIJA SE NE MORE USTVARITI, LAHKO PA SE PRETVARJA IZ ENE OBLIKE V DRUGO

49 50 51 52 56 58

61 62 63

• KljuËni energijski pretvorbi v æivih bitjih

sta oksidacija in redukcija • Energija se lahko sprosti iz kemijskih vezi • Energijske pretvorbe niso zelo uËinkovite

64 65

CELICA KOT ENERGIJSKI SISTEM • V CELICAH SE HRANA PRETVARJA V ZAPLETENIH KEMIJSKIH REAKCIJAH • ZAKAJ JE ATP ENERGIJSKA VALUTA CELICE • V ENERGIJSKE PRETVORBE SO VKLJU»ENE TUDI DRUGE SPOJINE • ENCIMI POSPE©UJEJO KEMIJSKE REAKCIJE V ORGANIZMIH

69 70 71 74 75 5

1/16/05, 7:23 PM

CELIČNO DIHANJE

• Rastlinske celice imajo močno zunanjo steno,

a. co m

121

ki opravlja številne naloge

• • • • •

KAJ IMATA SKUPNEGA DIHANJE S PLJUČI IN CELIČNO DIHANJE GLIKOLIZA JE RAZGRADNJA SLADKORJA RAZGRADNJA PIRUVATA IN NASTANEK ACETIL-COA ACETIL-COA VSTOPI V CITRATNI CIKEL ELEKTRONSKA PRENAŠALNA VERIGA JE SKLOPLJENA Z NASTANKOM ATP • PRI VRENJU TUDI NASTAJA ATP

FOTOSINTEZA

89 90 91 92

CELIČNI CIKEL IN DELITEV CELICE

• Zakaj je klorofil a glavno fotosintetsko barvilo • Klorofilu a pri zbiranju svetlobe pomagajo

• FOTOSINTEZA POTEKA V DVEH ZAPOREDNIH STOPNJAH

93 95

jig

• CELICE SO PRAVILOMA MAJHNE • PRAV TAKO KOT PO VELIKOSTI, SE CELICE RAZLIKUJEJO TUDI PO OBLIKI • POJAV ZAPLETENIH CELIC JE POVEZAN Z RAZVOJEM NOTRANJIH MEMBRAN • BAKTERIJE SO PROKARIONTI • ZAPLETENI ORGANIZMI SO ZGRAJENI IZ EVKARIONTSKIH CELIC • Notranje celične membrane oblikujejo organele z različnimi nalogami • Citoskelet daje celici oporo ter obliko in je odgovoren za celična gibanja

128 129 130 130 133

• Interfaza • V mitozi nastaneta dve gensko identični jedri • Na koncu delitve se med hčerinski celici porazdeli tudi citoplazma

SPOLNO RAZMNOŽEVANJE IN PREUREDITEV GENOV

135

• CELICE IMAJO LAHKO ENO ALI DVE GARNITURI KROMOSOMOV • V ŽIVLJENJSKEM KROGU ORGANIZMOV SE IZMENJUJETA HAPLOIDNA IN DIPLOIDNA STOPNJA • V MEJOZI NASTANEJO ŠTIRI GENSKO RAZLIČNE CELICE

136 137 139

ZADNJA BESEDA

CELICA IN NJENI ORGANELI

127

• CELIČNI CIKEL JE PONAVLJAJOČ SE, NADZOROVAN NIZ DOGODKOV CELIČNE RASTI IN DELITVE • CELIČNI CIKEL JE PRI EVKARIONTIH ZELO ZAPLETEN

ar n

• HETEROTROFNI IN AVTOTROFNI ORGANIZMI • LE VIDNA SVETLOBA JE PRIMERNA ZA FOTOSINTEZO • V ORGANIZMIH IMAJO RAZLIČNA BARVILA RAZLIČEN NAMEN

pomožna fotosintetska barvila

80 81 81 82 82

101 102 106 106 109 111 111 120

143

• KAKŠNE SO BILE OKOLJSKE RAZMERE V ZEMELJSKI PRAZGODOVINI • KAJ JE BILO PREJ – KOKOŠ ALI JAJCE • ŠELE NASTANEK MEMBRAN JE OMOGOČIL RAZVOJ PRVE CELICE • ALI SO PRVI ŽIVI ORGANIZMI UPORABLJALI KISIK • MUTACIJE SO GONILO EVOLUCIJE • CELICE NADZORUJEJO, KAKO SE NJIHOVI GENI IZRAZIJO

SLOVARČEK KLJUČNIH BESED UPORABI SVOJE ZNANJE STVARNO KAZALO

144 145 146 146 147 149

152 158 168

a. co m str. 17, 49, 101

str. 101

ar n

str. 17, 39, 101, 127, 135, 143

jig

str. 101, 127, 135

str. 39 str. 69, 79, 101

str. 49, 101 str. 17, 49

str. 39

00 uvod, kazalo

str. 69, 89, 101

str. 49, 69, 79, 89

1/16/05, 7:24 PM

a. co m

KAKO UPORABLJAŠ UČBENIK

ar n

Uvod v poglavje z zgodbo ali pomembnimi dejstvi vzbudi tvoje zanimanje za sledeče poglavje in te na snov tudi pripravi. Predstavljeno je v barvi poglavja in v ležečem tisku.

jig

Prva stran poglavja se začne s citatom, z odlomkom umetniškega besedila ali odlomkom iz zgodovinskih naravoslovnih besedil. Ponazorjena je s fotografijo iz življenja, ki na poseben način odslikava vsebino poglavja. Na tej strani so tudi shema poglavja, sestavljena iz naslovov podpoglavij, in ključne besede, ki bodo v poglavju razložene. Vse to naj te navduši nad vsebino poglavja, te vanj usmeri in še razloži, kaj se lahko v poglavju naučiš.

Glavno besedilo teče v dveh stolpcih in obravnava osnovne vsebine.

V rdečih pikčastih okvirjih so predstavljena nekatera temeljna odkritja s področja biologije.

a. co m

ar n

Besedilo, ki je v oranžnem pikčastem okvirju in teče prek obeh stolpcev, vključuje vsebine izbirnega predmeta biologije in maturitetnega programa.

jig

Tekst v rumenih okvirjih predstavlja zanimivosti, ki naj rabijo kot izziv za projektno delo, kritično presojo različnih informacij ali spoznavanje soodvisnosti naravoslovnih in družboslovnih znanj.

Kazalka povezuje podobno tematiko v različnih poglavjih.

Na koncu vsakega poglavja so zbrane ključne ugotovitve poglavja.

Na koncu vsakega poglavja so vprašanja, razdeljena na dva sklopa. Na prvi sklop vprašanj lahko odgovoriš, če predelaš snov poglavja. Odgovori na drugi sklop vprašanj pa zahtevajo globlji premislek in povezano znanje prejšnjih poglavij. Mnogokrat tudi to ni dovolj. Za pravi odgovor morda potrebuješ pomoč učitelja, malo brskanja po drugi literaturi ali celo malo kabinetnega raziskovanja. Ko se dokoplješ do odgovorov, jih lahko preveriš ob pomoči odgovorov na koncu učbenika.

Učbeniku je dodan slovarček ključnih besed vseh poglavij.

00 uvod, kazalo

1/16/05, 7:24 PM

a. co m ar n jig 00 uvod, kazalo

1/16/05, 7:24 PM

a. co m

PRVA BESEDA ...

Kaj je življenje? Je blesk kresnice ponoči. Je bizonova sapa pozimi. Je senca, ki teče čez prerijo in izgine v sončnem zahodu.

ar n

Če celicam, ki smo jih vzeli iz mnogoceličnih organizmov, zagotovimo primerna hranila in rastne dejavnike, velikokrat preživijo in se uspešno delijo v celični kulturi. Slika prikazuje skupino celic V-79, ki so bile vzete iz pljuč kitajskega hrčka in posnete z vrstičnim elektronskim mikroskopom.

Vranja noga (okrog 1830–1890), bojevnik in govornik iz indijanskega plemena Črnonožcev

KLJU»NE BESEDE

• Najmanjše oblike življenja • Znaki živega

jig

Celica Celična teorija Življenje

01 prva beseda

1/16/05, 7:26 PM

a. co m

NAJMANJŠE OBLIKE ŽIVLJENJA

so ta bitja brez njega. Kljub temu pa lahko pride do presenetljive spremembe. Iz posode potegnemo eno od hermetično zaprtih posodic z drobnimi bitji in jih segrejemo na sobno temperaturo. Iz svojega ledenega spanja se bodo prebudila v nekaj minutah in znova »vstopila v življenje«. Nekatera se bodo začela premikati, nekatera hraniti s hranili v zdaj raztopljenem gojišču in kot zadnji dokaz, da so res živa, se bodo nekatera začela deliti in razmnoževati.

jig

ar n

Smo v hladni sobi laboratorija, kjer so jeklene posode, napolnjene s tekočim dušikom. Pred nami je odprta posoda, iz katere se dvigajo ledeno mrzle meglice. V posodi vlada strašen mraz, saj je temperatura vedno okrog 196 °C pod ničlo. Pri tako nizki temperaturi življenjske oblike, ki normalno za delovanje potrebujejo toploto, vstopijo v stanje mirovanja, vendar niso mrtve. V posodi je na tisoče bitij, ki čakajo v ledenem objemu. Ne jedo in ne spijo. V njih ne poteka niti najpreprostejša kemična reakcija. Po vseh znanih definicijah življenja

V laboratoriju botaničnega vrta v Perthu (Avstralija) jim je uspelo namnožiti in v tkivni kulturi vzgojiti celice meelupskega malija, ene najredkejših rastlin na svetu. Do danes je znan en sam rastoč primerek tega evkalipta – zaščitnega znaka avstralske flore. Znanstveniki so ugotovili, da je star več kot 6000 let. Čeprav drevo cveti, za zdaj še niso zasledili, da bi prišlo do oprašitve, oploditve in razvoja zdravih semen. To pomeni, da v naravi rastlina ne bo več imela potomcev in je obsojena na izumrtje. Celice, zamrznjene v posodi s tekočim dušikom ° pri temperaturi –196 C, in tkivne kulture, vzgojene iz teh celic, pa vzbujajo upanje, da bo meelupski mali iz teh kultur nekoč zrasel v drevo, ki bo, presajeno na stara rastišča, lahko razveseljevalo tudi generacije zanamcev.

a. co m

Ta drobna bitja v posodicah so celice – osnovne enote življenja, mikroskopske opeke, iz katerih so zgrajeni vsi organizmi. Celice, shranjene v posodicah, so bile odvzete iz teles različnih živali, z ljudmi vred. V nekaterih posodicah so pljučne celice kitajskega hrčka, v drugih različne rakave celice miši. Najslavnejše so celice HeLa. Izhajajo iz Henriette Lacks, 31-letnice iz Baltimora v ZDA, ki je leta 1951 umrla za rakom. Celice iz njenega tumorja so v laboratoriju razmnožili in danes jih pri raziskavah uporabljajo znanstveniki po vsem svetu.

tako da lahko v pravih razmerah tudi delujejo. Prave razmere pa vključujejo predvsem energijo, katere pomembna oblika je tudi toplota.

ar n

Ko se temperatura v posodicah zniža, presnovni procesi postajajo vse počasnejši. Ko postane dovolj mrzlo, se popolnoma ustavijo. Vse, kar ostane od celic, je res le njihova zgradba. A dokler celice ohranjajo tako nespremenjeno strukturo, so tudi žive. To pomeni, da življenje obstaja tudi takrat, ko se nič ne dogaja, prav tako kot je avtomobil še vedno motorno vozilo, čeprav je motor ugasnjen. V obeh primerih so glavni dejavniki strukturni deli, ki morajo biti prisotni in pravilno povezani,

Celična kultura koruze, kot jo vidimo s svetlobnim mikroskopom.

jig

Življenje ni nič bolj skrivnostno, kot so skrivnostne kemične reakcije, na katerih temelji. Čeprav je teh reakcij izjemno veliko, so vse logične in razumljive. Življenje je tako rezultat fizike in kemije znotraj celic in med njimi. Vse celice, ne glede na vrsto organizma, ki ga sestavljajo,

Celice gojimo v posebnih stekleničkah, v katere damo ustrezna gojišča z vsemi snovmi, ki jih celice potrebujejo za rast. Če steno take stekleničke pogledamo pod mikroskopom, vidimo celice, ki so se v posameznih skupkih pritrdile na podlago. Na sliki so celice HepG2, vzete iz človeškega tumorja jeter in gojene v celični kulturi.

01 prva beseda

1/16/05, 7:26 PM

ZNAKI ŽIVEGA

Knjiga, ki jo imaš pred seboj, te bo vodila skozi ta logični in urejeni svet celic. Upava, da boš ob njej spoznal vso njegovo lepoto in da ti bo odkrila nekatere skrivnosti življenja. Vseh sicer še ne razumemo popolnoma, a razumemo dovolj, da lahko verjamemo, da bi mogli enkrat spoznati vse.

a. co m

opravljajo ista osnovna življenjska opravila na popolnoma enak način. Celica v človeških možganih osnovnih življenjskih opravil ne opravlja na nič bolj zapleten način kot enocelično bitjece v ribniku. V resnici so vsi osnovni procesi, potrebni za vzdrževanje življenja, enaki, od celice amebe do celice človeka, prav tako kot enaki osnovni procesi poganjajo luksuzni ali najcenejši avtomobil. Razlikujejo se torej le po obliki in nalogah, ki iz te različnosti izvirajo.

ar n

Smrti ni, so samo spremembe. Tudi neuspeha ni, obstaja le rast. Dr. James Martin Peebles

jig

Postaviti preprosto definicijo življenja je težko. Seveda lahko rečemo, da je golob živ in da kamen ni. A če želiš natančno opredeliti živi svet nasproti neživemu, lahko kaj hitro naletiš na težave. Gotovo poznaš viruse. Sestavljeni so iz nekaterih enakih molekul kot celice, a ne morejo pretvarjati energije in se ne morejo sami razmnoževati. Čeprav so iz celic zgrajeni večji organizmi, nič manjšega od celice ne moremo imenovati živo. Celice so tako osnovne enote življenja in le poznavanje biologije celice nam lahko odgovori na vprašanje, kaj je življenje in kako deluje. Vsi živi organizmi, enocelični ali tisti iz več celic, imajo veliko skupnih značilnosti, ki jih boš spoznal/a v tej knjigi. Vsi so sestavljeni iz enakih zidakov, pa čeprav je pri enoceličnih organizmih le en tak zidak,

VIRUS GRIPE Slika virusa je 300.000-krat povečana in posneta s transmisijskim elektronskim mikroskopom.

pri mnogoceličnih pa nekaj do več milijonov. Razlike, ki jih vidiš med organizmi, so predvsem posledica različne organiziranosti teh zidakov. Vsi živi organizmi s svojim okoljem izmenjavajo energijo, se nanj odzivajo in se mu prilagajajo, vsi pa se tudi razmnožujejo.

a. co m

○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○○ ○○ ○○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ Zgodovina celične biologije

jig

ar n

Do 19. stoletja znanstveniki niso razmišljali o celicah. Enota življenja naj bi bil kar organizem – cvetlica, ptič, človek. Mnogi so verjeli, da so osnovni sestavni deli organizma kar vlakna in žile. Ti naj bi rasli kot kristali, se povečevali in spreminjali obliko, dokler ne bi dosegli velikosti odraslega osebka. Koža naj bi bila tako kar nekoliko spremenjena cev z zaprtimi konci. Mišice naj bi bile svežnji vlaken. Predvideno in vedno enako obliko posameznih telesnih delov naj bi zagotavljala »življenjska sila«. Smrt naj bi bila po takem mišljenju le odhod te življenjske sile. Z razvojem znanosti so znanstveniki postopoma ugotovili, da skrivnostne in čarobne sile v resnici ni in da vse lahko razložimo z naravnimi procesi. V letih 1838 in 1839 sta nemška znanstvenika, botanik Matthias celične teorije Schleiden in zoolog Theodor Schwann, neodvisno drug od drugega postavila temelje »celične teorije«. Ugotovila sta, da osnovne enote življenja niso niti vlakna niti žile, temveč mikroskopske celice. Izraz »celica« je že dve stoletji prej skoval Anglež Robert Hooke, ki je s preprostim mikroskopom pregledoval košček plute. Opazil je kvadrataste kamrice, ki so ga spominjale na celice menihov v samostanu. Šele mnogo pozneje so dokazali, da so Hookove celice v resnici mrtve in prazne celične stene hrasta plutovca, Schleiden in Schwann pa sta izraz celica prenesla na mikroskopske kamrice žive snovi. Pomemben korak k razumevanju celice je prispeval nemški patolog Rudolf Virchow, ki je izrazil svoj pogled na celično teorijo z idejo, da vse celice lahko nastanejo le z delitvijo že obstoječih. Z izboljšanimi mikroskopi, tehnikami barvanja in na osnovi Virchowove ideje so se v naslednjih desetletjih znanstveniki posvetili preučevanju celične delitve. Leta 1882 je še en Nemec, Walther Flemming, prvi natančno opisal celično delitev z mitozo, pri kateri nastaneta dve popolnoma enaki garnituri dedne snovi, od katerih je vsaka natančna kopija garniture v starševski celici. K razlagi življenja na osnovi fizikalnih in kemijskih zakonitosti je na začetku drugega desetletja 20. stoletja pomembno prispeval v Nemčiji rojeni ameriški biolog Jacques Loeb z ugotovitvijo, da primerna količina določenih kemikalij lahko sproži enega najbolj dramatičnih dogodkov v biologiji – razvoj organizma iz ene same celice. Sodobna celična biologija združuje različne pristope in obravnava življenje kot celoto, tako da povezuje povsem biokemični in molekularni pogled na življenje s proučevanjem oblik in funkcij celic.

01 prva beseda

Ko je v 17. stoletju angleški znanstvenik Robert Hooke pod preprostim mikroskopom pregledoval rezino plute, je opazil prazne kamrice in šele poznejše generacije raziskovalcev so ugotovile, da so daleč od tega, da bi bile prazne. Kamrice je poimenoval z izrazom celica, ker so ga spominjale na samostanske celice menihov.

1/16/05, 7:26 PM

a. co m

KLJUČNA SPOZNANJA V TEM POGLAVJU • Celice so najmanjše enote živega.

jig

ar n

• Vsi organizmi, ki so sestavljeni iz celic, imajo nekaj skupnih značilnosti: s svojim okoljem izmenjujejo energijo, se nanj odzivajo, se mu prilagajajo in se razmnožujejo.

a. co m

GRADNIKI ÆIVLJENJA — ATOMI IN MOLEKULE Po širnem vidnem vesolju, tako kaže, obstaja enotnost snovi, saj zvezde vsebujejo mnoge elemente, ki so tudi na Zemlji in na Soncu. Zanimivo je, da so v množici zvezd najpogostejši nekateri od tistih elementov, ki so najožje povezani z živimi organizmi na našem planetu – med njimi vodik, natrij, magnezij in železo. Ali ne bi mogle potem biti zvezde, ki so sijajnejše od našega Sonca, nosilci in energijska središča sistemov svetov, sestavljenih tako, da bi na njih obstajala živa bitja?

ar n

William Huggins (1824–1910), angleški astronom, ki je v kometih odkril organske snovi Vse, kar se dogaja v živih bitjih, lahko razložimo s plesom in zviranjem atomov. Richard P. Feynman (1918–1988), Nobelov nagrajenec za fiziko

KLJU»NE BESEDE

Nukleinska kislina Nukleotid Ogljikov hidrat Peptidna vez Polarnost Polisaharid Proton RNA Sladkor Vitamin Voda Vodikova vez

jig

Aminokislina Beljakovina DNA Elektron Fosfolipid Ion Kemijska vez Lipid Makroelement Maščoba Maščobna kislina Mikroelement

02 gradniki zivljenja

• Organizmi so sestavljeni iz biogenih elementov • Življenje je odvisno od lastnosti vode • Organske molekule so gradniki celic • Vitamini pomagajo pri kemijskih reakcijah in pri normalnem razvoju organizmov • Ogljikovi hidrati so glavni vir energije v celici • Beljakovine v celici opravljajo različne naloge • Štirje različni nukleotidi se povezujejo v neskončno število kombinacij v nukleinskih kislinah • Lipidi so vir energije in sestavni del bioloških membran 17

1/16/05, 7:27 PM